SLOVENEC Političen list za slovenski narod. o Po pošti prejeman velja: Za celo lato predplačan 16 gld., za pol leta S gld.t za četrt leta 4 f ld., sa itd «a mesec 1 fld.40 kr. V administraciji prejeman velja: Za eslo leto 12 ffld., sa pol leta 6 fld., za četrt leta 3 gld., ta jeden mesec 1 (ld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino In oznanila (inserate) vsprejema npravnlStvo in ekspedlelja v „Katol. TIskarni", Vodnikove nlice H. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne «prejemajo. Vredništvo j» v Semenliklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izviemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. &tev. 225. V Ljubljani, v četrtek 1. oktobra 1896. Letnili XXIV. Gabilo na naročbo. S I. oktobrom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. „SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji i Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto . 15 gld. Četrt leta 4gl. —kr. Pol leta . 8 „ J^lenmeseci „ 40 „ TJpravništto „Slovenca". Socijalno Vprašanje. (Govoril profesor dr. Sohindler na katoliškem shodu v Solno-gradu.) (Konec.) Vse družabno življenje, družina, občina, država slone na dveh stebrih : avtoriteti in prostosti, pravičnosti in ljubezni. Ako v družbi ni teh štirih pogojev, ne more obstati. Vsako družabno življenje potrebuje avtoritete. Družba je namreč združenje prostih bitij, da dosežejo jeden in isti namen. Da pa se izbere in določi namen, izbero prava sredstva in pota, ter združijo moči v isti smeri, treba je avtoritete, ki ima pravico združiti voljo tako, da se vsakdo čuti zavezanega delati za to, kar je v korist in blagor skupnosti. Poleg avtoritete pa treba v družbi tudi prostosti v mejah, katere določa blagor skupnosti in pa avtoriteta, ki mora skrbeti za skupni blagor. Človek ima prostost od rojstva, torej more in sme sam določati svoje delovanje v mejah, ki jih zahteva blagor družbe. Brez te prostosti je avtoriteta tiranstvo in družba le ječa. V družbi mora vladati pravičnost. Človek je osebno bitje, katerega namen iz časnosti sega v večnost. Zato ima določene pravice v dosego svojega namena, časnega in večnega. Te pravice pa mora vsakemu dati in varovati pravičnost. Vsakdo pa sam po sebi ne more doseči svojih pravic in svojega namena; treba mu je pomoči drugih. Na to pa dela ljubezen. Torej je treba v družbi avtoritete poleg prostosti, pravičnosti in ljubezni. Ako ni avtoritete, propade vsaka družba v anarhijo ; če ni prave prostosti, zavlada despotija; če ni pravičnosti, propade vsak red in varnost imetja; ljubezen pa vzbuja čustvo, da smo bratje z istim namenom, ter veže one, ki imajo mnogo, z reveži, ki imajo premalo. Moč pa, ki vzdržuje te štiri stebre v viharju življenja, ta moč je katoliška cerkev. Cerkev sama je prava in popolna družba postavljena, in vrejena od Boga, vzor vsake druge družbe. V cerkvi je najvišja avtoriteta namestnik božji, ki vodi vso cerkev -ter ukazuje vsem, ki imajo t cerkvi nižjo oblast. Tu je vzor družini, občini, posameznim stanovom in vsaki družbi. In poleg te avtoritete vlada prostost, pod jednim poglavarjem imajo posamezni škofje svoj delokrog, v katerem se prosto gibljejo. V župniji ima svojo veljavo župnik, ki je podrejen škofovi oblasti. Vsi skupaj pa morajo delovati v duševni blagor človeštva. V cerkvi vlada pravičnost. Vsakdo ima pravico do resnice in zakramentov. In da je v cerkvi ljubezen, o tem spričuje zgodovina. Cerkev povsod med narodi zapušča sledove ljubezni, kajti ona je bila in je dobrotnica človeštva. Cerkev pa tudi čuva one štiri stebre človeške družbe. Ona brani avtoriteto kraljevo in zadnjega družinskega očeta; ona ne rabi orožja, temveč vpliva na duhove in srca. Cerkev je branila kraljevske pravice in vsake druge pravne oblasti. Cerkev pa je tudi vedno branila prostost na- rodov, ako so vladarji zlorabili svoje pravice ter zatirali narode, tako Gregor VII. proti Henriku IV. v Nemčiji, Inocencij III. proti angleškemu kralju Janezu, Bonifacij VIII. proti Filipu na Francoskem. V istem smislu so delovali Gregor XIII., Pij IX. in Leon XIII. In kdo je zatiral sužeuistvo ? Pravičnost izvira iz volje božje, zato je cerkev vedno priporočala in zahtevala pravičnost v zasebnem in javnem