A
St. 15.
V Gorici, 8. aprila 1887.
„SoCa" izhaja vsak putok in  velja p«tmsu pn*i»»mana -*H v (hmci mi <lom
v.t- »,.»«.            .       .   r. i.i-
t rim l«-rn     .    .    .   .   t. !.!<> I'ri oznjwtilib ti«  r.-iko tiuli , r     /"-
9 ¦iHt'Oi't" St" plttCUJ"* /-« iiif :»•!«•»  tri-fi»j* in> vrsro:
8 kr. Ce so tiska 1 l-rut
?    »»    •»    »       „    2    .. 6    „    „     „       n    3    r
Z% t*1s& Lrke j>© prottoru.
Tedaj XV!
Posamozne Stevilke «e dobivajo po 8 kr. v tolmlrarnicah v gosposki ulici Wizu „troh kron", na atarcm trgu in v mm'n ulici «ei- r Tratu,   ?ia Ca*
sennit, 3.
!>>;.!  :  .tr.j  ?1. b!a#>VoljJl*»   jioiiy |J0
umitii-avn .,&•«•«.•• v<WW Via Moron to 42r J-, iirti-ivitiiia imtiprsrniStvn ,,80?^ Via dolln Croce 61. 4, If.
MoUo|K«i so we vraCaju; dojtJRt i»«j «<' liIngovoljiKi fmiiliiijf'io. — ih'lali'.ciu in ilriisiiiii iii>|ii(tiiHiy,iinii «<< mumninn mMh, nkas«' -ij|!i.ii< |.m oprRviiikivit
Slovensko fcolstvo v dr&avnem zfooru.
Ko two hot©II zadnjic pisati ©" tem predmetu, zapisali srao naj pre j nekatere aplosne resnioe, ki m narastle do saiuoafcalriega uvodnega clunka. Hearooa je faotela, da smo se zapletli v gosto mrelo razno-li<5uih pamgrnfov kazenskega zakonika in da „6oo"aa ni mogl i % mttta do avojih ejtattljev, katore bi bila jada poucila o tern, kaj in kuko so godi po svetu. Da bi m nam do pripettlo zopefc kaj tokega, bili am*) pn dokeevutijt daoainjega uvodnega clatika bolj pre-v.'doi ter into so odlofrli, da homo govorili o Solstvu na Slovonskem s beaedami, ki ao le bile na codiIn drzavnega prardnika in ki ao bilo spoznane kot diato ir> nckaljen® oznanovalk© zgodovihske rosnice. Zato menimo, da pride dnnagnjo porooilo gospodoni na-roemkom o pravem $mu v »oki».
Ko so pretresa v drtnvncm zboni ptora^un driafnega mhg&% daoa jo poslancein prilika, da po-tejo atojo nineojo o drfavni upravi ier da issrazijo ieljo glod6 tiittio rofiij, v katirih aa jitn xdi potrobua kaka prowomba ali popra?a, IMmm poilanci po»lu-iujfij^ it te priliko v prav obilni mari, »tto traja profcrM»>fanji dtiavnegA proraiuna ?»ako loto dolgo 6«m, Pridno prido dr>,avtii proticua v dti.ivncm uboru na dnovni red, obdoluje ao v budgotuom od-Bcku, kjf.T ge nafanko protreso in prerolcta tocka za tocko. Navadno go M nb lej pribluotti i/.mzajo r.izno opombi% pni§a»jar zctjo in proinjef da bi m visnkA vladu na njo o*kaia in po njili uravnal* svujo pusto* panje, ali pa m to, da so poatauci o pravom easu opozorijo* kako so jim bo testi, ko pride atvar v razpravo t javtii teji div.avaega /bora.
KaS driatai potlaoec dr. vitoz Tonkli srdi uz(3 vefi let v budgetnern ali prorafunskem odseku dr-iavnega zbora in jo vsako leto o avojem 6asu povz-dignil glast da bi pridobsl katero novo dojansko pra-vtco svojtin volilcem, oziroma avstiijskim drzavljanom elovetiakega pokoljenja. T«ko jo storil tadi letos in je imei v badgefnem odsekn gavor, na kateri je izvtSeni gospod minister za uk in bogc?6a8tjs ;opeto-vano odgoTtrja*. Da no prilemo se svoj?m porociiom, kakor agoraj omeajeno, * nt??arnoslf podati bocomo gg. narocSnikom o navedenili prizadevaujth opia, ki ga je priredil dunajski dopiauik .Slorotidov* v St. 6d. a dne 26. n»fca 1 1. D >pisoik, ki jo bil prigujog pri dotiini obnurium, opi»»je »ttar tako - le:
BBadgetiii odack dria,?nega zbora obravnaval jo 23. inacca prorafinn nauinegm miniitoKtra. Sloveoski poslanee dr. Tonkli jo pti tej prihki grajal raz-tado, da profesorji arednjth ml dt>ma podu^ujejo u6ence in ktatijo zasioiek pridnijoi in marljirim dija-kum tiSjJh razredof. V nekterih krajiii. n. pr. na Dtwaji, se to godf tako aplosno, da imajo profesorji od domacega podueevanja boljse in veije doh>dke, kakor od stojo Ictao pla^e. Nancni minister Ga u t s c h je odgcvarjaL da miaisterstto Tidi nedostatnost ta-kega hiSnega poducevanja in da je zarad tega raz-poslalo ze ranog> jako ostrih ukazov r tej zadevi; tako n. pr. jo Todjam prepovedano u^enco jemati na hrano in v Btanovanje, profesorjem pa je to prepovedano zastr&n ucencev lastncga zavoda. Tudi je prrpovedano uciteljem doma podufievati nconco avo* jega zaroda tor jtm je to davoljeno le lam, kjer ni drugib domaSth podu^evalce?.
Dr. Tonkli je ntiuistra pa tadi vprasftl, kako je z naptedkom s!o?ensk»h paralelk v Ljubljani ? Minister 0 a u t s e h. je odgoToril, da je bil poslal mi-niaterijafnega rcicrenta v LjuWjano, da bi s>e osebno preprical o nSnem napredkn slovenskih paralelk. Po-rocilo dotiSnega refereuta je sploh ugodno in minister bode akrbet, da bo ustrezal zeljam in dejanskim po-trebam, kakor se je v niar3ikterem oziru ie zgodilo.
Dr. Tonkli na to ministra zavrup, da je vsled dobrega vspeha slovenskih paralelk Ljubljanskih od-atranjea zacinji pomiilek, ki ga je vlada imela glede aloveuskega acSnega jezika, ter priporoca, naj se po ?gtedn Ljubljauske ginmazije ze skoro mavnajo tudi drugo slovenski mtadini namenjene gsmnazije, kar se }* i   veckrat zabtevalo ? tegolucyab.
.lodajo^oLt.:"1"0' *im]i' da "aj 8p">jm°"'" I      -GoriSka Ijudska posojilnloa*.
„Vladi no naroci, naj, iz-viHiijoo od poilaniiko zbornico ^o vofikrat skloojeno roioluoije, odiira?i pri- I pravnt! kurze, ki obatoj^ za iloveniko ii^ouco v Colji in v Qorici, tor naj oinujo za spodnja razi'odo na driavnih gimnazijah v Qorici, v '.Pwtu, v Mariborn in v Oeljt alovenski! paralelke, na apoduji gimnaziji, ki so ima protne»titi iz Padua v Pulj, pa brvatiko paralolke, in naj jib odpr6 &o v pribodnjoin iolnkom lefcu 1887|88.
Daljo so vladi naroda, naj m v dilavniii gimnazijah v Gelovd in v Boljaku, in na drlavnib ftalkah ir Mariboru, v Qolurci in v Trttu aloventkl jezik proglasi za obligaton «6«si prodmot a tlovoiiBkim ni-Dim jezikoai, ki ga imajo podutavati poitavno kva* !iii' iraui ucitelji in ga zahtuvati tudi kol piudmot za zrobitni izpit, kakor to U icdsj voljd na roalkab v Ljubljani iu v Uoriei."
Tej roailuolii jo ugowjal nomiko-liboralul ita-jarski poslanoo H o i i a b o r g, feft, da »i ttlovtnoi aami iold nomftkoga podukii, in da bi no bib prav jtemitiiiiQ kratiti, l\»da odnok j« tpotual opravidenoit od Tonkli-ja iproiono reioluoij© in jo jo iprajol a veliko vediuo.
