Solkan, ponedeljek 16. Februarja 1948,
Poštnina plačana v gotovinL
Leto II., Štev. 4. — Posamezn številka 2 Din
IVOVA, s-5® S"£
4
Osnovni temelj za izboljšanje materialnega položaja našega kmeta je dvig kmečke proizvodnje.
GL A SILO OSVOBODILNE FRONTE ZA GORlSKI OKRAJ
II. konferenca LNS soriškega okraja
Mladina soriškega okraja bo pri gradnji zadružnih domov prevzela @5°/‘ vsega prostovoljnega dela
Na svoji drugi okrajni konferenci je mladina soriškega okraja pregledala dosedanje delo, uspehe in napake ter si postavila nažrt za bodože čim uspešnejše delo, trdno odločena zastaviti vse sile za izvedbo petletke
V nedeljo 8. februarja je bila v Šempetru II. konferenca LMS za go-riški okraj. Konferenci je prisostvoval tudi tov. Albreht Roman, Han
GO ES Slovenije, lov. Gorjan Jordan, tajnik okrajnega LO. ter Planinšček Remigio, prosvetni referent pri okrajnem prosvetnem svetu.
Poročilo predsednice okrajnega sekretariata LMS tov. Mirke Mozetičeve
Po sprejemu dnevnega reda je tovarišica Mira Mozetič, predsednica okrajnega sekretarijata LMS v svojem referatu dejala:
Od naše zadnje okrajne konference, ki je bila dne 2. marca 1947. do danes beležimo velikanske uspehe naše mladinske organizacije v okraju. Doživeli smo precej pomembnih in važnih dogodkov. Eden izmed najvažnejših za nas Primorce, posebno za naše Goričane je priključitev Slovenskega Primorja k naši domovini Jugoslaviji. Drugi važen dogodek je III. Kongres LMS, na katerem so prvič v zgodovini oficielno prisostvovali naši mladinski predstavniki in je bil ta kongres za nas, čeravno takrat še ne juridično priznane slovenske odnosno jugoslovanske državljane, velika prelomnica. Dalje smo izvedli volitve v našo osnovne organizacije LMS in v naše osnovne organizacije ljudske oblasti, kakor tudi v republiško in zvezno Ljudsko skupščino. Naša mladina je aktivno sodelovala z OF, zbirala kandidate in vršila vsa druga politična in tehnična dela. S tem si je naša mladina pridobila zaupanje pri ljudstvu, kar priča dejstvo, da je bilo na zadnjih volitvah izvoljenih v krajevne ljudske odbore 181 mladincev in 1 v republiško skupščino. Poleg teh imamo večje število mladincev in mladink na vodilnih mestih OF na vasi, in v drugih krajevnih ustano vah.
Mladina se Je prekalila v skupnih delovnih akcijah
Sodelovanje naše mladine na progi Samac—Sarajevo, kjer je sodelovalo 552 mladincev in mladink iz našega okraja, pni gradtnji ceste Celje—Št. Peter, na Goriškem lijaku s 330 mladinci, je prekalilo to mladino in ji vlilo novega borbenega duha, jo utrdilo v predanosti svojemu narodu in domovini, skratka vzgojilo jo je v duhu patriotizma in samozavesti. Vse te pridobitve s proge so bile prenesene na aktive v vasi in podjetjih tako, da so bile mladinske naloge v dirugeon polletju bolj točno in dosledno izvedene. Pridobljenega duha patriotizma je treba še vedno dalje stopnjevati, ga vnašati v naše vasi in podjetja, tovarne in šole, da bo naša mladina prežeta s samozavestjo reševala vse naloge, ki se pred njo postavljajo v letu 1948.
Tudi naša mladina v podjetjih, gradbiščih in tovarnah je pokazala v preteklem letu precej zadovoljive uspehe, dosegla, oz. prekoračila je svoje norme,, tekmovala je, dia bo dosežen enoletni plan svojega pod-'etja ali gradbišča. Pri tem pa je vse preveč pozabljala na kvaliteto dela in na svojo vzgojo. Maršal Tito je dejal v svoji novoletni poslanici mladini Jugoslavije, da je njena prva naloga v letošnjem letu učenje in vzgoja. To velja tudi za našo delovno mladino. Skrb za strokovno in ideološko vzgojo naj vedno in povsod spremlja našega mladinca. Le takrat, če bodo naši mladinci videli, kaj pomeni za demokratično državo uresničenje plana in kaj je plan, se bodo lahko borili za prekoračenje norm, za prekoračenje plana, za čimprejšnjo izgraditev socialistične države.
Odgovorne naloge LMS pri vzgoji mladine
t Vendar smo mi, tovariš: in tovarišice, vse te pridobitve še vse premalo izkoristili za politizacijo in mobilizacijo naše mladine v borbi prot: agentom zapndnega imperializma, v borbi za pravičen mir. Pr: reševanju vsakdanjih političnih dn drugih problemov se ravnajmo po referatu maršala Tita, kateri daje odgovor slehernemu državljanu naše diržave na politična in druga vprašanja in pravilno smer za vsakdanje delo. Ne moremo si zamisliti dobrega političnega dela brez vzgoje naše mladine. Velika napaka je bila v tem pogledu izvršena s strani krajevnih aktivov in okrajnega sekretarijata, ki se ni dovolj resno oprijel tega dela, čeravno ®o ravno zimski večeri zato najbolj pripravni čas.