življenju. Opozarjam samo na boj cerkve proti oderuštvu in na okrožnico Leona XIII. o delavskem vprašanju. Cerkev pa brani tudi ljubezen po nauku Gospodovem : „Ljubite se med seboj I" To ljubezen cerkev vliva v srca ter proganja vsako sovraštvo do bližnjega. Cerkev je torej najboljši zdravnik za bolno človeško družbo. Zato kličem : Naprej k cerkvi! Wallenstein je pred vratmi mesta Stralsunda zaklical: „In ko bi bilo to mesto z verigami pripeto na nebo, dobiti ga hočem". Mi imamo to mesto z verigami pripeto na nebo. To mesto je cerkev. Verige, ki mesto vežejo na nebo, je ustanovitev po Sinu božjem, vzdržavanje po Onem, ki je govoril: „Ostanem z vami do konca sveta". To mesto božje je vzor družabnega življenja na svetu, ta vzor naj nam sveti v boju za družabni mir in red. Cerkev je ustanovljena, da podpira in brani stebre družabnega življenja ; zato se je oklenimo, da nas popelje od propada nazaj k sreči, blagru in zadovoljnosti. Osvojimo si to mesto božje, božji nauki naj bodo podlaga družabnemu in gospodarskemu življenju na zemlji I Nazaj k cerkvi, h Kristusu ! Politični pregled. V Ljubljani, 1. oktobra. Kompromis v zgornje-avstrijskem vele-posestvu. Liberalni gorenje-avstrijski veleposestniki so se v resnici nadjali, da jim ne bo treba vspre-jeti vseh pogojev glede kompromisa za bodoče volitve. V tej nadi so jih tudi podpirali nižje-avstrijski liberalni magnatje, toda ni se jim posrečilo. Kon- LISTEK. „Albert". Spisal S. G. (Dalje.) Peter je šel na stol poleg Stanke in kakor vselej, polastila se ga je silna zadrega, ko ga je pogledala Stanka s svojimi razumnimi očmi in se mu nekako zbadljivo, hudomušno nasmehnila. „Albert, kaj boš danes lepega povedal?" „Kaj ti hočem posebnega praviti, Stanka? Saj ti je znano, kaj bi ti rad vedno in vedno —" Petrov glas je postal hipoma naudušen in nenavadno ljubeznjiv. „Nikar, nikar, Albert," zasmeje se mu Stanka v obraz, „tvoje zdihovanje me silno mori. Ce misliš tako nadaljevati, govori raiši o — vremenu..... Kakšna kaplja ti leze od čela dol, naravnost proti nosu; obriši se vendar, nerodne/, ti!" „A grozno je vroče, Stanka!" vzdihne Peter in si otare čelo in obraz. „In kako prašna cesta! Vsekakor moramo počakati, da se nekoliko shladi." „Da, to ti je že mati v kuhinji povedala in zato ni nič novega; če bi se mi zdaj takoj odpravili, šel bi z nami kljub vročini in prahu." „To je gotovo, Stanka. S teboj do konca sveta in naj bi bilo vreme kakoršnokoli . . ." „Moj Bog, kako si otročji, Peteri" To je bilo zanj slabo znamenje in ves prestrašen je odprl oči ter jo boječe pogledal. V svoje veliko veselje pa ni zapazil nobenega oblaka na smehljajočem obrazu Stankinem. „Daj mi one note sem, Albert ... Pa ne bodi vendar tako silen . . Peter je skočil, da je prevrnil stol. „Katero hočeš, da zaigram?" „Kar ti igraš, Stanka —" „Prosim te, ne sanjaj .. . Torej ono: ,Ko bi jaz cvetice znal'... Ali ti moraš peti . . „Gotovo, Stanka —" „In pazi, da začneš o pravem času ... Pa ne glej vame; tam imaš note .. Iz klavirja so zadoneli suhi, ubiti glasovi, kmalu na to pa se oglasi Peter s hreščečim, previsokim glasom: „Ko bi jaz cvetice znal, Ki po travnikih evetč-e-e—jo . ." „Za božjo voljo, Peter, ne kriči tako!" Stanka je hipoma prestala in zatisnila z rokama ušesa. Peter je umolknil, dasi ni zaprl ust. „No, in zdaj še zijaš in vrtiš oči, kakor blazen . . . Peter, ti si grozen človek . . ." Gospa Tarmanova je prinesla kavo v sobo in zaljubljenca sta vstala izza klavirja. „Zdaj se še jaz hitro opravim v kuhinji, potem pa edidemo . . . Prosim, poslužite se kave . . Gospa je nabrala na posteljah nekaj obleke in odhitela v kuhinjo z velikimi, nerodnimi koraki. „Da bi le ne bilo v Dolu preveč ljudij !" pripomni Peter in si nadrobi polovico žemlje v kavo. „Dolgočasnež!" hiti mu Stanka ugovarjati. .Meni je najljubše, kadar vidim kolikor mogoče veliko veselih obrazov; ti pa se držiš zmirom kislo, kakor tam na oni strani stotnikova dekla ... A kaj sem te pozabila vprašati, Albert.... Ali so ti od doma zadnje dni kaj pisali? Sam tako ničesar ne Tarmanica se je vrnila v sobo, oblečena v črno obleko povsem nenavadnega kroja. Čipke tu, čipke tam, široke, trde in svetle; krilo sila obsežno, krog in krog nagubano; rokavi ozki, ovratnik visok in 8 čipkami pokrit. serva'ivni veleposestniki so namreč naznanili prvim, da odložita komproni! ua liferalua kandidata takoj 8V0 a mandata, ako se ne doseže povoljen vspeh tuui v N /,ji n. Kai tacega pa seveda ne ugaja liberalnim mo-vm, ker bi bilo veleposestvo potem pre- itbo zi topano v deželni zbornici in vsled tega se b do morali h jte ali nehote ukloniti zahtevi konserva vu.li veleposestnikov. Rusinskl radikalei so sklenili minulo nedeljo, da se hočejo marljivo vdeleževati volitve v četrti in peti skupini za državni zbor in v to svrho osnovaM o.