V dtugi (vcdorni) neji prillo so na vrsto ifcro-kovnjafiko lolo. Dr. T o u k 1 i jo minUtra vpialal, bodo li obrtna sola, ki jo snujojo v Xmtu, tako tu ravnaua, da bodo aluiila kndi poduku •lovcnakih in hrvalkih u6ono«v ? Tadi jo proatl, uaj mu minister pove, kako jo z obrtnim podukom na Kranjakem P
Minister jo na ti vpraianji odgovarjal, da §o glede Kmnjsko viI6 razpravo zarad ustanovitve atro-kovujalke sole za lewio obrt; da pa ni Se dolo6eno, ali ae taka sola napravi v Ljubljani, ali pa v Ribnici. Glede diiavno obitne Sola v Trata pa je miniater rekel, da ao bode po lazmerji vpiaanih uiencev skr-belo za to, da bodo alovauaki ugenol dobivali poduk v sfojem matemem jeziku, no da bi bilo ttha zarad tega apromiujati dolofibo zaatran u6nega jezik-i
P r i 1 j u d s k e m S o 1 a t v u jo dr. Tonk* ministra spomiiijal na slabo poslopje dokliske v dnice ˇ Gorici in na 6udne razmero ? Trstu, kjer I« zdaj nimajo iolake postave in meatni odbor a Solami Sari, kakor so mu Ijubi. Skrajni Las bi bil, da bi vlada lo skoro uravnala iolstvo v Tratu in v okoliei a po* sebnim miuisterakim ukazom, kakor so jo zgodilo na Tirolskem, ako ni mogode mestnoga zbora pripraviti, da bi nklonil potreb.im ptimeren Solski zokon. Minister jo odgovoril, da je zidattje novega poalopja v Gorici naccloma zc akleujeno iu da ao morda le v proracun prihodnjega leta v ta namen postavi pri-meren zuesek. Kar se pa .tice ljudakega Solsiva v Trstu iu okoliei, bi ministoratvo aamo z veseljem pozdravilf> zakonito uravnavo njegovo, toda zaprek je toliko, da jib je silno tezko premagati. Ta od-govor mhiistrov jo tem cudnejSi, kcr dr. Gautsch velja za jako odloSuega mola. Tukaj ima Icpo priliko pokazati svojo odlo^nost in lr?askim irredea-tovcem pokazati, da se inorajo gled^ Solatva tudi oni uklanjati ministrovi votji.*
Tako omenjeno poro6ilo, izkate»*egajorazvidno, da dritovni poslanec vitez Tonkli se jo krepko pote§-nil za zboljSaitje naSih Sol na vsiko atraa, ter da vi-soka vlada naceloma ni nasprotua pravicuim zahtevam naSega naroda. Zdaj treba poc'akati, da uajvisje sol-sko upravniStvo tudi dejansko izrrsi, kar z busedami priznava kot dobro iu potrebuo, iu kmalu bomo na koaji. Kdor bo zivel o pravom eaau, ae bo voselil tega, po cemer zdibnjomo, tor radjval so tega, 'kar se nam obecuje in priznava. Naj bi ae razmero v Avatriji tako obruile, da bi nam ue bilo treba dolgo fiakati na to, kar nasi soscdje ze zdavna uiivajo. Spo-minjajoc se na izredno sreeo, katero jo imela nasa drzava o razoih prilikah, uadejamo so, da v kratkem ao bodo voaelili vsi avstiijski narodi blaginj, katese naa uci 6islati in varovati uaprodnjaSki devottiajati vek!
? Gorioi, ft, aprila 18H7.
Kakor znitu^i tio livalo biini oLo, It aim-} ikrbl, da ohranl premoltDJa, kattro it dobil po avojih pr«d-nikih, »vojlm otrokom ter da jo tudi pomnoil po •voji mocl, tako zailuiijo bvalo vaoh dobro mlslooib ljudij rodoljubi, ki so nam stvarili ? Gorici „GorlIko ljudsko posojilnico*, Koliko dobroto so skazall • tem rojakom, ki prihnjajo v danarno potrebu in atinko, ka<o obilno fttovflo onili, ki Ifidojo pomofil pri tirn 6loTfikoIjttbem Ruvodu, Marslkdo fill Jo rtlan h od«-ruftkili rok no tern aiTodu in raanikdo bil ja obra-roviui, da ni prliei v tako roko tor da ni skulal do-brofc, katoro dolijo wo5«tjo ubozih" (!) aiovolkamu rodiu Drox obreati itear tudi ta naprava na mora do« iovati, vendor obrastl no razmerno niiko In filovolka, mod t«m ko jo traba dinged pogoito pla^avatl taka obreiti, da In v par lotili aaaaiaja poiojono atavnioa. Zal| da poiojiiniaa m mora ustroii viom JloTjaw naroda iu da mora polovicn profinlkov r,avnilH, kor nlma (tadoitnib donarnib mofilj. Kako prair^no hvalo in mhvalo bi Hi pridoblla viioka vlada, ako bi hotola dati po vzglodu, ki ga dujo v drusih de^lab, tudi goriikt poiojilnioi nokoliko breKobreitno glavuico, da bi so tako poHtuvil trdou tomolj, na katoicm bi sa zidal douaran zttvod, ki bi bil dezelf in ojenim pro-bivalcem, ponebno obrtnikom in malim posastnikom, nousahljiv vir ponio6i v sedanjih teiavnih lotili, ki dajejoynavndno Is malo in iibkega pridolka.
Co tudi nima posojilnica lakih donarnih trad-stov, da bi tnogta zadostiti vaem potrobam naroda na Goiiikem, kaio vendor, da je razumno ustauovljena in da jo na dobri podlagi, kajti njen promet Siri se od leta do leta in dajo upanjo, da co bo napredoval v tej razmcri, bo imela posojilnica v malih lotili naj-lepSih vspehov. Od 17.000 gl. v lotu 1885 poskodil je promet leta 1886 na 37.000 gl. Glavnioa naraatla je od 4140 gl. na 7080 gl, reservni zalog od 200 gl. oa 412 gl., hranilne ulogo od 8.000 gl. ua 15,000 gl.; zalozna glavnica od 8280 gl. na 14.150 gl., izposojila od 10.000 gl na 22.00D gl, itovilo udov od 98 na IBS itd. Te stevilke kaiejo, da posojilnica dobro na-produjo ter da si pridobiva vedno vo6 zaupanja mod nuvodom. Sila in bvalisanje ne pomaga; poStena red naj so sama hvali. In upamo, da naSa poaojilnioa sa ne boji ni prrgleda ni sodbe. Kcmur je mar za njano atnnje, labko §e piopri6a o njo racuoih in o nje po* slovauji. Njen blagotlejoi upliv kaze se tudi v torn, da mnogi upniki so poatali^uia bolj clovecji proti svojim dolinikom, ko so izvedeli, da tem jo mogofio, dobiti denar v posojilnici.
Rojaki, ki ne voate, kern % denarom, uloiite ga pti posojilnici na obrcsti, ki se pladujejo po 4 % od -to, alt pa pristopite kot udje k druStvu in placate za vsak dolez 10 gl., ki nese po 5 od sto na leto, med tem ko so villi cisti dobicek pristeva reservne* ma zalogu. LetcSnji obSni zbor 31. marca bil je 1 vsakem oziru jako totazljiv iu spodbud«n. Pravila zahtevajo, da mora biti zistopan deseti del vaeh de* lezev, da je zbor sklep^on; a zastopan jo bil tre^i dol vseh dele^ev in sicer s prav majhoimi izjemami (2 dele^a) osebno, kar kazo, d% so druStveoikt v re-snici brigajo za srecea razvoj druatva. Ri^nni, o ka-terih je porofial strokovojak g. Franjo Perfila, druSt-veni kontrolor, kaiejo najlepSe lice 'druStvonega de-lovanja. Razumno je, da pri velikt revS6ini, ki tare naSega kmeta, so glavnica le poSasi splafiujo ; ali to-lazivno in vse hvale vrodno je, da se obreati toc-io plaSujejo in da se meoico oavadno brez opomina pra-vo^aano podaljSujejo z manjSimi ali vecjimi odplacili po 6asni zmo2nosti do!2nikov. Ako bi priSlo nokoliko boljSa leta, pokazalo bi so gotovo, da naSi ljudjo so dobri goapodarji in da radi placujejo po svoji snul-noati. Tedaj bi se tudi promet aviSal in letni ra6un kazal bi Se lep§e lice.
