OBZORJA STROKE
Paša Hribar
POMEN PRVE MEDNARODNE ETNOLOŠKE ŠOLE
Slovensko etnologijo lahko že po dosedanjih sodelovanjih etnoloških institucij in posameznikov na mednarodnih srečanjih in simpozijih, kot tudi po siceršnjih strokovnih povezavah in izmenjavah, uvrstimo med k mednarodnemu sodelovanju odprte slovenske znanosti. K njeni odprtosti je nedvomno prispevala tudi mednarodna etnološka Šola, ki je potekala v Piranu od 21. do 27. avgusta, njen pomen za slovensko etnologijo pa je še toliko večji zaradi tega, ker je bila to prva mednarodna poletna etnološka šola v svetu sploh, potekala pa je v organizaciji slovenskih znan-stveno-raziskovalnih institucij. Organizirala sta jo Inštitut za multikulturnc študije pri Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani (dr. Zmago Smitek in mag. Uorut Brumen) ter Institutum s tudi o rum Humanitatls, ki deluje pri Oddelku za sociologijo (dr. Iztok Saksida). Na njej je sodelovalo preko petdeset udeležencev - profesorjev, raziskovalcev in študentov iz univerz v Berlinu, Firencah, Freiburgu, Lausanni, Londonu, Pragi, Zagrebu, Ljubljani ter iz Srednjeevropske univerze v Pragi.
Jedro mednarodnega srečanja so sestavljali Irije vsebinski sklopi. Osrednji je bil namenjen razmerju med etnologijo m nacionalizmom, oziroma metodološkim vidikom etnološkega raziskovanja pojavnih oblik nacionalnega v sodobni Evropi, Drugi del etnološke šole je bil namenjen predstavitvi mediteranskih študij in tretji predstavitvi zgodovinskega razvoja in sodobnega pomena vizualne antropologije.
Kot najbolj aktualna in pereča tema etnološke šole se je izpostavila prav prva, kateri so i >ili namenjeni štirje referati.
S predavanjem Etnologija med etrnjo in nacijo - s posebnim oziram na Hrvaško - je etnološko šolo odprla dr. Outija Rihtman AuguStin iz Instituta za etnologija i folk-htistiku v Zagrebu. V predavanju je predstavila svoje dileme, ki pa se kažejo tudi kot aktualne dileme hrvaške etnologije. Te so nastopile z izkušnjo vojne v tej državi. Vojna je spremenila vse!", je dejala predavateljica. V etnologih je zbudila vrsto vprašanj in dvomov v doslednost njihove dosedanje raziskovalne usmeritve. Kake? je lahko prišlo do tolikšnega nacionalnega kolapsa na Hrvaškem, ne da bi ga etnologi vsaj slutili, ali karkoli storili, da bi ga preprečili?
y zadnjih desetletjih so v hrvaški etnologiji namesto raziskovalnih kategorij etnija, narod, nacionalna identiteta, Prevladovale socialne enote in socialne kategorije, kulturni lenienti in vsakdanji način življenja Pri tem pa so se etnologi izogibali raziskovanju pojavnih oblik socializma na niiKroravneh, pa tudi raziskovanju mednacionalnih od nosov na t Irvaškem: kako so ljudje resnično mislili in čutili sv°j° identiteto. Prav tako niso reflektirali vplivov ideologij 111 nacionalizmov na sočasen način življenja. In v tem, da so «e izogil >ali (kot se je pokazalo) pomembnim temam, da je "Rajala hrvaška etnologija kot znanost na družbeni margini. 'L četudi odločilni vpliv socializma, zato je predavateljica .Pregovorila tudi o razmerju med etnologijo in politiko - nologija pa se mora lotevati raziskovanja pojavnih oblik ^ ° nacionalne identitete kol nacionalizma, pri tem pa je 1 1>ltnja Hihtman Avguštin v svojem referatu izpostavila
distinkcijo med nacionalno identiteto kot neobhodno identiteto v sodobnem svetu in negativnim (patološkim) nacion alizmom, ki vodi v družbeno destrukcijo.