-reduji kakor tudi krajevne volilni odbore. V teh odborih smejo delovati samo radikalni de-želnozborski pcslauci iu vredniki radikalno-rusinskih dnevnikov. Konečno se je določilo, kedaj se imenujejo samostojni uudidat;e. — Ob sklepu je prebral predsedn ic v,\ brzojavk, v katerih se odobrujejo koraki radikalu,h Rusmov. Tudi poljski socijalisti so pozdravil f-u.d iu iz a*i!i, da hočejo kot opoz>cijo-naina .--l:¡»u^a, z i ;.mi skupno postopati. Načrt za zatiranje Poljakov na Nemškem. JVmsica v aoa je skovala zopet nov načrt v svrho za- ran po.j i.::e i Braudenburg, vzhodne in pa severne pa zshiilun Prusiji. Na ta način menijo po-poluo za!re:i puij>ko agitacijo. Konečno priporoča Bisni:trh0v0 gl»-ilo, naj se ustanovi v središču poljskega ozem! a nemško vseučilišče. S takimi pisari-jami ne bodo Nemci ničesar druzega dosegli, kakor še bolj podkurili agitacijsko silo mej zatiranimi Poljaki. Lobanovov naslednik. Petrograjski časniki poročajo, da se mesto zunanjega ministra ne spo-polni še ta*o naglo, in da bo tajni svetnik Šiškin kot „upravitelj zunanjega ministerstva" še nadalje oskrboval dotične posle. Mej kandidati za izpraznjeno mesto se še vedno najpogosteje imenuje ruski poslanik na Dunaju, vendar pa nikakor ni izključeno, da se spremeni Siškinov provizorij prej ali slej v dt.liuiuvum. Razmerje mej Italijo in Brazilijo je še vedno ze.o napeto. Zadnja števiika olicijozne „Itn! e" priobeu e v tem oziru nekaj opazk. V prvi vrs i o inen t n-m rov v San I'aolo dne 22. avgusta, pri Katrn p .i«, je tiaalo sedem Italijanov, ranjenih pa je b !o nekako 150. Vendar pa tudi Brazilijanci niso o a i ir z ziu.nih izgub, taiti izgubili so 13 moz m ime i nič manj ko 250 ranjencev. Izmej 70.000 1 a auov, ki žive v tej pokrajini, jih je koma) 20.000, o ka-erih bi se meglo trditi, da so prijeli za orožje. Velika večina teh izseljencev je vo-jaških begunov, za katere se italiiauska vlada ne more potegovati z orožjem v roki, kajti nihče ne ve, v kake spieike bi jo privedla eventualna vojska. Za storieno razzaleu e zahteva za sedaj italijanska vlada zadoš. enia, v bodoče se pa ne mara spuščati v boj radi dv>ti ni ,onov izseljencev. Vlada naj varil e saino oue podanike, ki pred izselitvijo izjavijo, da hočejo obranili dr/.avljausko pravo in plačujejo mej odsoinosijo leini davek. Italijanski vladi ni toraj „Di. d Siibar, kako je z vašim bratom? Ali si" zvedeli kn n vega?' „Vts-aj so mi pisal ," odgovori Peter počasi in obraz se mu nekoliko ornrači. „Franceljuu je zmi-rom slabše; bo;im se. da ne bo dolgo tako . .. in jaz si nikoli n ti pred a\i;ati nisem mogel, da bi Fiaucei) . . .! Za!, uo bi bilo, ko bi umrl tako mlad . . . Ia kdo bo p eni d.'ina gospodaril, če se to res zgrudi ? J»z, m: iru. da ni-ern za k »j tacega." „Kun■■•, da ne?" vzi.iiiuua z jednim glasom mati in Stanka. Pei -r ju p vleda nekako začudeno. „Da. zakaj b» vi ne go oodatlli?" nada!juje gospa. „Kaj loodeie ¿e veduo sedeli v uradu s svojo borno plačo, doma pi pu-' \ starega očeta, da se trudi?. . . O, vi ste čuden človek!" „Meni se zdi, da bi bil moj mlajši brat sposobnejši — " „Ali, gospod Siibar! Vaš mlajši brat ie nadarjen, saj se mu vidi to takoj na obrazu! Študira naj! On je kakor ustvarjen za duhovnika, že zaradi svoje pohlevnosti." „On hoče vsekakor izstopiti iz šole; pravi, da ga ne veseli; rajši bi doma kosil in mlatil —" (Dalje sledi.) prav nič za dva milijona državljanov, naj jih ptuje države stiskajo kakor jim drago. To je pokazala tudi pri zadnji nesrečni vojski v Afriki, ko je pošiljala na bojišče tisoče in tisoče ljudi j, dobro vedoč, da se ne vrnejo več. Vstaja na Kubi. Spanjski poslanik na Dunaju je