Za zdaj nam drugo no  oataja,  ko pciporoaati
njim, ki  kaj im\;o» aaj bi priatopili kot druStveoiki
ali kot uloLniki; njim pa, ki potrebujojo ali ki bi a
casoiu labko potrebova!i; naj pristopijo k druslvu, da
J # aa*u $f>tsm » i**^0 jpwkrbijo posojUo z lazmp-
rom maHmi sfroSkL Za izneaojem denar placujejo se obrerti po 6 od sto in oradni atroSki, ¦i katerani se pokrivajo potrebscine  aradne aobe (* V*i dr. yrtexa Tonklija, via Aacoli, 1) ter pissin in dru*'i p »•»•¦*ˇ. Ob enem naj nam bo dovoljeno iwanti aaUvaio ».* nateljstvu in nadzorstvn, ki vodita t» prekorata in- ; ?od; potebno zahva!o in priznaoje pa umrtema iwr- , natelju Pranu Erjav eu,  ki jo od P™^,"?*** bil pri poaojihuci  in ki jo posebao  dve Mdnjt 1«» premnogo delal ˇ njeno korist.   Tadi ob&u abor w-rekel ma jo aiojo zahvalo in apoitovaoje a iem, d» so vai navzoci vaUli ae sedezer,  ko jib jo df. Gra-goreiS po kratkem govoru c raejkem k tenia pozvaJ.
Novo ravnateJjstvo sa leto 188? hue m if• »*; njic owanjeno in Stnfe naaledojo «d«: dr. iukolaj Tonkli, ©dveinik in deieloi oamtalni odborads, J*»: natelj; pre*, g. Mftty* Kravanja, knw»a#ko%H kancelar in avetovalec, njogev nam«sto«k; Iwa iwr-bue, c. k, prefetor, tajoik; df. Anton Grtgor&c\ pro-tefor bogoalovja in deieloi poalanoc, deoarnfcar; Fra-ojo Fetfiln, ki#gove#i v tuUjioji pliaoti towoi, priajtdnik ali kontrolor. V ntdaoratvo ao voljeoi: prod, g. Jeitf Matnlte, caatni kunonik, vedja ˇ roal tetnoaiUi in c, k. pwfosor; Filip Kramar, a»pn*¦ ˇ Dombmgu; dr. Alektij Rojie, tdravnik in deieini poalanec; Andrej KocijaaelL, Tolopoaeatoik in dei. poalaneo v Podgori; If an Pirjevee, raenaaraki urad-oik pri c, k. gozdnem oradn. Co amemo todtti po navedenih imenib, moratno cool, da diuiivooiki ao do-bro iabrali tjr da ao \eScim in poStenim rokam iaro-ttii svoje koritti, Naj bi druitvo tako dobro napro-dovalo in tako dobor vapeh iraelo, kakor v reanici itsluii<
Rodoljnbi v »e*tu in po deleft naj bi UUgovo-Ijno railagaH svojira •orojakom poaaen in naroen tegn druStva, da ai bono wall pomagati sa cat* potrebe, da no pridejo t roke oderuhom, ki jib ale6ojo do koio in ogulijo do bele kosti. Ako bo6emo napredo* vati v duinem oaim a dobrim Tipebom, moramo skr-biti aa trdao gmotno podlago, kajti narod bera6 iuia laloitne dni.            _____________
Zora piica, bit 6e dana.
Pod torn natlovom priobcili amo za Inji6 prvi ij«I lepega govora, ki ga je imel g. J. Klobota v tSempa^kem „ Brain em druitvu*. ko je to atavilo prel par meicci iroj dewlletni obstanek. Naslov, 6e tudi hrvaSko-«rb«ki, je naiim 2itateljent koj umljiv, kajti tudi Slorenci pravimo jutranjcmi: svitu zarja in zora, odtod ierako krstno ime Zora, Zorica in moiko Zo-rin. Beat \ pucati ni navadna t Tseb sIoTenskib po-krajinah, ker vecioom prayimo pokati, vender rabi se v mnogih krajih in iz sestave spozna se koj, kak Jpo-mcn ima. pri naaih ja2nib bra»ih, da znaii nararec v zvezi z zoro, da .zarja vstaja", kakor praTimo vcasib tudi mi, da 9se dan napokuje". |BBit ce dana* ra-zumno je bitre vsakemu Slovencu, kajti tudi mi re-cerao pogosto: .bit Le krohi*, to je: bo kruha. V kratkih besodah: 9Zora poka, bode dan" izrazeoa je toIaSivna misel, katera preiinja moSa delavca, ki hrepeni po deln; patoika, ki caka, da bi dalje odpo-toval; vojscaka, ki je pripravljen za odio&fno bitko. tsti izraz tolafcven je tudi boriteljem 'za narodni na-pndekj za dnievno arobodo iz okovoT neveinoati, nemarnosli, zanemarjeaoati in prezinnosti. Nada bli-znje zmage, katero jamSi vernost in nepopacenost na-Jega ljudstva, njegori ixredni daini in telesni -iarovi, njegova delavnost in zilavost, ajegova aprejemijivost za van dobro in miadeniska rtavdusonost za idejate, za oraiko, za srobodo, za pravo in za Tse neprecen-Jjive dobrote atarega in novega veka, daje narodn boriteljn in njegoTim pnroboriteljem pogum, da ai za velikonocne praznike, ko se jame sneg topiti. vnsrlo zaukajo v brutski pozdrav: ,Zora paca, biicedana.* Ozivljajoca se narava vzbnja ae iz zimskega apanja ter se svatovski opravlja, da bo z IzveKdarjem vred praznoyala veselo vstajenje. Naj bi vereki spomini ia naravni dogodki blagodejno upKrali na narodno delo naSih brator, ki iz tnzne so;zne doline hrepene po vzviseoih idojalib. Ker se drugi del zgoraj omenje-nega govo^a prav dobro podaja napisn tega dlanka in njegovenm pomeon, kakor smo ga r&zIoSili, pcda-jemo ga tukaj gosp. citateljem t njegovem polnen? obsegu. Govornik je nadaljeval:
nGIavni|namen vseh narodnib drustev je pa ,bu-diti narodno zavest, to zavest Siriti in skrbeti, da ce zarorje, kjer je probujena".   Niso minnla se stoletja, ko je bila beseda ^Slovan*  in ,suzpnj*   enega in i-stega pomena tujcem,   zlasti Nemcem in Italijanom. Po naSih pokrajtnab   glasila se |e  zaloetuo  pesen: ?Hej Slovani, singe narodn.* V Bvoji lastni deieli bi» je Slovan rob; snzenj na zetnlji, katero je obdebYal. Pietekla zgodovina nasega naroda je zgodoviaa ,nm« cenca* in se te zgodovine ta niso zapisali tojci,  ko: „V zlatih crkah v zgodovini, Se bpro carodov Lini; Le od nasYga ni glasa S prejinjega no zdanfga ^a8a.• ,Le tujcem erode svit se v Eranji zari", le tnjci gospodatifi so v naah deiolah;  poiciceTali  kraj  za krajem in iami
,Kjer bQ nekdtj je naa ta raj,                    ,
Ooetom naSm domovina, Taj ca*od tod se Sri zdaj, Nai raj jo tnjeev zdaj laatninaV In dan darns: Ni li .fareato1* Taak Slovenes v Tratu, t gUvnnai siesta naie deieli, v aasta zida-nem na aluveaskili Ueb? AH ne iiwrivljajo naki omi-kani anroveii a Hieavo" vsacesa Y Gorki gbivajocega Sloveoca. Gledati moramo. kako ae pooemCojejo smirom bolj in bolj koroaki Sloveod; pred saaimi ocmi ginejo Beneaki Slovenei t irela nikdar eitega. | Italijansktgn moloba. TSi aram^no, d^ se naai Jmntje i in dekline, ce ao slaiili 1c nekoj mesecev ˇ kncem J mesta, ze aramujejo sve^ga. domaeega jexikaf Si ti naravnost o*tudno pkepevaRJo Itabjamktb peani — ve-iinoma, dvomljive vrodnoati — po vaaeb Goriike oko-lico? Ni li inloatno, da ae v boljaib alovonaftik dm-iiaah alisi uemiki "m ifc»Ii|an«ki, awto, da bi obee-vali slovenakif Ni li greb, da se tike obitelji naro-aujt'jo r.ijii na nemftke velikokmt gnile Irate, nego da bi podpiiale dowuce at.^atv^'r Ki K ie zmirom zna-menjo €a«a, d* tis:imt ki ne Jel^jo v ea^u po!itiLoib borb tako, kakor je „vetel domovine uk»?*, ae no utisne tnak EtijUU na njfb Ma in to no zakMc prvil vseai ljndatvom: »Cra j<», boj se gaf RimljanE* $9jr hujso pii vsem pa je, da smobojtik^ei in prepirljivei, Le ae le gstnemo; da uLem<> prepira, Le zabtevamo ¦voje pravie% Kottko je tegii, ko smo sprtntili k vedn&mu pcditkn tnoia, ki je toliko obogatel naie slovatvo; moz;i zaaluiucgi v rsakem oziru za naS rod. In to, kar smo atorilk h steto dollno»ti, iz hva* bzaosU, je provokaiij,;r dem»n»tracija ital Ymtam I Koliko je Se dandiaein rojenib otmkiiftib SfoTeocer, ki n uaujo nobeccgn narodnega prepFfeanjaT ktetim je narodnodt zadoji bkrb, praanii mai'ojti. V ofiigled ta-kim. cnakim iu so vefjiro krivicam ne vcdo druzega storiti in reci nego: ,Vadaat res, ^ut.vadnot"— neka bndo. ^