Tako imamo primer v Ročinju, dia Je namesto mladinske organizacije skušal spraviti pod svoj vpliv mladino domači duhovnik, ki je znan proti-ljudski sovražnik. Nasprotno pa je mladinski aktiv v Lozicah organiziral večerno šolo, ki jo obiskuje 90% mladine. Poleg tega študirajo vse važne politične in gospodarsko uvodne članke našega dnevnega časopisja, »Nove zadruge«, »Kmečkega glasa« in druge gospodarske liste. Prav tako je aktiv preštudiral referat tov. Kardelja »0 kmečkem zadružništvu« in druge Vzgojne mladinske knjige kot »Povest o belem kruhu«, »Povest o velikem načrtu« itd. Poznano nam je tudi, da imamo v okraju 42 večernih tečajev, ki pa še ne študirajo gospodarske problematike. Zato moramo takoj vnesti kot važen predmet študija referat tov. Kardelja »O kmečkem zadružništvu« in uvesti študij gospodarskih člankov naših vodilnih ljudi. V
za vzgojo pionirjev, za vzgojo tistega kadra, ki bo izvajal bodoče petletke, petem morajo biti naši odnosi do te organizacije povsem drugačni. Ne smejo se več zgoditi primeri kot se je 1o zgodilo v Ajdovščini, da se je predsednik LMS sramoval sklicati in prisostvovati pionirskemu sestanku.
Druga napaka je ta, da vse preveč prepuščamo pionirsko organizacijo učiteljstvu, ki ni poklicano zato, da 1)0 izven šole vodilo pionirsko organizacijo. Današnja konferenca na, sprejme sklep, da bomo vse dosedanje pomanjkljivosti takoj odpravili.
Važnost fizkulture
Vedno in povsod poudarjamo, da smo porok za izvedbo plana, še bolj gotovi bomo izpolnitve naših obveznost' takrat, ko si bomo ustvarjali res krepko fizično močno mladino, ki bo sposobna za vsako naporno delo, fizično ali duševno. Tako mladino e: bomo pridobili z udejstvovanjem v fizkuituri Ni dovolj, da postane <% n fizkulturnega aktiva ah fizkulturnega društva, temveč treba jo je vzgajati in razvijati v fizkuituri s stalnimi treningi in tekmami. Tu je vreden pohvale grgarski sektor, posebno okoliš čepovana, kjer se stalno vež-bajo in tekmujejo v fizkuituri. Zapomnimo sl besede tovariša Rata Dugo-niča, ko pravi, da ne more biti mla-najmlajšimi, med pionirji. Če nam je dinski voditelj tisti, ki sam ni dober bila zaupana tako velika naloga, skrb fizkulturnik.
Učenje je pm naloga mladine v letošnjem letu
slehernem aktivu je treba uvesti sistematičen, splošnemu znanju in zavesti mladine prikrojen študij idejnih, političnih in gospodarskih vprašanj.
Druga važna naloga je ta, da bomo Slehernega našega mladinca, ki je politično in moralno neoporečen, pritegnili v vrste lMs, jih odtrgali vplivu sovražnih agentur ter jih zainteresirali za petletni gospodarski plan. V letošnjem letu smo sprejeli v našo organizacijo nad 1200 mladincev in mladink. Ta številka pa ne pomeni, da smo že vse mladince, ki imajo pogoje postati dobri člani LMS, vključili v organizacijo. Zadnja statistika nam pove, da imamo še 512 mladincev neorganiziranih, to se pravi v celotnem okraju 4.38% mladine, k: ne izvaja plana, ki ne dela za to, da bo naša domovina postala čhnpreje neodvisna. Vse to nam priča, da se bodo morali aktivi LMS Vrhpolje-Solkan, Ročinj in še nekateri drugi bolj resno lotiti reševanja te naloge.
Ko že govorimo o vzgoji in organizacijskem delu naše mladine, ne smemo pozabiti na delo med našimi
Posvetovanje GO LMS je pokazalo, kako še bolj uspešno lahko rešuje svoje obveznosti delovni kolektiv v podjetju ali tovarni. Izkušnje drugih podjetij v Sloveniji so dokazale, da se da z brigadnim sistemom dela hitreje in več opraviti. Zato sledimo zgledu aktiva mladine v podjetju »Lipa« v Ajdovščini, ki je že uvedel tak način dela in sestavimo po vseh podjetjih in tovarnah mladinske brigade. S tem bomo dokazali ostalemu delavstvu, kaj zmore z organiziranim delom Titova mladina.