izročil dunajskim listom nekaj brzojavk iz Madrida, v katerih se govori o kubanskih vstaših. Spanjska vlada, kajti od te prihajajo najbrže vse take brzojavke, pripoveduje, da je bilo v zadnjih dneh na Kubi zopet več prask mej vladnimi četami in vstaši. V teh bojih pa so, kakor po navadi (!), vladne čete popolno premagale vstaše. Vodji Relao in Mizabel sta padla, Mareo pa je z velikimi izgubami pri Sagui komaj odnesel pete. General Mel-guizo ga z dvema oddelkoma neprestano zasleduje v smeri proti Forino. Tako se glasi uradno poročilo, ki je morda le v toliko resnično, da se je v zadnjih dneh res vršil kak neznaten boj. Poročilo nadalje tudi dostavlja, da bodo v najkrajšem času popolno zadušeni vsi nemiri tako na Kubi, kakor tudi na Filipinah, v resnici je pa ravno obratno, kajti ti kakor tudi Kubanci imajo še dovolj moči v rokah, da vstrajajo v dosedanjem boju. Iz mestnega zbora ljubljanskega. Ljubljana dne 30. sept. Današnje redne seje se je udeležilo 24 odbornikov. Pričetkom seje naznani župan, da se obhaja dne 4. oktobra god presvetlega cesarja s sv. mašo v stoloi cerkvi, h kateri vabi v ime vlade vse mestne odbornike. Nadalje naznani župan, da je kranjska hranilnica velikodušno dala na razpolago mestni občini v regulačne namene znatni znesek 50.000 gld., ter predlaga, naj se mestni svet pismeno zahvali za to naklonjenost. Po nasvetu odbornika G o g o 1 e se zato zahvali še posebno odposlanstvo. Sprejeto. Nadalje omeni župan, da se je že osnoval ku-ratorij za višjo dekliško šolo, in sicer je izvoljen dr. vitez Bleiweis predsednikom in ravnatelj Subic stalnim poročevalcem za didaktične, pedagogične in administrativne zadeve. Pred prehodom na dnevni red so se rešili nekateri nujni predlogi. Odbornik dr. Požar predlaga, naj se odkaže za dijaško igrišče nov primeren prostor, ki leži nasproti dosedanjemu, ki se pa rabi sedaj za odlaganje stavbenega materijala in se ga je nekaj že prepustilo kolesarjem za dirkališče. Pri razpravi o tem predlogu so posegli v debato dr. Bleiweis in Vel k a vrh, ki sta bila mnenja, da se letos itak ne bodo vršile dijaške igre radi neugodnega vremena, in naj se torej predlog izroči odseku, da za prihodnje leto nasvetuje kak primeren prostor, ter ravnatelj Senekovič in B a v n i h a r, ki se strinjata s predlogom dr. Po-žarja, ki je konečno tudi obveljal. Odbornik dr. S t a r & predlaga, naj se na prošnjo Jere Pretnar v Kolodvorskih ulicah podaljša rok za izpraznenje h še, katero je odkupila mestna občina, do 1. avgusta 1897. Obvelja. Na to se preide na dnevni red. Prošnja Ivana Vesela, zakupnika mestnega lova, naj se potrebno ukrene radi lovišča v Rakovniku, se na predlog odbornika S v e t e k a vrne magistratu z naročilom, da jo reši v lastnem političnem področju in se natančneje pouči o določbah gled6 lova. Prošnji Lucije Duffe za dovoljenje bremen prostega odpisa nekaterih od graščine Rakovnik odpro-danih parcel se na predlog odbornika dr. Maja-r o n a ugodi. Odbornik dr. Požar poroča o prošnji stav-binske tvrdke G. Tonnies za lOodstotno doplačilo k zaslužku pri zgradbi mestne šole na Barju, ker je vsled magistralnega poziva moral izvršiti delo v času, ko je zavladovalo splošno pomanjkanje delavcev. Poročevalec predlaga, naj se prošnja odkloni, ker se je podjetnik v pogodbi zavezal, da izgotovi delo v določenem času. Se sprejme. Za globlje temelje pri zgradbi avgmentacijskega skladišča se na predlog odbornika dr. S t are ta dovoli v pokritje večjih troškov dodatni kredit v znesku 1500 gld. Rekurzu grofa Leona Auersperga v neki stav-binski zadevi se na predlog poročevalca K 1 e i n a ugodi s tem, da se razveljavi dotični mag. od k, ker ni proti temu nikakega pomisleka iz javnih in sanitarnih ozirov. Odbornik G o g o 1 a poroča o znižanju tarifa za navrtavanje vodovodnih cevij pri hišah na Opekarski cesti. Vodovodne glavne cevi so položene od Trnovskega pristana do mestnega loga in mnogi hišni posestniki želijo, da se nape'jevoda v njihova poslopja. Ker so pa hiše na Opekarski cesti 13 do 15 metrov oddaljene od sredine ceste, bi bili troški za navrtavanje zelo visoki in bi jih ondotni posestniki težko zmogli, ker imajo večinoma zelo majhne dohodke. Odsek je bil vsled tega mnenja, naj se določi