Drugačen metodološki pristop je vodil drugega predavatelja na isto temo, prof. dr. Georga Ehverta s Svobodne Univerze t' Berlinu ki se je v svojem referatu omejil na pojmovanje nacionalizma le v njegovih ekstrem-nih pojavnih oblikah. Nacionalizem je povezal z verskim radikalizmom, oz. fundamen t alizmom. Obema je skupno množično gibanje, to je njuna identična osnova, zato pri njunem raziskovanju tudi ne moremo imeli različne meto dologije. V nacionalnih gibanjih je izpostavil vidik socialne kohezivnosti in ne kulturne, pojfiiČirife avtonomnosti. Nacionalizem naj bi bil predvsem religija marginalnih skupin in ljudi, emigrantov idr. Zato je najprej treba razkriti vse konflikte v skupnosti, saj nacionalizem, po Elwertovem mnenju, le prikriva prave konflikte znotraj skupnosti. Vse agresije, vse negativno v njej, se skoncentrira v nacionalističnih gibanjih.
Ta tematski sklop je s svojim referatom nadaljeval prof. dr. Vaclav Hubinger s Karlove univerze v Pragi. Osredotočil se je na prikaz zgodovinskega razvoja češke etnologije in bil pri tem kritičen predvsem do tistih njenih izhodišč v preteklosti, ki so radikalno določala oziroma "dopuščala", kaj sploh je češka nacionalna identiteta. Pri tem pa so etnologi v največji meri samo potrjevali ali celo repro-dueirali (nacionalne) stereotipe, vezane na (stereotipizi-rano) kmečko kulturo kot jedro in bistvo česke nacionalne identitete. Opozoril je tudi na zgodovinska dejstva iz preteklosti, ko je bila etnologija bistveno soudeležena pri določenih ideologijah, bodisi pri ekstremnem poudarjanju slovanstva pri slovanskih narodih, ki so zato spregledovali svoja avtentična nacionalna bistva; identičen proces lahko razpoznamo v poudarjanju germanskega v nekdanjih avstroogrskih deželah. Ko pa je propadla Avstroogrska. je prišlo na primer do močnejše madžarizacije Slovaške, kar so madžarski etnologi "znanstveno" utemeljevali, zato je, po ! lubingerju, dejstvo, da so bi le evropske nacionalne etnologije cesto v funkciji svojih nacionalnih ideologij.
Prav ob predavanju dr. Hubingerja se je pokazala vprašljivost pojmovanja nacionalne identitete kol homogene koleklivilete, ki jo je potrjevala tudi etnologija. Ettiolo gija in folkloristika sta se osredotočali na kolektivni duh, na nacionalno kot homogeno enoto, vendar pa tudi znotraj te kategorije obstajajo antagonizmi in razlike med ljudmi, zato nacionalno kot homogeno obstaja te navidezno. Pomemben bi bil premik v metodologiji etnološkega raziskovanja: če so etnologi doslej raziskovali vedno v smeri od nac ionalnega k individualnemu, ne pa obratno, od posameznika k nacionalni identiteti, naj bi bil metodološki premik viden prav na tej ravni.
Tovrstni primer raziskovanja n-am je na osnovi t i. "lingvističnih biografij" predstavila prof. dr. Ingrid Hudob iu ni gg s Srednjeevropske univerze v Pragi V svoji znanstveni karieri je na osnovi življenskih in socialnih mejnikov posameznikov raziskovala odnos dr) jezika (svojega in tujega) in nacionalne identitete pri nemških Židih, ki so se kot znanstveniki uveljavili v visokem srednjem sloju v ZDA in v Angliji, Na drugi strani pa odnos tujih znan sive n i kov in raziskovalcev (pomemben je njen odmik od raziskovanja migranlov in marginalcev pri raziskovanju na-
Gi-ASNIKSED 34/1994, Št. 3
37
OBZORJA STROKE
cionalnih identitet v z a hodno evropskem prostoru), ki so se uveljavili v nemškem jezikovnem prostoru (Nemčija, Avstrija). Predstavila je zelo zanimive življenjske zgodbe (rte primer zgodbo finske psihiatrinje, ki je svojo kariero nadaljevala v Nemčiji, ter se morala zato tega jezika naučiti zelo poglobljeno).