Ce pa praSam zdaj: aakaj v»e to ? OJgovor je: Ker jo narodna zaveat Le jn-emafo prebujena, pi-emato dislana ear. znacujuost, prcmato pozoan r.ar. ponoa. Premalo vemo ceulti boseda: „To naj^ti bode ponos, biti slov. krvj.«
Radi trga % veseljem pozdravljam vxako v re-•nici dolajo6o nar. dru^tev,   kajti 6e bonio imeli ret Ukih nar druator, katerim je nainon »vetp #vrcm«-na Slovene.m so borio kmilu razjasnitn**; ni ae nam buti, da bi so ne urei»ruiio be«ied» pesmkov&i „I)ovolj natn kamnor je pobrut, Soviug za svoje hramo; Odslej pa z naaih svetib tal Ne enega ce vzame* Siebern kamen nam bo svot, Cuval Sloven ga bode viiefc, Naj Qiis dom a njim se v:»a, Ne vragov naaih hisa*. Potem gospoda, utihutla bode pesen: ,Hej Slovani, slugo narodov*,  douelo pa bode (po oaSih pla* niDah in dolioaii:  „Hej Slovani, na§a rcc sfovenska.* in od n sih gor in hribov  odmevalo bode:   „Naprej zastava Slave"; mesto suzoja in trpina stopal bode po slov. zemlji nnov rod ponostih sinnv la deklet,"
Mi pa, ki se veaelimo in p.adjamo veselejsib teb dm', ki
„V dnha pioroskem nazdravljamo zdaj Na slavno slovansko bodo5nost"j mi pa „z d e 1 o m pripravljajmo zdaj To silno slovansko mogocnost".
Dopisi
6rahOV8ka Jupanija, 2S. marca. - Resoiei na Ijobo dovoltte mi^g. urednik, da odgovorim nekaj g. zupanu na njegav zagovor v Stv. 13. cenjene „Soce*. G. iupan, kdo Vam je rekel, da ste Yi kako stranko skapaj spravljaliP Naroiite si ,Soco* in berite v 12. fltev. dopis od 8. due marca, in vtdeli bodete, da je taw pisano, da ste se dve stranki zbudili, ne pa da ste jih VI skupaj spravljali. Da pa spoznate, d» je resntcen oregovor, ki pravi: ,Kdor se prezgodaj o-pravicuje, se obdolzuje1*, naj navedem leto. Ce niste Vi v rc&iici nobene stranke skap spravljali* zakaj se je neki Vas slnga ze dva dni p;ed volitvtjo bvafil. da pridejo iz neke vaai vsi volit in da poklicete zen-darmarijo? Zakaj je oeki moz rekel: „Briaar n&s je anal nagovarjati, naj gremo volit; a tega, da bi dr;i moLa ve{ volili, nam ni znal povedati ?* .To pa vem*. pravite, ,da je naaprotna stranka po ogitatorjib. ki so v obfiini le za to, da postenim jjadem mir knlijo, na vse kriptje delala, celo giasove prosila, da bt ne bjli isvoljeni ni jaz ni sedanji stareSin: v obe. zbor, kar jej je pa spodletelo*. Vidite, g. zupan, jaz nisem takseti, kakor Vi, da bi rekel: jaz ne vem ta to, aaipak priznam. da je Vam nasprotna stranka delala. dji bi ne bili Vi izvoljeni v obcinski zbor, a da bi sedanji staresini ne bili izvoljeni, ni ietela nikdar, ampak jih spoitnje in je celo ponosna na nje. Le berite dopis 8. doe mirca in videli bodete kako se opira na nje. Da bi pa nje agitatorjt postenim Ijn-dem mir lalili, ne vein; a 6e mi Vi povcate, kdaj, kje^ fcc/fltt in a cim sp ^* kalili, Vam rad ^rikdim,
se v6 ce bo Vaaa obtozba reHQicna, in 6e poznam do-tiine agitatorjo, prositi jih hocem, naj to popiavijo. Samo tega pa ne mislifce, da se ie a tern ijudem mir kali, ako se gre zopanu pregledat racune.
Gospod znpan, kjo je pisano v dopiau 8. marca, da ao pritozniki v manjiini, ali ni rekel dopisnik, da ne v6, katera atranka je zmagala, iu le po tern so-diti, da se je iupanova pritozila, se labko aodi, da je v saanjSini, drugtfie bi bila z volitvijo zadovoljna. Vidite, g. iupan, premalo ste razumeli dopis Vi in vai Vasi koncepisti; a vender ste sami priznali, da ale dobro podnleni, kako stoje strauko, id to Vi, ki aa opate trdtti, da se ne silito v zupanstvo. Da Vam ai bila. znana pritoiba, da niste aikogar k prito^bi aapeljevali, da niste vedeli, da se je klicalo, naj so pritoiba zopct vlozi, to naj vet uje, kdor ho6o, Spom* otto so le dneva, ko je obftoako stareiinitvo skle-palo ratline za 1. 1886, in mogoco so spomnite tudi nn pritoibo. Povprasajte podzupana v Oblokab, in mogoce Vam on povo, ali ste vedeli, koj se je klicalo v Oblokah v nedeljo po sklopu r.ituuov. Da uiUe poznali po obrazu nekaterib volilc-v, Vast rad verujem; a kdo Vam jo rekel, da jib ni posraal p red-aednik voltlao komtsije? ali ni pisano ud komi-g i j e ? Zato so Vam pa res ni bito treba opravicc-vati, 5e tudi eto bili dobili se enega koocipista.
Pravite, da se mate nikdar ailili r lupnnstvo; a to povejete ctrokom, ne pa mozom. Prosim Vat, vprasajte nekega mo?,a, kaj ste ma pred trcmi lett obtjobavali, da je za Vas agitoval; mogoee Vas spom* ni on na to, kar »to Vi pozabili, Skoz tri leta vodili ste zapaastvo poattavno, koltkor Vam je bilo raogo-fie; a inogoLe Vam je bilo zelo malo, kakor kaio Va8e vedenje, AH je bito postavno, da ste bili uz-rok, da je moralo pet his noditi po fodo na daljni ttodenee mi manj kot celo zimoP AH jo bilo postavno, da ui&te plaLali takso za codbo in pies, ker ste imeli Vi godce v svoji gostilni? A'i j^ bilo postavno, da ste dovoljevafi godbo in plea vsako nedeljo skoz ves past brcz taks, od starcsinstva zato dolodenibf Alt je bito postavno, da ste tirjali oblo^bo za Knelko pakopafi^co, ie predno je starasinatvo picudarok stroi* kov napravitoP Ali je bilo postavno, da so te vto obcraske obloibo delnlo Ie po davkibf in do je bilo to poatavno, zakaj *te roorali drugo leto novo oblozbo napraviti, ko to se nekatcri prito^iti. Ali je bilo po* stavno, da tie plavali strofike za neko nouiniKi lemko iz Hrvatnke? AH je Into poatuvno, da Hte prod ali let, ki je oital od Gra!iovskih orgelj. brez javne dralbe? Ali je pfi&tavno, da sto porabili odikodnino Jozeftt Medja, ker ni bil enkrat pri seji, za koleke na po* botoiee nt&vehin? Ali je postavno, dn ste sami 0* pravljali t«jnis'vor take da Vam jo mo-a! vrniti nekl zupnik dopis, kot* Vas ni razumel, in ali je bilo po* stavno, da ste pugdiU vbft. uraduijo brez namestnikn zaklenjenoy tako da so se montli nekateri moijo, ki to hoteti piegledati raLune za 1. 1886, zadovo'iti z odgovorom Vase iene: ,Je uriidnija zaprta"? Ali je postavno, da ste skiicali due 25 januarja celo sta-reiinstvo k volttvi in da ste poklicali c. k. okr, ko-misarja ne da bi Vam bilo star, sinstvo to dovolilo ?