tarif, ki bi ne presegal svote 50 gld., ravnateljstvo mestnega vodovoda pa želi znižanje v odstotkih. Poročevalec torej predlaga, naj se zniža tarif za 30 odstotkov. Se odobri. O oddaji vozuine za kablje, stroje in droge oprave za mestuo elektrarno poroča odb. S u b i c. Voznino je prevzela dunajska tvrdka Schenker&Co. Ravnateljstvo južue železnice je na prošnjo dovolilo oOodstotno zuižanie vozne ceue, toda le do konca letošnjega leta. Zuižani troški bi znašali približno 2000 gld. Ker pa vlada zahteva, da se morajo vsi električne razsvitljave tieoči se akti predložiti miui-sterstvu, se bo vsa stvar zakasnela do spomladi in je treba torej prositi železnično ravnateljstvo, da dovoli to olajšavo tudi za bodoče leto. Obvelja. Ostale točke dnevnega reda se obravnavajo v tajni seji. Na to sled^ tri interpelacije. Odbornik S ve tek vpraša župana, je li res, kar poročajo dnevniki, da nekateri Ujakarji nimajo v svojih vozeh postavnih cenikov in da zahtevajo vsled tega nekateri mnogo previsoko voznino, in če je temu res tako, kaj meni župan ukreniti, da se to prepreči. Zupan odgovarja, da je, opozorjen na to, takoj vprašal, zakaj 8e fijakarjem ceniki ne izroče. Odgovor se je glasil, da cenikov sploh več ni. Novih cenikov natisniti sedaj ue kaže, ker se itak kmalu uveljavi novi fijakarski red. Poprej se pa v tem oziru ne more ničesar*ukreniti. Isti odbornik vpraša nadalje, kaj je z razsvit-ljavo Erjavčeve in Tržaške ceste ter drevoreda proti Šiški. Zupan odgovarja, da na prvih dveh cestah ne kaže sedaj pomnožiti svetilk, ker se itak kmalu vpelje električna razsvitljava, za razsvitljavo drevoreda pa je že poprej naročil sedem novih svetilk. Odbornik T u r k vpraša, zakaj se pri oddaji avgmentacijskega skladišča ni oziralo na male obrtnike, marveč so se vsa dela izročila tvrdki G. Tonnies. Zupan odgovarja, da je bila ta tvrdka najceneja in ji je inestui svet vsled tega izročil delo. Pri razpisovanju del se pa itak vselej ozira na mali obrt. S tem se je zaključila javna seja. Dnevne novice. V Ljubljani, 1. oktobra. (Od nasprotnikov se učimo!) Sinočni „Narod", razpravljajoč pomen zadnje dopolnilne volitve, pravi: „Minula volitev je dokaz, da je škof še vedno tisti nasprotnik našega naroda, kateri je bil, in da je še vedno zastopnik velekapitalizma; pokazala je pa tudi, da so se jeli mej ljudstvom razširjati zdravi nazori o škofovi politiki in to obuja vsaj neke na-deje za bodočnost." — To je pač dovolj jasno pisano za nas vse. Na ljubeznjivosti, s katerimi ob-siplje „Narod" našo stranko v posebnem članku, ne bomo odgovarjali, ker se v njem porabljajo le pogrete liberalne fraze, seveda odete v nekak „krščansko socijalni" plašč, ki se zlasti lepo prilega „Narodu", ki do sedaj za krščanske socijaliste ni poznal druzega nego — psovke. — Trdno se nadejamo, da bode taka pisava „Narodova" zmodrila somišljenike katoliško-narodne iu krščansko-socijalne, da ne bodo kostanja iz žrjavice pobirali za — liberalce I (Shod v Dolu.) Katoliško politično društvo za kamniški okraj priredilo je v nedeljo 27. sept. shod v Dolu za Savo. Vreme je bilo zborovalcem prav prijazno in shod se je lahko vršil pod milim nebom na lepem prostoru pod kostanjem pred staro šolo. Mož se je zbralo kakih 200 iz domače dolske, iz šenthelenske, ihanske in šentjakobske fare. Poslanec č. g. dekan K a j d i ž je podal prav natančen pregled delovanja deželnega zbora s posebnim poudarkom za deželo važuejših predlogov o deželni zava-valuici, o poldnevnem šolskem poduku, o odpravljeni legalizaciji, o povišanju deželne naklade, o uravnavi B.strice, ki j-) ravno pri beriškem mostu najnevarnejša, katerega žuga na suhem pustiti in ob porodnji preplaviti velik del dolskega polja. Nekaj malega se je že letos zamašilo, kar je deželni odbor oskrbel na prizadevanje poslaučevo, večji del pa še preostaja. Iz posebne prijaznosti prišel je na shod tudi gosp. P o v š e, in ljudem poljudno razložil najvažnejše gospodarske razprave, ki so se v državnem zboru vršile ali se bodo : preosnovo davkov, domovinsko postavo, obligatne kmetijske zadruge in pogodbo z Ogersko. Društveni tajnik J. K a lan iz Kamnika je govoril o političnih strankah pa o programu naše stranke zlasti glede kmečkega stanii, o svoboduih