Navedeni referati, ki sem jih na tem mestu povzela zelo v grobem (v celoti bodo objavljeni v zborniku poletne etnološke šole), so spodbudili zavzeta razpravljanja na okroglih mizah in delavnicah, pa tudi v neformalnih razgovorih udeležencev. Tudi v njih je bil opazen razkorak med "zahodnimi" in "vzhodnimi" etnologi. Medtem ko so etnologi in antropologi, ki pripadajo narodom z utrjeno lastno nacionalno in državniško identiteto, nacionalizem uvideli le v njegovi ekstremni agresivni obliki pri tujih etničnih in narodnih skupinah, ki živijo v zahodnoevropskih nacionalnih skupnostih (na primer Kurdi v Nemčiji) ter samo pri marginalnih socialnih skupinah znotraj lastne nacionalne skupnosti, so se etnologi postsocial i stičnih držav zavzemali tudi za uvid pomena etnološkega raziskovanja nacionalne identitete kot ene temeljnih oblik identitete v sodobnem svetu, ki jo morajo sami šele uveljaviti. Pokazalo se je, da imata obe skupini v dilemi, kako ujeti ravnotežje med dejstvom, da etnologija ni od Širših družbenih in političnih okoliščin neodvisna znanost in nujnostjo, da mora kot znanost (in če hoče to I >iti) težiti k ohranitvi svoje globalne znanstvene avtonomije, cesto še nerešljive metodološke probleme, Zato ostaja pričujoča tema na seznamu tudi prihodnje etnološke poletne šole, ki bo potekala naslednje leto prav tako v Piranu.
Drugi del srečanja, namenjen predstavitvi raziskovanja mediteranskih študij je s svojim referatom odprl prof. dr. Christian Giordano z Oddelka za etnologijo univerze v Freiburgu. V njem je predstavil svoja dosedanja raziskovanja mediteranskega prostora. Kot najbolj pomembno za etnološko in antropološko raziskovanje v njem je izpostavil raziskovanje odnosa med državo in prebivalci, med vsakdanjim življenjem in politiko, saj v različnosti njihovih odnosov najdemo tudi temeljne kult uro loške in nacionalne razlike. Med i teran se je zato pokazal kot heterogenosl z različnimi tradicijami v enem prostoru, v katerem se srečujemo sicer s podobnimi problemi, a z različnimi načini njihovih reševanji Na Meditcran zato ne moremo gledati samo kot na zaokroženo geografsko enoto, ampak zlasti kot na paradigmo obnašanja.
V okviru raziskovanja mediteranskih študij je bil narejen že tudi prvi korak k konkretnemu medsebojnemu sodelovanju med različnimi evropskimi univerzami, ki jih bo pokrivala mednarodna etnološka šola. Prvo sodelovanje se ho začelo septembra prihodnje leto v skupnem terenskem raziskovanju študentov z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter Oddelka za etnologijo z Univerze v I.ausanni, ki bodo raziskovali kulturno in etnično identiteto Istre.
Tretji del etnološke Šole, namenjen vizualni antropologiji, je bil razdeljen na ogled antropoloških filmov, na praktične delavnice in predavanja. Osrednji referat je pripravil prof. dr. Paolo C.hiozzi z univerze v Firencah. s koreferatom je sodeloval tudi Naško Križnar iz AVL SNI pri SAZIJ, Ljubljana.