Tako vidite, g. zupan, ni res, da bi se nam bilo krivice godile na postavui podlagi: a mogofie, da bi se nam ne bile godile tolike, ako bi si biti po-iskali za tajuistvo dobrega koncip'sta, ki Vam je odgovor sest-iviL Verajte mi, da zelimo zupana, ki bt nam zupanuval na podiagi zakanov, za kar pa Vi se niste po vseni spo-tbbuega skazal.
SUsite, g. zupan, objavite onega, ki je gtasove pred volitvijo kopoval in od koga jih jo kapoval, pa bomo vtdeli, katera stranka bi b la glaaive ku-p'la, Le bi bili na prodaj. Res Iepo je, pohvtditi t^: bil sent izvoljen z 59 glasovi proti 5; a pamisltte, kakaen pritbek je bit. Zakaj se je sliaalo, ce ni kdo Vaa volil: vder ist von di-r Gegenpartei" i Zakaj se je doToIjevalo. da m imeli v sobi, ki je bila ze za volilee premajbna, tvoj prostor, mad tern ko volilcent Vara nasprotne stranke ni se dovolilo poiskati niti klubnka, ampak so se podili iz sobe s prelepo nemi-ko besedo „ra a r s c h,a ki jo rabi nai inset le za to? da psa izpodi? Dovolj je; a 6e bodete tako dobri, da. mi na gorej navedena vpraswja odgovorite, Vas lahko ie maraikij o postavi povprasam, ker vaacih sedem let, pravijo, pride vse prav.
Iz Grahovske iapanije, 4. apnia. - K do*
ptstt g. zupana v eecjent ttSoci" at. 13 podal bi rad tadi jaz n''ktera pojasuila; ker !pa vem, da ^Sofia5* ni lo nam, ampak tadi drugitn namenjena, hocem le dve refii nekoliko omeuiti, da ne poberem proved prostora.
Prvo ste rekti, g. zapart, da Vam o prito2bi ni bilo nic zn^uo. Slogoce, da Va?emu koncipistu ni bilo vse zua;io; saj njpga stvar pa tudi nic ne briga, in Bvetujem ma, naj se v pri hod nje rajsi svoj«»ga kopita drzit nego da bi se vtikal v obginske reci. Nocem Vara dokazovati, g. zapan, da sc je rse z Valoved-no-tjo delalo; hocem rajsi, kor se toliko pooalate, kako ste vse vedno postavno opravtjali, dokazati, da prav pri omenjeni p-ito2b' niste.
C. kr. okrajno glav trstvo v Tolmtua vrnilo Vam le pritozbo z narocilotu: da :mate v voliltiem imeai-ku onib 6 volilee?, ki nis? imeli pravico vpliti, z ra-
deelm svioenikoni podcVfcate. 0. gapa^'sTe li ravnali po ukazu? ZaKaj ste li doe 19. febr. t. 1. zbrano staraslaatvo celo ailili, oaj §s oui to pritozbo podpi-fiejoP Zakaj ae je potom drugi dan v Oblokaii pred cerkvijo klicalo: da po veSernicah n&j pridejo Uiini gospodarji k podzapanu podpiaat se na pritozbo, ker drugaee bode v prihodnje hipm v Rikovcu ? Kdo je oescl pritozbo brez Vase vednosti iz piaaine? Cuduo vender, da Be morejo take reel goditi pri tako redeem zupanovaujt I
Vzemiva si, g. zupan, se drug slti&ij; naj bo Kuezki mirodvor all pokopalisc'e. Niso H pred zacet-kom tega dela oudasnji obcinski zastopniki Vas za svet jropralali r kaj in kako pricnomo delo? itt kako spravimo za to potrebni denar skupaj ? KakSan svet sfe jim dali ? mar ne tako; „Jee, po doinaee boma rata nardil?"
O. ztipan, ko ste skrbeli vedno le po postavi iopanovatt, zakaj mate omenjenim 3 mozem namen §. fft, obi, reda r.izlciili? Ako bi bill Vi to storili, Koelki mirodvor gotovo ne bi bil postal prepirodvon prikrejiali bi bill sebi in drugim mnogo pisarije, med oblioAPp bi pa tudi vlaiial Se vedno mir.
Naj zadofttii<f, g, zupan, to v majhtio pojasniio po Va&eni, in bodito uverjent, 4a jamd VaSih p o-stavnih u*repov se dopisniku nikoli ni zgodila kri-vica, iu tezko tudi komo drugemu, pae pa je zarad Vafcega nepo»tavnega poatopanja marsikdo imel ne le velike tdteoftt, ampak doatikrat tudi nepotrebn* dorurne etcoike. Torej avettijetn Vam, g. zupan, da v piibodnje, nattiest® da bi se javno bahali, kako ste pootavrio vodili zupanijaka opravila, se na prai udarite ter refiete: moj dolg, moj dolg, ntoj najvecji dolg!
l/(JjeT 4 aprile. — Dobroga gosp. Stof. Star-m a ii a, goreiega dubovnika, vnetega narodnjaka, zvestega in edkritosrooega prijatelja — to blage dule ni fee mcj naini, Sinoci, na cvctno nedeljo je v Go-spodu preminol ˇ injlepii dobi, v sfojera 44. letu, Oni dan je oprafljai le vss opravila v oerkfi — se re. da • ittam Po Wagoslovn cutil se je utrujenega in i!abiegaf tako da jo moral v posteljo. Proti ve» lertt m$m % nova kri bruNatt ii tobe. Kmalu na to j© naitopil •inrttii boj, ki je trojnl okolo % uro, in /.iiilnjo bstedt fa tycgovih uit to bile: „Marijat po-magaj mi* t Ma te j« iidahnol avojo btego, ncdoUuo dttio. Vii! je la briika novicu v dno duie prdreila; vai brez rnktolka zalujeiuo danus pri njegovem nirt-valkem odfu. In tit cudo, iaj ranjki go»p. Stefan ni fmtl lovralnikfl. T kratkom ^afii svojtga bivanja t Sedlu ai je pridobil sna t«eh avojih podloznih oveb; dokaz ttinu je, da to m m Lata njegove dvomosocno boli-zni iz vsako  koie Sedelike duhovnijo poiiljale
Sorece pro&nje k Bogu, da bi jim ohianil tako do-rega in vnetega dti§nega ptstirja, de bi bib tijegova if. volja. All Vsenwgoeni je drugage akleail. Potom ko smo ze vsi upartje imeli, da je nevarnost probil, se ma je naenkrat stanje poslab§alo, da nas ja na-gloma in spprieakovano zapustil. Zapuatil sas je eicer io njegovi telesni ostaoki bodo pofiivali pri sv. Kriii, all njegov spomin ostane oeizbrisljiv pri ajegovih pod-t^lntkib in maogoltef ilnih prijateljib. Prica njegovega Deumoroega d* Iovanja je posebno Orehovaka ceikev, ki se je v5asu njegovega Uletnega tatnosajega slu2-bovanja prav lepo okitfala in je dobila nove altarjo, Prav tako ae je tncli farovi pod njegavim vodatvom popolnoraa prenofil. Orehovci sega bodo gotovo vse live dni hvatezno spominjali.
Ti pa, dragi Stofan, ki ie gledas Bozje obliijo, kakor smo fti trdno prepr.cani, sproei nam miiost pri Bogu, da bi mogli tudi mi, ki se s tu2nim »i<:em o-ziramo na Tvojo pveraao gomiio, hoditi po Tvojih Btop'mjab in vesehti se a Tabo enkrat v nebesib.
Se SerpeHlCe na Bofskcm, 5. apn'Ia.— Mnopo ji» brati ia sliiati o vojski; mi pa jo le imamo. Skavaail ao se nekateri cbcinarjt itt iupan zarad neke rjeredaosti pri iopanslvenem racuou. Priilo je do pritolbe do velealavnega dozelnega cdboia, kateri je pa, pristevaje zupanatvenemu raeaoa oziromu poro-(Silu polno vero, isto zavrnil. S tern je dobil zupau korajio ter tozi npornike pri scdniji zarad razialjenja casti. Uporoiki pa ntso zajcje rodoviae in postavijo se v bran a tern, da dokazejo, da je zupan znrcs pri rucuiiu MnolSal 86 fantov iira, kate.ega je ob-6hn prtjela kot plantnske atojno. Sliii se, da jo misli iupan tako zasuknrti, da to dotiCni primankljej pZacehali14 volilet pri volitvi. Kaj cuden, pa tadi ia-loaten izgovor ta, kajti pnsebna novost bi Mia, ako bi smel zupau uporabljati obcinske dohodke za take namene. Konefino bi pa tudi ne glede na to oatajalo fender kot nereseno vpr»ianje, zakaj ni te svote vracunil. Tudi se hrupi zupan, da ntraajo obcinarji pravice oporekati ie potrjenim raSunom. Ob2no mneiije pa je, da kriva rajteoga se more zmiiaj po* ravnati!___________         Serpenican.