kmetijskih zadrugah itd. — Glede vravnave Bistrice in Save je nekdo izražal želje prebivalstva. Da Bistrica izstopa, temu je kriva le nerodna uravnava Save, ki Bistrico zadržuje, ki je vtled tega veliko višje stopila, zraven pa še prevažanje zadržuje. Prebivalci dolske doline in nasprotne strani so v jako težavnem položaju, da časih po celih 14 dni ne morejo čez vodo drug k drugemu, in vendar imajo skupno faro in šoio. Zato naj bi deželni odbor dal še enkrat do-tični del škarpe pregledati, pri čemer naj bi se pa tudi doniaiiui vprašali, ki lahko iz skušnje govore, če jim služi ali ne. Zelo potreben bi bil na tem kraju most čez Savo. Gospoda poslanca obetala sta po možnosti podpirati izražene želje, prosita pa, da fci tudi interesirani prebivalci sami prispevali, kadar «e bo kaj delalo. — Zupan Kuhar se konečno zahvali govornikom; ljudstvo bilo je zadovoljno in hvaležno. — Prihodnjo nedeljo 4. oktobra ob V»popoldne bo istega društva e hod v Spodnjem Tuhinju, h kateremu se s tem vabijo domačini in okoličani. (Iz Idrije.) V četrtek dne 24. m. m. smo odkrili na tukajšnjem pokopališču nagrobna spominka rajnemu gospodu Jakobu Iogliču, c. kr. ravnatelju, in gospodu Ivanu Plešku, c. kr. učitelju. Dasi je bilo vreme skrajno neugodno, vendar je prihitelo 20 gospodov kolegov in gspdč. koleginj predragima po-čivajočima skazat zadnjo čast. Bazven tovarišev iz logaškega okraja smo opazili pri tej slovesnosti tudi gg. Ivana Tüumo, c. kr. šolskega nadzornika, in St. Primožiča, šolskega voditelja iz Pontojine. Ker so se udeleženci te slovesnosti radi nepretrganega naliva nehote zamudili, se je moralo s sveto mašo nekoliko počakati. Ob 'ltll. uri je daroval sveto mašo v cerkvi sv. Križa gospod katehet Fr. Oswald, med katero je jako lepo peval idrijski moški zbor. Po končanem cerkvenem opravilu se je zapela žalostinka in na to je predsednik logaškega učiteljskega društva, gospod nadučitelj Jožel Benedek iz Planine v kratkih potezah narisal trudapolno delovanje r&nj-kih, konfavši z željo, naj bi vživala za svoj trud nad zvezdami večno plačilo. Na to sta se spominka odkrila, pevci pa so zapeli zopet drugo žalostinko. Ker ves čas kar nič ni prenehalo deževati, kakor bi tudi nebo z nami vred žalovalo, smo se podali koj po končanem oficijelnem delu v mesto, kjer smo se zbrali k skupnemu obedu v gostilni „pri črnem orlu". Med obedom pa se je vreme nekoliko zve-drilo in gospod Benedek je stavil s splošnim pritrjevan ,em sprejeti predlog, da se po obedu podamo skupno zopet na pokopališče, kjer se še jedenkrat poslovimo od dragih tovarišev in si tudi spominka natančneje ogledamo, kar dopoludne pri tako slabem vremenu ni bilo mogoče. In tako se .je tudi zgodilo. (Usposobljeuostni izpiti za ljudske in meščanske šole) se začno pred c. kr. izpraševalno komisijo v Ljubljaui du« 9. novembra ob 8. uri zjutraj. Na c. kr. moškem uč teliiš"u je letos vpisanih 92 go jencev in 90 v&dničnih učencev. 0. kr. žensko učiteljišče obiskuje letos 178 gojenk, 181 vadničnih učenk in 50 otrok otroškega vrtca. V tečaj za otroške vrtnarice so se vpisale samo tri gojenke. (Iz Črnomlja), 30. sept, [Shod.] V nedeljo je bil tukaj naš deželni poslanec vIč. g. Schweiger. V Mihelivasi pri županu Grzinu se je zbralo precejšno število volilcev iz črnomaljske in bližnje še-miške fare. Gospod poslanec je bil pozdravljen že od daleč s streljanjem. Prvikrat je naše ljudstvo do bilo to čast, da ga je prišel obiskat njih poslanec ; zakaj kar je še bilo deželnih poslancev v tem kraju — nobeden do sedaj tega ni storil. V vasi sami pred županovo hišo so ga pri slavoloku čakali odborniki z županom. Ljudstvo je zvesto poslušalo zanimivo predavanje, posebno še, ker je poslanec tu-kajšui ro.iak. K oklepu se je zahvalil ž'jpan Grzin v imenu druiih pričujočih županov in volilcev. Ko se je odpeljal poslanec, se je še dolgo za njim slišalo streljanje. Tako ljudstvo časti poslanca, kateri se res poteguje za njegov blagor. Bog ga živi! — C. kr. okrajni komisar St. Lapajne je premeščen v Litijo. Na njegovo mesto pride g. 8chiwiz pl. Schi-wizhofen iz Krškega. (Repertoir slovenskega gledališča.) Nova se zčna se otvori daues z izvirno dramo v štirih dejanjih „Iz osvete", spisal Anton Funte k. Druga predstava