Potrebno je, da na današnji konferenci pregledamo tudi delo na naših srednjih šolah v okraju. Na nižji gimnaziji v Ajdovščini kljub požrtvovalnemu delu sekretarijata v tem semestru niso bili doseženi zadovoljivi rezultati. Med 333 dijaki sta samo 2 odličnjaka in 57% pozitivnih ocen. To dokazuje, da mladinska organizacija na tej šoli ni preštudirala in razumela Titove poslanice, četudi so gotove objektivne ovire, vendar bi morala mladina na gimnaziji najti primeren način za uspešen študij in bi se tudi ona morala vključit! v tekmovanje za izvedbo plana, kakor danes tekmuje vsa ostala delavska in kmečka mladina.
V popolni gimnaziji v št. Petru so prav tako dosedanji uspehi nezadostni. Upoštevati je sicer treba, da se je pouk začel 2 meseca kasneje in da_ imajo dijaki razne druge tehnične ovire. Vendar, če bi polagala mladinska organizacija malo več pažnje na učenje :n sam sistem učenja, bi bili uspehi brez dvoma mnogo boljši.
Če kritično presojamo delo LMS v gimnazijah, to nikakor ne pomeni, da tam mladip^a, organizacija docela počiva. Mr/ogokrot se mora mladinska organizacija na srednjih šolah boriti s slaro /miselnostjo in drugim:; težavami. Tudi ta mladina se udeležuje udarniškega dela in je tudi že začela o/ganizirati četvorke po razredih za izboljšanje načina študija. Svojo Obveznost, da bo izboljšala ocene za 10% od zadnje redovalne konference
Tovariši Jn tovarišice. Obravnavali smo vrsto pomanjkljivosti. Toda ugotoviti moramo tudi, da smo že začeli izvajati sklepe VIII. plenarnega sestanka Centralnega sveta LMJ glede odprave mladinskega avantgardlzma. To sicer ni splošen pojav v našem okraju, vendar je potrebno tudi na to opozoriti. Zavedati se moramo, da je LMS sestavni del OF in kot taka, četudi samostojna organizacija, dolžna izvajati direktive Fronte, zavedajoč se, da je svojstvena organizacija Fronte. Najvažnejša naloga, ki je pred nami v letošnjem letu, je naše kmetijsko zadružništvo in preobrazba kmetijstva. Veliko nam je o tem povedal v svojem referatu tovariš Kardelj ter je med drugim zapisal: »Vloga mladine v zadrugah in pri preobrazb] kmetijstva more in mora biti posebno pomembna.« Vendar naše mladinske organizacije premalo vodijo o tem računa. Prenesti duba z mladinske proge v naše vasi, med našo mladino v kmetijstvu, to je nujna in velika naloga organizacije naše Ljudske mladine. Zadružništvo je brez dvoma tista organizacijska oblika, s pomočjo katere bo naša kmečka mladina dosegla velike uspehe na kmetijskem področju. Napačno bi bilo, da bi na današnji konferenci pričeli govoriti vse od kraja o kmečkem zadružništvu, potrebi gradnje zadružnih domov itd. ker smo že o vsem tem mnogo govorili. Potrebno pa je, da pregledamo delo, ki smo ga v tem času opravili.
Nadaljevanje na 2. strani
Z udarniškim delom gradi mladina
NOVO GORICO
I. mladinska brigada proglašena za frikrat udarno, II. in lil. pa za dvakraf udarno
Dne 30. januarj'a so odpotovale na svojo domove, toplo pozdravljene od primorskega ljudstva 3 mladinske brigade prve izmene, sestoječe iz mladine iz vseh republik, ki so delale na gradnji Nove Gorice.
Dne 29. januarja so priredili kulturno prosvetni festival, kjer so brigade medsebojno tekmovalo v podajanju pestrega sporeda, ki so se ga naučile v času svojega dvomesečnega bivanja na gradnji Nove Gorice. Prvenstvo je odnesla na kulturnem polju II. Blovenska brigada, ki je dobila pohvalo. Ob tej priliki so priredili tudi pestro razstavo sten-časov, risb, prostih spisov in grafikonov, v katerih je podan obračun dela na gradnji Novo Gorice In na kuitumo-političnem področju.
Na predvečer svojega odhoda pa so v taborišču priredili velik miting, katerega so sc udeležili poleg mladinskih brigad tudi številni delavci z gradilišča, predstavniki ljudske oblasti, OF, LMS In drugih množičnih organizacij goriškoga okraja.
Inž. Ciril Pogačnik, šef gradilišča, so je mladincem ob tej priložnosti zahvalil za njihov napor in polet pri gradnji Nove Gorice. V imenu ljudske oblasti in »krajnega odbora LMS za Goriško je spregovorila tov. Milka Mozotič. Zaključno besedo in spodbudo za nadaljnje delo v drugih delovnih akcijah in pri gradnji zadružnih domov na vasi pa je podal mladini komandant sekcije Franc Mavrič.