IZ St. KOCijatia na Kiasu. 5 aprila. - Go-vori ae pri Baa, da velikonocao ncdeljo pride aila Dmy&mw r #ttWJ*ka jajap", m auu^ am$o§ d*
pride tudi ceaarevna Stefanija iz Opatije ; zadnje ni gotovo in zdi se celo neverjetno, ker udje najvisje cesarske hiie nimajo navade, da bi dolali izlete o najvisjih cerkvouih prazaikih. Z Duoaja naznanieu je pa poseben vlak, ki pripelje gosfco od severe, da bodo obcudovali naso kraSko podzomeljsko lepoto. Ker se ne moremo pouaSati s ktaaom (lepoto) nad zemljo, ca tudi se na§ svet imenuje Kraa, zato naa je Bog toliko bogateje obdaril s podzemlj«kimi ja-mami, ki so vlefiejo na dalefi in ki dajejo 0(5em nai-veh6astuej§o razglede. Uadi tega prihajajo tujci radi obSudovat nasa podzemska cuda. Posebno v zadnjih letih jo raofino poskocilo Stevilo jjrihajajocjh tujeev, ker so so napiavile poti v pod^emskih jamah in ker se je lepota was -ga sveta razglasila dalu6 po svetu, V lepoti karaoda presega morda DivaSka jama ono v Postojini. Za sprejem gostov delajo se krasni slavolokt in jama se olepsuje. — Tudi nasa Skocijanska jama je pravi naravni 6ude^; zato o» biskujejo jo tujci prav pridim. Izdelana je sedaj po'; pod zemljo do 12. fodopada, kar svedo«i, kako dalee ie jama f led©. In fie jej niso prilli do konea, V kratkera wide kiijigiea, katero je spiial Frf Mttller v Trstu, katera obiirno opiwje to jamo. Te fotlin<i bile so najbrle tudi starim zimno, kajti naila so jo v njih marsikatera atarina, ki se je poslala v trzaUki inuaej. Tako Sudovit svet, kakerien je nal, ne dobi se najbrle tako kmalu, da bi namrea na povriji re-dil cloveka, v ifojem osr^ji pa hrauil tike dulovito kamnite tvorbo in tekofio vodo, ki ie ispbljajo v, gorenjega povrlja.   Ko napravimo raofine sesalke ali
Sumpe a dolgimi cofimi, bomo imoli KraSafei naj« ladnejs& in najboljlo vodo na svotu,
%t Vilka flora, 6. aprilA, — Draga „8ofa«, sprejmi male vrstie tudi iz nalega kraja v ivoje pre* dale. Ne vem, kako in kje bi bilo bolje zaCoti; zato naj povem najpr«»j kaj o letolnji yeliki pomladaiiski zimi. Snega bilo je v naiem kraji voliko, bilo ga je en meter} pa hvala Bogu spmvilo ga je le veliko. ue poide tako nnprej, bomo kmalu obdelov&H svojo njivo in potcm nurodimo go kaj druzega, Pred tern inegom mMi mo bill eeito dnlati; go bl bilo oiiilo lepo viomn, bill bi jo nnjbriu tudi dodelali; pa «mo inomli delo uitaviti, in zdaj bo treba spet mM\ n prejlnjo roarljivosljo, 6e hoSemo, da kaj doseiemo, Oraemti immim tudi p^prave ob naiem pokopaHSci, Popmvili smo bili /id dobro, pa le za tisti tm, ko j€ bila birma in je prilel precaitit! gospod kuezonadikof v nuH'! kNtjo. iilo jo veliko donara in dela v zid; a zdoj jo tak, kakoiion je bil prej. Poprava nas jo •tala veliko, into nam je toliko neljubio, da bo troua z nova zaooti. Bamo naie lenske so zadovoljno se sploino nesre^o, cei da % odpadle malto in peskom bodo ribale mize iu stole. Tako se je pokazato tudi tukaj, da ni ncsroco brez sreSe. Toliko za danes, drugi krat pa ie kaj.
Politidni razgled.
Po nekaterih sejali v gosposki zbornici, ki so se vrsile v tcku zadnjih osmih dnij, a niso imele posebne politique zanitnivosti, koncano je zasedtnje obeli zbornic pred veliko nofjo. Zbor-nica poslancev snide se §e le proti koncu teko-ccga meseca in s tern pricne novo parlamon-tarno ^ivljonje, ki bode izvestno 2ivahno, ker se bode obravnaval proraCun za lcto 1887 in druge value zadeve.
Ina6e je v notranji politiki tiho in mirno; da je bil bolgarski regent Stojlov na Dunaji, smo ie porodali, sprejel ga je tudi minister zunanjih zadev Kalnoky, a kaj mu je povedal, ni znano.
Tudi o zunanji politiki ni posebuiii porocil. SredotoSje zunanje politike v zadajem dasujev Kusiji, kjer si nasprotujeta minister zunanjih zadev Giers in casnikar Katkov. Med vrstami nemskih dasnikov je brati — in to so jedini viri iz katerih posnemamo v tej zadevi na§a po-ro8ila — da opisuje Katkov Bismarkovo poli-tiko v svojem listu v cudnem svitu. Katkov, ki je na Kusketn najpopularnejsa oseba, pravi, da Bismark ho6e Rusijo zlorabiti, da je med nje-govim govorom in njegovimi dejanji velika raz-lika, sploh da se na videz kale prijatelja Rusiji, toda da istinito je njen najvecji sovra^nik. To pa Bismarku in Nemcem sploh ni po godu, zato so zahtevali in dosegli, da je bilo pokarano Katkovo glasilo in drugi ruski listi, ki jednako pisejo. A to ni dosti izdalo, kajti Katkov je postal se ostrejsi proti Nemcem in nemikim das-nikom. Minister Giers je tegadelj od carja za-hteval, naj se Katkova list za 5 meseecv ustavi, h JK»J*py je ^ri^ei fFvimbwg, HI je pri carj% J
bil je tudi — ako se sme tem listom verovati — karan, a potein na obed pozvan h carjn. To ni gospodom v Kemdiji in drugod nifi kaj po misli, s tern rm kazejo jasno, da se bojijo ied-nega Rusa — Katkov-a.
Pol eg teh osobnih prepirov, o katerih raz-pravljajo vsi listi do sitega, polnijo listi svoje prcdale tudi a novim ministerstvom italijanskim. PoroSali smo ze, da je italijanski minister [zunanjih zadev, grof Robilaut, odstopil, njegovo niesto^zasel je rainisterski predsednik Depretii, docim je sprejel mesto notranjega ministra gospod Crispi, ki se ni nikdar kazal posebnega prijatelja Avatviji. Takozvani svetovni lisli pra-vijo, da ta prememb? v Italiji nima nobenega pomena giea6 zunanje politike, da ostane tore! zveza med Nemcijo, Avstrljo in Italfjo nedotak-nena, Drugi ^rnogledi so pa U prifieli Avstrlio svariti pred novim prijatetjem, M da mu ul prav nidesa zaupati. Ti pravijo, da nam boda italija takoj za petimi, ako bi se isapletll v vojsko s katerokoli drugo drlivo. Nam no grt beseda ? fcej pravdi, ztto pa moWimo.