bode v nedeljo dne 4. oktobra in sicer se bode igral Shakespearejev „Otello". Prva operna predstava bode v torek dud 6. oktobra. Pela se bode opera „Trubadur". Vodstvo slovenskega gledališča se je odločilo za to opero zategadelj, ker imajo v njej vsi novoangaževani člani primerne uloge in bode koj po tej predstavi mogoče narediti si sodbo o novih močeh. (Nesreča.) V ponedeljek popoludne zlomila si je tukajšnjega pekovskega mojstra gosp. Janše — soproga levo nogo, ko se je popoludne z Rožnika domu vračala. (Iz Šent-Vida nad Ljubljano) [Bolezen]. Že je par mesecev poteklo, odkar se je začela v Staneži-čah, mali vasi naše župnije, huda in ostudna bolezen griža (rothe Rubr), ki je sklenjena z bljuvanjem in vnetjem. Ta bolezen človeka tako zdela, da ga dovede na kraj življenja, ali ga mu celo vzame, h Stanežič preselila se je ta epidemičua bolezen v sosednji vasici Dvor in Gunclje. Začetkom mučila je le bolj otroke, katerih je že veliko pobrala, a sedaj trpinči in pobira tudi krepko mladino. — Sola se je radi tega pričela nekatere dni kasneje, kakor po navadi, 8koro gotovo pa še prekmalu, kajti otroci teh 3 vasij ne smejo v šolo po izreku zdravnikovem, učenje bode torej težavno, ker bode manjkalo precejšnje število otrok. Bati se je, da bi se ta nadležna bolezen zanesla na druge vasi naše prostrane župnije, kar se po nekoliko že kaže. * # * (Osebna vest.) Predsednik graškega finančnega vodstva je imenoval gosp. Adolfa K 1 o d i č a viteza Sabladoskega finančnim koncipistom. — Vele-zaslužni župnik v Frajhamu na Štajerskem [Simon G a b e r c je imenovan knezoškofijskim duhovnim svetnikom. (Z Goriškega.) Slovenski stariši v Gorici prosijo deželni šolski svet, naj jim preskrbi šolo sredi mesta ali pa naj podpira „Slogine" zavode. — V Kanalu so priredili veteranci javno tombolo in potem ples pretečeno nedeljo. — Poslanca v petej ku-riji bodo volili na Goriškem: Gorica, Kanal, Ajdovščina v Gorici, Gradišče, Kormin, Tržič v Gradišču, Tolmin, Kobarid v Tolminu, Cerkno v Cerknem, Bovec v Bovcu, in Sežana, Komen v Sežani. — Goriški porotniki za prihodnje zasedanje, ki prične 19. oktobra, so bili izžrebani 24. m. m. — V noči med 19. in 20. septembrom so nastlali goriški ire-dentovci po Gorici brez števila listkov z napisom: „W. Roma intangibile 1870 — XX. Settembre 1896." Ni iredente v Gorici? (Dogodbice izza otvoritve Železnih vrat.) Ko se je v nedeljo bližal rumunski dvorni vlak, stal je naš cesar na peronu ter videl, da nekateri gospodje pušijo. Hitro se je obrnil k mažarskemu ministru, rekoč: „Opozorite gospode, da se ne spodobi s smod-kami v ustih pričakovati kralja". — Samo ob sebi se razume, da so smodke hitro zginile, cesar pa je dobrovoljno pristavil : „Vedno moram vzgajati". Prenočišč je tako primanjkovalo, da je mažarski minister moral spati v kupeju. Ko je iskal svoje prenočišče, zašel je v vagon mažarskih časnikarjev. — „Zi Boga beživa", je rekel svojemu tajniku, „tukaj so sami časnikarji". — Slavnosti se je vdeležilo 22 ministrov, 7 poslanikov ptujih držav in 2000 povabljenih gostov. Društva. (Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca septembra t. 1. uložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 462 strank 147.414 gld. 41 kr., 496 strank pa uzdignilo 211.452 gld. 51 kr. — V tretiem četrtletju dovolilo se je 179 prosilcem posojil na zemljišča v znesku 171.510 gid. (Mestna hranilnica v Radovljici.) V mesecu septembru 1896 e 57 .• .n. - u • •.» 11.530 gid. 9Ž kr.. 15 s ank u?,il> . . > 2.,Ol t: J 4 kr., 14 strankam se je izplačalo posojil v znesku 5984 gld. 12 kr , stanje ul< Jf ▼ oP- " rtß > > . CT.