Ob tej priliki so bile slovesno izročene diplome in knjižna darila I. trikrat, TI. dvakrat in UL dvakrat udarni brigadi,
katere so si priborile ta časten naslov pri gradnji Nove Gorice. Udarniške značke in diplome so bile slovesno Izročene tudi 83 udarnikom, 96 brigadirjev pa je bilo pohvaljenih.
S tega zborovanja so bile poslane pozdravne brzojavke maršalu Titu, glavnemu odboru LMJ in LMS, v katerih obljubljajo, da bodo vse pridobljene izkušnje prenesli na vas pri gradnji zadružnih domov in drugih mladinskih delovnih akcij zveznega in republiškega značaja v čimprejšnjo izgraditev domovine in za tirprejšnjo izvedbo petletnega plana.
Mladinske brigade prve izmene, ki so prišle na Primorsko, da zgradijo tamkajšnjemu ljudstvu novo mesto, novo kulturno in gospodarsko žarišče v nadomestilo za staro Gorico, so delale dva meseca kljub zimskemu času, blatu in slabemu vTcmenu požrtvovalno in s polnim delovnim poletom so stalno presegale normo povprečno za 60"/«.
Sodelovale so pri gradnji krožne pomožne ceste med Solkanom in Šempetrom ter jo dogradile in usposobile za redeu promet med tema dvema središčema. Pomagale so tudi pri modernizaciji 1200 m dolgo važne prometne tovarniške ulice, ki veže Solkan z Gabrijelovo ulico, Krom-berško cesto In pomožno krožno cesto ter jo v glavnem že dogradili. Na središčni mestni ulici »Magistrali* so izvršili 75'/« zemeljskih del. Za Solkanom bo odprli nov kamnolom bor izkopali nad 8000 kub. metrov zemlje in 700 kub. metrov kamo-nja in položili od kamnoloma do srede »magistrale* tračnice za ozkotirno železnico. Ročnega odkopa so izvedli 18.SOO
kub. metrov zemlje, 992 kub. metrov pa so ga grobo in zasilno splanirali. Gostega drevja in grmovja so posekali na površini 316 kub. metrov te« izruvali nad 300 drevesnih štorov.
Pri vsem tem delu so se v prostem času tudi vsesplošno izbraževali in udejstvovali na kultumo-prosvetnem področju. ▼ tem času so imeli 47 različnih političnih in sodobnih predavanj' in 20 prireditev, prečitali so med drugim tudi 700 knjig. Najlepše uspehe pa so dosegli v tem, da se je 91 nepismenih in pol pismenih mladincev naučilo pisati in citati. Udeleževali so se redno tudi fizkulturnih vaj In skoraj dogradili moderno fizkultumo igrišče. V taborišču pa so pazili na red in higijeno ter okrasili dvorišče z umetnim parkom.
Te dni bo prišla na goriško gradilišče druga izmena treh delovnih brigad iz Slovenije, od katerih ena bo sestavljena samo iz primorske mladine. Poleg teh brigad bo prispela na gradilišče še posebna brigada, ki bo štela 80 do 100 mladincev, ki se bodo vzgajali na gradilišču Nove Gorice teoretično in praktično za brigad-ne funkcionarje, kulturnike in fizkultur-nike, statističarje itd. za zvezno in republiške akcije. Inženirji in tehniki uprave za gradnjo cest LRS jim bodo nudili pri tem vso pomoč, da so usposobijo za razna dela nizke in visoke gradnje. Inženirji in tehniki omenjenega gradilišča bodo nudili g svojim strokovnim znanjem tudi pomoč na vaseh za gradnjo zadružnih domov, z izdelavo načrtov in raznimi nasveti. V ta namen so že obiskali nekatere krajo v Brdih in na Vipavskem.
Lesno industrijsko podjetje LIPA v Ajdovščini ima 16 novih udarnikov
je za higiensko in tehnično izboljšanje napravilo 381 ur prostovoljnega dela.
Organizirali so tudi izlete v podjetje Litostroj jn na Bled.
Danes kolektiv dnevno izpolnjuje
V soboto 23. t. m. se je zbral ves delovni kolektiv lesnega industrijskega podjetja v Ajdovščini, da da priznanje svojim najboljšim. Častni na-;"iv udarnika ie zadnje tri mesece pni podjetju dobilo 16 tovarišev.
2e v drugo so dosegli naslov udarnika tov. Godina Alojz, najstarejši delavec podjetja, ki ima 61 let. Naj-mlajši med udarniki je tov. Černigoj Roman, dvakratni udarnik, ki se je udeležil tudi gradnje mladinske proge Samac—Sarajevo. Dvakratni udarniki so nadalje tov. Česnik Bogdan, Rebek Franc, Fornazarič Jože Bizjak Albert. Prvič so dosegli naslov udarnika tov. Pišot Ivan, Bajc Franc, Vetrih Rudi„Mermo'lja Alojz,
Volk Albert, Keber Jože, Čoha Andrej, Batagelj Edvard in Pahor Avgust.