Domade in razne vesti,
la RA^f#01R!Yi!li?ani*vcl presvitli e«iai? podarilo je 800 glC obaini v l)#sklan m eerkvone poprava,— «Jo0f• kr, Yiiokost .iMarjevia Rudolf, kl blva uze dalje tea • eesi^ivno Stefan!jo v Opatlll, bofS go je od 2, do 9. t. m, na Dunaji. - Nj. V*viieaost baron P r e t i s s soprogo bil jo 8. t, m. v Opatijl, da se jo poWonii ceiarjevni atefanijl, ki ga je na to povabib k obedu,
M Irjavdi? epomenik to, mlinofo ra«. kiMli imo v 14. itevfliti ,8oan« ilT5 gl. 141/. k^. I'ORiiejt io U darovftli; Neimonovan prijatilj v Go-lr.R. «k' lmn V»Iori«l«, pewstnik v Trnevtm pri Dinkf BistrW, 5 gl,; Jarnoj Pri«ollt v Trabaah 1 gl.} JoJefZvanut, vilopoMstnifc na l^iicah, 1 gl.; Franc Zitko, posestnik v Tmto, 1 gl.; Simon rfre-prol6, vikar na GradiSdi, (prvS krat) 10 gl. | dr. S. Menoinger, odvetnik v Krlkem, 10 gl. t noviU darov U M.; vieU ikupaj 2208 gl. 14«/» kr.j od teh na-lolemh jo 0oriikt Ijudnki po».oji!aioi 2150 gl.
Visoko c. k. miuiBterstvo za uk In bogo-castje podarilo je slovcnrki dekliiki loll v Gonci, katero vzdriuje drultvo nSIoga4, podobe Njih Voll-caniitev presvitlega ceiarj* Franca Joiefa I. in pro-svitle ceaarice Elizabete ter Njih kraljefskih Yiso. kostij prestolonaslednika nadvojvodo Rudolfa in soproge nadfojfodinje itefanije f zlatih okvirjih, kakcr tudi 34 podob iz sv. piaraa in podobe iz do* janja apostolov ter slovensko abeeedo za na steno.—* Dr. Josip vitez T o n k 1 i, drzavni poslanoc, nabral je zopet na Dunaji med poslanci in v krogih, pri* jazoih narodni odgoji slovenski, nad 500 gld, za otroiki vrt in dekliiko iolo druitva 8Slogaa, Hvala gospodu vttezu in blagoduinim dirovalcom; slo« vonskim roditoljem pa nov opomin, naj m pusluiujejo f svojo korist in v korist avojih otrok dobrodeloih zavodov, ki se vzdrlujejo z velikim trudom in polr-tofalnostjo. — V i»ti namen daroval je Neimenovan v Gorici 50 kr. Hvala I
Dr. Aieksij Rojic, delelni poslaneo, izdal je knjizico „Sfojim folilcem0, v kateri je poaatisnena iuterpelacija z dne 10. jauuvarja 188? o goriiki bol-niinioi in noriiaici usmiljenih bratov. kolikor jejepo* alanec piebral v seji deielnega zbora, in druga „8uhoa iulerpolacija, katero je stavil v dei. zbortt v iati m-devi dne 13. jan. t. I. Volilci spoznajo iz natan6nih podatkov, katere podaje dr. Rojic na podlagi strokov-njaskih poizvedeb, da porndflo deielnega odbora t dne
10.  julija 1834 ni ustrezalo vsem zahtevam, ki so se smele nanj staviti. Druga polovica dolce interpelacije, ki je opisovala postopanje visoke vlade v tej zadevi, ni tiskana, ker ni bila brana f del zboru. A uJe prva polovica je jako poducna, tor osvitljuje & prav svetlo lucjo naie delelne in javne razmere. 0 priliki prinesemo morda kak posnetek iz knj&ice, ki je bila tiakana v Postojini in iteje IV in 30 stranij.
Konjske dirke bodo na Rojicah pod Gorioo
11.  in 12. t, m. ob 4 popoludne. Iz tega povoda in ker je navada, odposlje juina ieleznica velikonodni penedeljek poseben vlak iz Trsta v Gorioo in nazaj, ki bo sprejemal potnike na vaeh postajah. Iz Trsta odide on 1 uri popoludne in pride f Goripo ob 3 urah 40 minut; iz Gorice vrne se ob 9. uri 30 mi-nut zvecer in dojde v Trst ob 11. uri 42 minut po-no6i. Voznina iz Trst% v Gorico in nazaj bo zaa&ala v I. tazredu 2 gl. 40 kr., v U. I gl. 80 kr., v III. 1 gl. 20 kr. K omenjenim dirkam oglaienih je do zdaj 19 konj. 17. t. m. ob isti uri in na istem fjro-storu skuiali se bodo pa velocipedisti se svojimi kple»j.
Drobne notice. Gorisko veteraiisko drn-stvo bo imelo svoj obcni zbor dne 17. aprila ob 10. uri zajutra v gostilni „Pri posti". — 0'«silse je preteklo nedeljo 75leten kmet ˇ St. Uj*. ,• ^ n'-rico. Vedni prepir z nekim sosedom in bolebaoa:, k ¦*-tero ai je nakopal pred dverea letoma v pietepa a tern soaedom, napoiila a! a ga bajo k temu gresnemu emu. Zalostno, ce ze knictje avojefivljenjeiako inalo conijo, — Umrl jo Donrnik Lovisoni, vodja go-ri§ke zaatavljalmce in L njo zdralene brand nice, vce-raj zveLer; pogreb bo v soboto cb 2 popoludne. — Xeki klativitcz, ki se je izdajal za zdravnika (waicrja), delal je se avojo Btctos gorilkim natakar-jtra moog.) aitnosti, dokler nis© zaaa&'li ,tetc* pri „ IVeh kronab*, ko je apravljala v z< p prtiee, ki nisa bilt njeni. Zaprti to jo in pteiakali njeno atam,var»jp, kjorao naali alio blaga in mixne opraw.—Vipavaka c i t k 1 n i c a ponovi n* YeUkonoini ponedeljek na t«pliiiao zahtevanje pred*tavo kraano ialoigro .Miiuu-in itjegovci hit*. Ztfetek ob »V« avecer.
„Vrtec*, fftt^pi* a podobami *\ alovensko m!n-dino, printed je t *voji 4. siavilki od I, aprila aliko Frana Erjavca, «!oVeti>kega niaatelja, * kratkim *ivljenjepi«mm, v katerpro ao nafodersa ranjkeg* glavf a dcla, in * lepini opominon do mladtne. naj ho uSi od njega p/idno.-rti in delavnosti. To je t rcaniei lep spi-monik. ki j?a je postavil „Vrtec* na gomilo neutnr-b»~a narodnp^a pia.iHja in buditelja. Pri tej priliUi flpozarjanno zopet zavcdoe roditfdjo, !;" hoe>jo p^i-*krbeti avojbn otrokom pritnernega berila, na ta iz-borno uredovan liat, zx kateri nas zavilajo celo mt> ije dmgih navodov, Izhaja cnkrat na m.aec v Lja-bJjani in atane ta vae leto 2 g!. 00 kr.
„Allgeljdek% otrokom ndilelj in prijatelj, — aove s« nova knjiziea ^podobami. delela 4S stranij v S.i, katero jo izdal Anton Krzic kot I. zvezek ve-cjo zbirke v Ijubljani iiskora „Knt. tiakarne5. V raz-niii povi stih, poncnih isa zabcvnih, razkazuje otrokom Sivljenjo bogoljubnih vratnikov tor jih anemn k tenia, kar jp lopo in pnSfono. Knjizici slane 12 kr.
„Ljubljanski Zvon."
Steji a pjl ItU (A. 2.33; n tot Iiti gld-1,15,
	IZ                                I
IfcGl	Ufa lime I
	v Ptuji                 1
I prod aj am 200	strtinjakov   dubrega stir- ¦
¦ skcga vina po	ugodni ceui.                       1
1    Leliiie	oi 1869 napi.    1
H         Karo5iIa ]	3ri                                     ¦
I         Antonu Gregoricu   |	
	v Ptuji.               ¦
St* 152/o. S*i.
Stavbena drazba
bode dne 28. aprila 1887 od 11.-12. ure opol-dne pri c. kn okrajneto glavarstvo Se^anskem za oddajo prizidanja k §olskemu poslupju v St. Polaju.
Klicna ccna je 505 gold. 62 kr. j drazbeni vadium in stavbena varsdina 50 gold* Pismene ponadbe se ne sprejemajo.
Maris, proracun stroskov in stavbeni pogoji so pri c. kr. okrajnera   glavarstvu, pa  pri zn-panstvu v St. Polaju v spregled razpolozeni. C. kr. okrajni §alski svet, v Se2ani 4. aprila 1887.
EazooTtstoa gotova olvleUa, za i moze in za otroke iz neke slavne dunajske ( tOTarne.
t           Krojacnica z   zalogo   robe   najnovpjse
* vrste. De!a se hitro io prav licao po cenah, < ki se ne b-jijo tekmovanja.
A. FELBERBAUM. ^                         Gorica, Via Teair©, St. 8. w
P. n. gospodom clanom
„S L A V1J E"
vzajemno zavarovalne banke v Pragl.