// Prodaja materijala od knežjega dvorca. Od porušenega knežjega dvorca v Ljubljani prodajam po nizki ceni stavbinski in drugi materija!, kot: opeko, vezi, vrata, okna itd. itd. na lici mesta ali pa na svojem domu v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14. Val- Accctto, 654 62-24 zidarski mojster. Obdarjena, jako umetna 622 20 lesorezbina dela okvire za fotografije ln slike, zelo okusno izdelane po naročilu s poljubnim liste v jem. z grbom ali znaki, ploičeke z napisi itd. — vse iz lastne delavnice priporoča Fr. Htaiiipiel v Ljubljani, Kongresni trg, Tonhalle. Da se izognem vsem prevaram, nosim od sedaj naprej to le oblastveno regi-strovano varstveno znamko. Jedino pravi angl. balzam (Tinctura balsamica) lekarja A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. Preskušen in priporočen od zdravstvenih oblastev. Najstareje, nrlprlstneje, nrjreelneje ln np]ceneje domače zdravilo. Uteši kašelj, prežene notranje in zunanje bolesti, pro-vzročuje lahkotno odvajanje in odpravi zobobol, ozebline in otekline itd. Pristen in neponarejen je ta balzam le tedaj, ako je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna pri „angelju varhu' v Pregradi, in ako nosi vsaka steklenica zeleno etiketo s popolno jednako varstveno znamko, kakor tukaj zgoraj. Pazite vedno na to varstveno znamko! Ponarejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama zasledujem najstrožje sod-nijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah in ravno tako vse prekupce ponarejevanj. Spričevalo izvedencev vis. k. vlade (št 5782 B, 6108; pravi glasom analitičnega izreka, da moj izdelek ne hrani v sebi ni-kakih prepovedanih ali zdravju škodljivih snovij. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thierryja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Bazpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju. 524 20-10 Adolf Thierry, lekarnar v Pregradi pri Rogatec-Slatini. Št. 9949. Licitacija lož. 679 2-1 Za slovenske predstave v deželnem gledališči oddati so še 2 loži v pritličji, 6 lož v I. nadstropji in 8 lož v II. nadstropji. Zaradi oddaje teh lož vršila se bo licitacija dne 3. oktobra 1806. 1. ob 2. uri popoldne v deželnem gledališki. Natančneje se lahko pozve v pomočni pisarni deželnega odbora. IJeželni odbor kranjski. V Ljubljani, du6 30. septembra 1896. r i mar i j I naznanja, da je za nekaj tednov odpotoval. 680 1-1 Dunajska borza. Dni 1. oktobra. Skupni državni dolg v notah..... Sknpni državni dolg v srebru ... Avstrijska zlata renta 4 %...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... Nemfiki dr*, bankovci za 100 m. nem. dri. velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci ........ C. kr. cekini........... 101 gld. 35 kr. 101 , 45 . 122 „ 45 . 100 . 95 . 121 . 75 . 99 . 25 . 947 370 , 25 . 119 . 75 . 58 . 77'/,. 11 » 73 . 9 . 52',,. 44 - 40 „ b » 60 „ Dni 30. septembra. 4% državne srečke 1. 1854, 260 gld. . . 144 gld. 25 lir. 6% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 155 „ 50 . Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....190 . — . 4 % zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron 99 . 10 . Tišine srečke 4%, 100 gld.......— . — , Dunavske vravnavne srečke b% ■ . . . 128 „ — „ Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 108 . 25 „ Posojilo goriškega mesta.......112 . — , 4% kranjsio deželno posojilo.....98 , 25 , Zastavna pisma av. oor ;em.-kred.banke4$ 99 „ 35 „ Prijoritetne obveznice državne železnico . . 221 . 50 . „ „ juini šeleznice 3. 171 B 75 „ „ „ južne železnic« 6* . 128 . 35 „ dolenjskih ieleznic 4 * 99 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld........197 gld. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 142 . Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......— . Salmove srečke, 40 gld........70 St. Gen6is srečke, 40 gld.......VI Waldsteinove srečke, 20 gld......60 Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. 155 Akcije Ferdinandove ser. železn., 1000 gl. st.v. 3415 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 425 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 101 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . — Montanska družba avstr. plan.....85 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 157 Papirnih rabljev 100........127 — kr. 25 . If ' m ~~~ • so ; so ; 75 ; Nakup ln prodaja vsakovrstnih drtavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjih, pri izžrebanjs najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev naročil na borzi. Menjarničca delniška družba 99JXML ffi] 6Ë C U Mziili it 19 Itaaaj, Hiriibilfirstraa» 74 B. 66 Pojasnila "SS v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipskulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego koiikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti ar naloženih glavnic, m