. Poleg teh udarnikov je bilo nagrajenih 15 delavcev in nameščencev ter 4 delovne skupine. 37 udarnikov v podjetju presega normo od 23 d0 48 ^rkom borbe dimokratičmh sil v sve-odstotkov.	'u proti imperialističnemu poseganju
plan jn tekmuje z vsemi lesno-indu-strijskimi podjetja na Primorskem.
Ob proglasitvi so udarnikom čestitali predsednik sindikalne podružnice, tajnik okrajnega sindikalnega sveta tov. Cink Stojan v imenu Okrajnega ljudskega odbora Gorica in sekretar Mestnega odbora OF Ajdovščina.
Akcija za pomol grškemu ljudstvu
Na pobudo Enotnih sindikatov so se v nedeljo dne 1. februarja zbrali zastopniki krajevnih odborov OF ganskega okraja in vseh množičnih organizacij na sestanek, na katerem so razpravljali o organizaciji za pomoč grškemu, za svobodo in demokracijo borečemu se ljudstvu.
Sekretar okrajnega odbora OF tov. Albin Dujc je v jedrnatem govoru podal politični pregled e posebnim pou
Plan za leto 1947 je podjetje izpolnilo že 15. oktobra. Koncem meseca novembra 1947 je bil plan podjetja presežen za 43 odstotke in to kljub težkočam, kj jih je podjetje imelo zaradii premajhne kapacitete lastne žage in pomanjkanja suhega lesa.
Kulturno prosvetno delo je bilo v letu 1947 še dokaj razgibano. V podjetju obstoja moški pevski zbor, ki je tekom leta večkrat samostojno nastopil- Dramatska družina je nastopila In gostovala z igrami »Medved in aktivisti«. Sindikalna podružnica ima lastno knjižnico, radiio aparat, dvorano, v tem letu pa je organizirala svoj rdeči kotiček.
Sedem članov podružnice obiskuje večerno delavsko gimnazijo, 19 vajencev pa strokovni tečaj. Podružnica
Cementarna Anhovo je presegla plan za mesec januar
Po priključitvi Slovenskega primorja k FLRJ je tudi cementarna Anhovo bila vključena v plan. Uspešno so začeli opravljati letošnje planske naloge. Plan zn mesec januar so v oddelku klinker kljub okvaram, ki so nastale pri pečeh in mlinih zaradi
izrabljenih strojev izpolnili štiri dni Pred rokom in ga v celoti presegli za 20.3%. Oddelek cementa je v janu-Jirju dosegel plan dva dni pred rokom in ga presegel za 8.85 %. Ti rezultati so porok za uspešno in predčasno izpolnitev petletnega plana. I. B.
Prvi novotarii v tovarni cementa Anhovo
Nad stroji za izdelovanje materiala tovarna prihranila na čiščenju in ma-
do prv ga semestra, je dosegla 15%. Jožefa Lužnika in
za vse vrste cementno-azbest n ih izdelkov so mešalniki, ki mešajo cement in azbest z vode, da nastane potrebna zmes, katera teče po kanalu na stroje za izdelovanje cementno azbestuih izdelkov V teh mešalnikih je tedensko ostajalo okrog 3 m3 materiala, katerega je bilo treba vsako soboto odstraniti, oziroma mešalnike očisivti. Na predlog tov. Jožefa Lužnika in Mihaela Ipavca so preuredili za poskušn jo en mešalnik. Pri tem se je ugotovilo, da se z novo napravo mešalnik avtoma'-tično čisti glavno čiščenje je potrebno le. vsakih deset tednov, ne pa tedensko kot dozdaj. Z izumom tov.
II. L 1ZI
Mihaela
Ipavca bo
torialu letno 40.000 din.
Ravno tako sta izboljšala in prihranila na stroških letno okrog 40.000 din tov. Ivan Simčič in Ernest Velušček s tem, da sta pri kalupih za fazonske komade zamenjala železno ploščo z železnim obročem. Zaradi tega se danes lahko tolče po modelih brez nevarnosti, da bi se tako hitro poškodovali oziroma počili. Na ta način bodo modeli trajali dalj časa.
Omenjene tovariše je vodstvo tovorne predlagalo za nagrade, ker s tem niso samo prihranili precej izdatkov tovarni, oziroma skupnosti, ampak so tudi pokazali, da se zavedajo nalog, katere je postavila pred vse delovno ljudstvo petletni plan.
v gospodarsko, politično in kulturno življenje narodov in držav v Evropi in po svetu. Še prav posebno nazorno je prikazal borbo grškega naroda proti monarh ofašistični kliki in anglo-ame. riškemu imperializmu, ki podpira in neposredno vodi borbo proti svobodoljubnemu ljudstvu in s tem ograža mir v svetu.
Referat tov. Dujc^ je bil izčrpna analiza borbe, ki jo vodi grško ljudstvo in ki nalaga našim jugoslovanskim narodom, da tem borcem za svobodo, mi? in demokracijo v svetu pomagamo.