V  poalednjfj dob: raziirjajo s? po raznib, banki .Slaviji* kot Leskeniu zavodu savrairEih ewopisil^ feasor tu.li po nekaterih oJpuicewih funkcijcnafjtb banke in drngih nepoklLanih osobab nehvalae Testi o foivte rSlaTiji*, katerib vsdia:t v glavzrih potent jo ta, da so notranje razuxe re xavod^t cetoFaiae m da njene re-zetvue 2a:uge neso dasti ^igansa oalczene.
Spodnj posI^»;sanrt nptuvilno STrtfttafstvo stefe si torej v svojo doSztiost, p. is. eFatt<?tva> na to ©{-ozarifi, d.i fcO >se te festi nikukiT u« BasEsnjajo na reanico. in k* nbt*tovatvT da se, ni»t'.-aaje iszmfcre bafike ,S!a-?ije* popob.fm v iei!av da ni nolienega po-oda za najmanjS<» nezaupaost. (la rezerrne zalogo njcne neso no Se popolnem ned«>takn«kneT amnak m ao ie ztlialo t tekoc, m hmf kakoc ruvtdno iz naaTednjih itevilk in dat.
Po!eg btlaneijft aa Ietft !8Sk>., ki j» btU potvjena po revMorjili rcthinav m po poTefj6niktnr kate>re y* uvohl obiSni abor due- 15. ma{a 1888 in katet-a ji-bila pfediozena vinuketut c. kr. roi&t»6ei:»tvot unl'.ieai* so rezervue zaloge na ntisfefinji naeira:
V  vrednoatnib pupirjih (in stceir v av*tret-oger«kih dr2ivmh in zaitavnih iUt- h fi'eSke. ht-
potecuA banke i. t. d.).....gt. 3»8J>fi-42H.—
v rejalitetah.......   ,      B88.083.—
v xagotttvljenib bipotecnih poaojilib..........„   1,228.281.11
v predpla6ilih na polieo banke ,«laYije^.........„      312.80623
v c. kr. postno hranilnem nrachi na Dunaji in drugih javnih novdnih zavodih (baukah in posojitotcab)    .   9      3B2.B16.fiB
v gotovini v blagajnicaU     .   .   „       21.940.84
Vredtif'Stni papirji zrutsafi ho I, jauuvacjft 1887, kakor »» doloSili yo-vizorji dne 0. januvarja 188T     .   .   „   4,028,150.—
Poronoiili so se torej za    .   .   n     1U1.722.—
vkljnb temu, da ae j«? v III. oildelku (podedovftiijskih drit§tvib) L!anom za ztpadle police iz|iIacrtlo v
gotovini..........„     625.70f>.r»f>
Koinur jc do lega, da se preprifin ob istiniforti tt'b fitcvil, daito mu jo pn Hktcpu obeitoga /bora z dne 15. maja 1879 na votjo, preglcdati kijige in bla-gikjnice v pro8torJh banke „Slavij«".
Upravilno svetovalstvo
vzajcmno zavarovalne banke „SiAV!JE'*
v Pragi.
Samo sredi RaStelja st. 7.
Y GORICI.
Bogota zalnga: norimbetSkega in gatanta-rijskega btaga, Icpoticj'i, diSav, igrafi, nopovicT Sivnih priprav^ snkanca in preje, krojaskih in devljarakih pntreb§cm, piiprav zapotoike in ka» dilce, cigarefenega papirja, celuloidnih zavratni-kov in zapestoikov za dnhovnike, mesfiane in vo-jake j poaebnoafc: najfineje igle za Sivalnc sts ojo.
Za pomladno aetev se najfopleje prtporofiajo
SEMENA
psave francoake Incernake in Stajerake radeco detelje zagotovljener brez prealike, potera italijan-ake Ray — (izmed najbopik krmil) in angieske Ray — trave, kakor tudi raznih vrsfc zelenjiv najboljae dobrote, ki hitro kalr.
Na drobno 'ii na deb'-lo.
Pri glavnem zastopu ?iAZIENDEtt,  A
zavarovalne drtr^be za iivljenje, sprrj-  Jf
me se potovalui  uraduik za  Primorsko.  Q
Letna plafia znasa 780 gld., dnevnine na  A
potovanji po dogovorn in provizijo. Pro-  Sf
JL silei raorajo zmoini biti slovenskega, ita-  9
IJ lijanskega in nemSkcga jezika.                Q
Q         ProSuje se sprrcali sprejemajo se do  A
X 1. aprila   1887 pri glavnem  zastopu v  Jf
|| LJKbljan?.                                             Q
—-------— feoooQeaeocool
kfa*m} m aqpwp ire4pk: H. &{>$LL*       ~-------5*"""""—~'
DROGERIJA
Antona Mazzoli-ja
v Gosposki ulici ii pri Mestnem vrtu
V GORICI
Prah ki pogasi vsak pozar.
To najvspcincj§e ared-itvo, ki ugasi hipoma vsak poz;r, je do zd.i j ediiio znaito, da se je potidito po moogth gkuinjalt, ki so dokazate, da ta prah jo prt*koa:| vse do z laj znaru* in bva-Ijeuo iznajdbe. Zuto ga ptiporoiSnni slavnim n-iadorn, gasilcem, obrtoijakim poljerjim in zaseb-nik-m.
Stroaki za ta prah ao pra? majhni v pri-m&il z ogromno ikodo, katero naredi vcaaib po-iav x najkrnj&cm jfasu.
Kdiiia zalogft slove^ega Portland^kega rementa iz Kafiteitt;i, katciega ao rabiii a cuciovitim v.-pohom pri velikanskem todotoku na Dunaji in pri drogib velikib atavbah tukaj in v okoiici, kakor tudi ludravliciiega japna (rim-skega eenienta).
Vitrijolova tekofina proti strupeni mat aU pt'ionosp()ri na trtab, najboljle vrate, pre-iskfirm in pottjena  «h  npriLevalom  tukajanjega e. k. po^kuk'valisca za vinorejo po najiiixji coni.
Zaloga bar?, dopijlevt tnataraklh potreblein, drog (diSav), poatavno dovoljenih zdravil in m»-iier;tjiiili voda, kakor tudi edina zaloga ltiga WPUBIXAS" zit iii^eitje perila.
Vse po prav nizkih renah.
Sivalni stroj^
Sr.f rnhfy.n, bi  nrskdo r«d   protltil po  primerni coni.   l*rnia
tmj mi;
Via JWolf, b. lit 8, 1. iiadgtropjp, v iimUl
Mnogo pribrani,
kdor knpi obleko v
irojaciilci loaciia Mum,
ki je najve5ja v Gorici
v katori se dob! vaak cfH na veliko izbiro liarejeua obleka po nastednjih cenah:
ftpfa ytidm'a cblski n pqfi  si 3 do S3 gl
n             it             »      a  itm        ir   6  »   IS   n
n          n          »    » Me    * 3 n 111 »
, Mm imiiiJM st^sjs , gespods « 8 » 30 „
Vilm toga bogata zaloga vsakovratne robe iz razrtih t-varen p<> naroLihi vsled mere, ki ae i«* vrfii tot'iio in hitro. Taorci na zahtevo brez-placno id prosti poStniuo.
Nov:* doali dolmani najnovejiega kroja od 8 «Io 50 gl. za gospe\ Saki za gotpe od 4 do 15 gld.
!3f
'X'fi bisri St. 52 z doticnimi poslopji v vasi Cesta 'J|i
W] pod_ Sv.  Krizem   Ttpavskim   z  vrtom  in  z M
'' bsajelo tik cesarake ceste poleg bi§e ter zra- il!
ven so z borstnm.                                                (¦•
tena   9.300 gl ;   placuje   se tudi v o- flj
1
y^            veu«   sj.ouu gi   :   piauujt;   se ium v o- -- ,
Hj   brokih. Xafancncji pogoji izve-iose po piamu   fa 'MI z nasloTom   BTajnistvo v Sv. Kriii   pri  Aj- ;l|
ffl
?m- 9m*$m& teMwm* r §®m-
HARMONIUM.
Zdolaj podpiaani priporoca cast, duhovscini in gosp. orsaniatom za male ceckve ali zapoduk v peljt in orgljanji Ifarmoniani.
Zji v.sak Harmonium garantira 10 let. Prepri-c I se bode vsak, da cenejsega in boljaega Harmonija ii kake dtuge fab like ne dobi.
Z odlicnim spestovanjem
Peter  Potocnik
Via Uotalli Sir. \2 v Oorici.