Dr. Chiozzi je predstavil 'zgodovino razvoja vizualne antropologije in jo izpostavil kot antropologijo, kar pomeni, da je v izhodišču in pomembnejše antropološko in ne tehnično znanje (ravnanje s kamero), kot m lisi kdo št* zmotno misli, saj je antropološki film gradivo za antropološko analizo in ni samemu sebi namen.
živahna razprava se je razvila ob vprašanju resnice, ki jo /more prikazati antropološki film. O kateri realnosti lahko govorimo, o tisi i, ki je "tam", ali tisti, ki jo mi predstavljamo kot tako?! Ko opazujemo, kaj opazujemo in fitmamo tisto, kar bi se zgodilo tudi brez nas, ali tisto, kar se Zgodi, ker smo mi prisotni?!
Po predavateljevem mnenju je vsa elnografija fikcija. ker je interpretacija realnosti in ne deskripcija. Uporaba kamere je kulturno pogojena, zato kulturni stereotipi v antropoloških filmih, ki govorijo o drugih kulturah, govorijo tudi o nas samih. Vprašanje je torej naš odnos do objektivnosti in ulovljivosl objektivnosti same.
Mednarodna etnološka šola naj bi bila tudi v bodoče namenjena pretresu metodoloških izhodišč in rezultatom raziskovanja znotraj posameznih etnoloških in antropoloških usmeritev ter osvetlitvi njihovega mesta v okviru širšega evropskega družboslovnega in humanističnega raziskovanja, zlasti relacijam etnologije do socialne in kulturne antropologije, folklori stike, zgodovine, sociologije, kul-turologije in lingvistike. Namen mednarodnih etnoloških šol je vzpostaviti široko mrežo povezav med etnološkimi in antropološkimi raziskovalnimi institucijami v Evropi, zato organizatorji pripravljajo in predvidevajo, da se hodu v prihodnje poleg naštetih univerz (predavatelji pa se bodo menjavali) udeležili še etnologi in antropologi iz univerz \ Avstriji, na Madžarskem, Poljskem m Danskem Evropski okvir pa želijo na prihodnji mednarodni poletni etnološki šoli preseči z udeležbo predstavnikov indijske etnologije kot ene največjih svetovnih etnologij.
Borut Brumen
FETIŠIZIRANO OKO V MESTU
Poročilo s konference svetovne komisije za urbano antropologijo, Lodž 23. 6. - 25. 6. 1994
Oddelek ja etnologijo Univerze v Lodžu na Poljskem je bil od 23.6. do 25.6. 7 994 gostitelj konference svetovne komisije za urbano antropologijo, ki je potekala v univerzitetnem konferenčnem centru z delovnim naslovom "Mesto: danes, včeraj in dan pred tem ".
Pisana druščine etnografinj (Oksana Budina, Victoria Lip-inskaya, Vessela Vassileva, Darya Vassileva), etnologov/etnologi nj (Peter Saltier, Vera Feglova, Ewa Karpinska, Jan Pargač, Miloš TomandI, Augustin-Marie Milandou. Andrzej Majer in moja malenkost), antropologov/antropologinj (Aidan Southall, M, Estellie Smith, Ghaus Ansan. Hermjne De Soto, Peter J. M. Nas, Preek Colombijn, Siham N, Abu-Ghazaleh, \V. J. M. Prins, Hermann Fetz, Soheila Shahshahani, Moshe Shokeid) in sociologov/sociologinj (Anna Kuczynska-Skrzypek. Piotr Ohraniak) iz 14 držav Evrope, Amerike, Afrike in Azije je imela drug drugemu dovolj povedati, da se ni ujela v ideološke pasti razmejevanja lastnih širok in njihovega poimenovanja Takšen izbor udeleženk in udeležencev je zagotovil tematsko raznolikost referatov kot tudi (pre)potrebna metodološka razhajanja, ki so jih uspešno obvladovali organizatorji
10
Gl ASNIK SE D 34/1994, št. 3