Zastopniki krajevnih odborov OF in sindikalnih podružnic ter zastopniki mladinske organizacije in organizacije žena so kot predstavniki vsega delovnega ljudstva sprejeli sklep, da se v goričkem okraju izvede akcija za pomoč. Zelo razsežen Okraj se bo razdelil na 16 okolišev kjer bodo postavljeni posebni odbori za izvedbo akcije. Prav tako bodo imeli, svoje odibore vsi kraji goričkega okraja. V^ teh odborih bodo zastopane vse množične organizacije kraja ali okoliša. Na okraju bo akcijo vodil akcijski odbor, v katerem so:	predsednik: Planinšček
Remigi, kult. prosvetni referent OSS-a; podpredsednik: Ušaj Venceslav, podpredsednik Okrajnega odbora Zveze borcev NOV za Goriško; tajnik: Černe Marija, sekretarka okrajnega odbora AFŽ; člani odbora: Mozetič Mirka, sekretarka okrajnega odbora LMS; Dr. Rutar A., okrajni zdravnik; Bal-derman Rudi, okrajni prosvetni inštruktor; Štih Majda, kot zastopnica okrajnega RKS; čuk David, član IO OSS-a in Donža Lojze, tajnik OSS-a.
Akcija bo v go riškem okraju, kjer je ljudstvo na svoji koži občutilo težo kapitalističnega in imperialističnega izkoriščanja ter bilo 27 let pod knuto fašizma, zajela prav vsakega poštenega delovnega človeka.
Na konferenci je bila sprejeta pozdravna rsolucija generalu Markosu in demokratičnemu ljudstvu Grčije, ki se glasi;
TOVARIŠU GENERALU MARKOSU
IN VSEMU GRŠKEMU LJUDSTVU
Z okrajnega zborovanja zastopnikov množičnih oroanizacij goriškoga okraja za pomoč in solidarnost z Vašim narodno osvobodilnim gibanjem, pošiljamo borbene pozdrave iz najzapad-nejših meja Titove Jugoslavije, Vam in preko Vas vsemu grškemu ljudstvu, ki bije odločilen in pravilen boj proti največjemu sovražniku ljudske demokracije in miru, ameriškemu imperializmu in njegovim domačim mo-narhofašističnim hlapcem, ki za ceno dolarske politike prodajajo svoj lastni narod.
Dobro se zavedamo važnosti velikega herojskega boja za svobodo Vašega naroda, kot smo se zavedali važnosti borbe, ki jo je vodilo našo ljudstvo za časa NOV z orožjem v roki proti fašističnim okupatorjem in domačim izdajalcem* po osvoboditvi pa še proti anglo-ameriški vojaški okupaciji, ki jo na ozemlju, osvobojenem z našo lastno krvjo in z našimi Hastnimi žrtvami, izvajala najkrutejši teror in nasilstva zoper naše ljudstvo in kot se zavedamo važnosti, da na gospodarskem polju gradimo in utrjujemo velike pridobitve naše zmage. Ker smo sami okusili vse metode imperialističnih zatiralcev, toliko bolj cenimo Vaše borbo, zavedajoč se, da je Vaša borba naša borba in hkrati borba vseh zatiranih narodov za svobodo, neodvisnost teir pravičen in trajen mir.
Pomagati hočemo Vašemu herojskemu narodu. Zato bomo zbirali prispevke Vašemu ljudstvu. Sleherni nag državljan- delavci, žene in mladina bodo tudi materialno podprli Vašo napore in tako izkazali bratsko solidarnost z vašim borečim so narodom. Tekmovali bomo, da bo naša pomni čim bolj učinkovita.
Naj živi veliki vodja demokratičnega grškega ljudstva general Markos!
Naj živi borbeno svobodoljubno grško ljudstvo I
Naj živi veliki vodja naših narodov; maršal Tito!
LJUDSTVO GORIŠKEGA OKRAJA

Organizacije Ljudske fronte v vaseh čaka neposredna naloga- da se lotijo priprav in pred* hodnih del tako, tla se bo graditev zadružniH domov mogla začeti že v zgodnji spomladi.
Z II. kongresa LMS goriskega okraja
Vsi naši aktivi so preštudirali referat tov. Kardelja, objavljenega v >Ko-munistu« in referate ter zaključke VIII. plenarnega sestanka in so na podlagi tega sprejeli svoje obveznosti. Tako se je na pr. aktiv LMS Šempas zavezal, da bo pri gradnji zadružnega doma napravil 15.000 delovnih ur. Aktiv Vogersko je sprejel obveznost, da bo pri gradnji zadružnega doma napravil 20.000 delovnih ur. Aktiv Prvačina prav tako in se te obveznosti že izvajajo. V Prvačini, kjer so sklenili, da bodo do 27. aprila dogradili zadružni dom, so pripravili 40 m3 peska, nad 20.000 opeke, potrebno zelezo itd. Mladina 6e formira v delovne čete tako, da je dnevno ena četa na delu, ob nedeljah pa sodeluje vsa vas. Vendar pa mora naša mladinska organizacija to delo še stopnjevati, vzpodbujati in pritegovati ne delo še ostale ljudi na vasi, dajati pobudo kje bi dobili potrebni material itd. Ko gradimo zadružni dom,
(Nadaljevanje s 1. strani)
kulturno središče naše vasi, bi bilo napačno, če bi smatrali, da je najvažnejša stvar gradnja doma, če hočemo dvigniti naše kmetijstvo in naše zadružništvo. Bolj važna 6tvar je zadružništvo. Treba je sodelovati pri decentralizaciji dosedanjih Naproz, dajati predloge za postavitev raznih kraju potrebnih oddelkov pri kmečkih zadrugah, poleg tega pa je naša dolžnost, da se tudi sami vključujemo v zadruge. S takim delom bomo največ prispevali k letnemu planu in pospešili razmah zadružništva.
Obveznost, da bo letošnje leto v kraju zgrajenih 42 zadružnih domov, naj postane častna naloga vseh mladincev gor’škega okraja.
Končno 6e je tovarišica Mozetičeva v svojem referatu dotaknila tudi naloge, da bo goriška mladina poslala 550 mladincev na razne zvezne delovne akcije ter ponovno naglasila naloge, ki jih je nakazal VIII. plenarni sestanek LMJ.
NMita gcriškega okraja bs prispevala za grad* njo zadružnih domov 800.000 delovnih ur
V diskusiji je tov. Lado Škrlj, član okrajnega sekretarijata LMS orisal naloge v zvezi z gradnjo zadružnih domov in vzgojo kadrov. Predlagal je, da se pošlje na razne strokovne tečaje najmanj 400 mladincev in mladink.
Pri gradnji zadružnih domov bo največ dela prevzela mladina. Preračunano je, da bo mladina našega okraja lahko prispevala 800.000 ur prostovoljnega dela, pripravila 15.000 m3 gradbenega materiala 'n 3600 m3 gradbenega lesa. Za republiška in zvezna dela je določeno iz našega okraja 550 mladincev, katero število pa moramo prekoračiti In zvišat1 najmanj za 30°/o. Da bomo vse to uspešno in načrtno izvršili, naj si aktiv8 izdelajo načrte in sprejmejo obveznosti ter vodijo evidenco o izvršenem delu.
Delegatka iz Prvačtne je sporočila, da se je njihova vas zavezala zgradit1 zadružni dom do 27. aprila 1948. Mia. dina sodeluje pri veeh pripravah in delih, tesno je povezana s KLO in OF odborom, katerih zastopniki se udeležujejo tudi mladinskih sestankov in skupno razpravljajo o gospodarskih vprašanjih. Aktiv so razdelili na delovne čete, ki 6e dnevno menjajo tako. da dela vsak 'dan pr’ pripravlja-
nju materiala ena četa. V delovnih skupinah so tudi člani Fronte na vasi. Zavezali 60 se, da bo mladina prispevala 28.000 delovnih ur.
Delegat i*z Dol-Predbieje je povedal. da 60 sklenili zgraditi zadružni dom do 1. julija 1948. leta. Les bodo črpali iz privatnih gozdov, gradbeni material pa že pripravljajo. Mladinska organizacija je postavila 6Voj plan, ki je v skladu s planom KLO in se nanaša predvsem na sodelovanje pri izvedbi plana KLO. Poslali bodo 10 mladincev na republiške čn zvezne delovne akcije. Mladinska organizacija bo dala za gradnjo zadružnega doma 15.000 delovnih ur. Naročnike za časopis bodo zvišali od 20 na 60. PosvetiP. bodo več pozornosti vzgoji pionirjev in uvedli večerne tečaje.
Delegat iz Ajdovščine je sporočil, da bo mladina v Ajdovščln1 napravila 12.000 delovnih ur pri gradnji zadružnega doma. V kratkem bodo odprli kamnolom in so zalo organizirali delovno četo. Zamislil* 60 si predhodno zastavico, ki bi krožila med aktivi mladine v Ajdovščini, najboljše mladince pa h* nagradili. Zgradili si bodo novo fizkulturno igrišče a prostovoljnim delom.
Mladinski aktiv podjetja „LIPA“ je napovedal teksnttvanje vsem aktivom delavske mladine goriskega okraja
Delegat iz lesnega podjetja »LIPA« v Ajdovščini je povedal, da je mla-dinsk1 aktiv sprejel 1-letni plan. Ustanovili so v podjetju že dve mladinski brigadi in bodo delali po brigadnem sistemu. Letos imajo namen ustanovni še 5 brigad. Od ustanovljenih dela ena v zabojarni in ena v mizar, ski delavnici, še ta mesec si bodo uredili svoj mladiinski dom v baraki, k' jim jo je dalo na razpolago podjetje. Izvedli bodo prav tako akcijo za pomoč grškemu ljudstvu. Uvedli bodo grafikone in na ta način imeli točno evidenco o izvršenem delu. Sodelovali bodo tudi pr* gradnji zadružnega doma v Ajdovščini. Mladinski
aktiv iz podjetja »LIPA« napoveduje tekmovanje vsem aktivom delavske mladine v okraju v sledečih točkah:
1.	Kateri akt'v bo 100% vključil vso mladino.
2.	Kateri aktiv bo več prispeval k Izvedbi plana podjetja.
3.	Iz katerega aktiva bo šlo več mladine v razne strokovne tečaje.
. 4. Kateri aktiv bo imel več potf-tično-gospodarskega študija.
5.	Iz katerega aktiva se bo udeležilo več mladine prostovoljnega dela.
6.	Kateri aktiv bo uredil najpopolnejši br*gadni sistem dela in s tem v zvezi katero podjetje bo imelo največ brigad.
V LMS je organizirano 95*13% mladine vsega okraja
Nato je spregovoril tovariš Albreht Roman in pokazal delo in napake, ki se dogajajo pri mladmi, nakar ie tov. Joško Krivec, dosedanji okrajni sekretar LMS, podal poročilo o delu mladine v letu 1947. Med drugimi je prikazal izvršeno delo mladine v goričkem okraju od priključitve do danes.
Organizacija Ljudske mladine je v tem času zadoblla nov delovni polet; okrepila se je in začela z bolj sistematičnim delom, tako, da je lahko pozneje častno *zvršila sprejete naloge.
Danes imamo v našem okraju od Skupnega števila 9884 mladine vključeno v organizacijo LMS 9330, kar pomeni, da je organizirane nad 95,13% vse mladine. Ne samo, da se je organizacija v celoti okrep‘la, marveč so se številčno okrepile tudi naše osnovne organizacije. Število aktivov je naraslo od 153 na 187.
Vse naloge, ki jih je OF *n prvi plenarni sestanek za Goriško nakazal naši mladini, so bile častno izvedene. Na razne delovne akcje je odilo skupaj 832 mladincev, od katerih se je udeležilo gradnje mladinske proge Samac-Sarajevo 552 mladincev, gradnje ceste Celje—št. Peter 51 ter regulacije Lijaka 279. Dalje je delalo na Lijaku še 73 mladincev, ki pa 60 delali manj kot mesec dni. Iz tega 6e vidi, da je bil vsak naš deset' mladinec na eni izmed delovnih akcij, V vseh teb delovnih akcijah so se izmed vseh najbolj o dl* ko val s sledeče brigade: III. Goriška, dvakrat udarna MDB »Jožeta Planinca«, katera je postala dvakrat udarna, bila enkrat pohvaljena, drugič pohvaljena od Glav. nega štaba MDB na gradnji proge šamac—Sarajevo z najvišjim priznanjem, da je najboljša v prvi izmen* na vsej progi ter je bila odlikovana z Redom dela. poleg tega še pohva-
ljena na regulaciji Goriškega Lijaka, MDB »Ivana Ribarja-Lole«, katera jo postala tr*krat udarna na regulaciji Lijaka, ter čete Vojkove, Bazoviške, Štrukelj Milojke, Srebrničeve, Regentove in Mihelčeve, ter Antona Slbelja. Stjenka MDB. Mladina našega okraja je v pripravah za festival na L*jaku in za priključitev napravila 85.000 delovnih ur. Pri obnovi je naša mladina prepevala s svojim prostovoljnim delom 46.560 delovnih ur. Mladina našega okraja je napravila na vseh popriščih 112.000 delovnih dni.
Izvoliiev novega okrajnega odbora LMS
Na predlog kandidatskega odbora je bila enoglasno izvoljena za predsednico okrajnega odbora LMS tovarišica Ivanka Birsa iz Rihemberka, že dosedaj članica okrajnega sekretariata. Kandidacijski odbor je nadalje predlagal 43 članov v okrajni odbor; naknadno je bilo predlaganih še 7 tovarišev iz raznih akt'vov delavske in srednješolske mladine. Kandidatna lista, ki šteje skupno s predsednico 51 članov, je bila soglasno potrjena.
Plenum je 'zrekel pohvalo nekaterim učiteljem, ki so nudili mladinski organizaciji vso pomoč: ravno tako so bil* pohvaljeni tudi aktivi iz VoJ-ščive, Puštal. Sela-Korita ter Prvačine.
Za častne člane mladinske organizacije je plenum izvolil tovarša Albina Dujc, sekretarja okrajnega odbora OF, tovariša Jordana Gorjana, tajnika okrajnega IO in tovariša Antona Mozetiča, organizacijskega sekretarja okrajnega odbora OF Gorica. Vs' ti tovariši so nudili in še nudijo vsestransko pomoč mladinski organizaciji in so s tem pripomogli, da je naša mladina dosegla tako velike uspehe.
Obveznosti mladine goriskega okraja
za 1. HU8
zaključku je sprejel plenum za okraj Gorica naslednje obvez-
Vse gospodarske in organizacij-laloge bomo povezali s splošnimi ;ami Fronte, zavedajoč se. da je iba petletnega plana hkrati utr-miru in demokracije tn na zalih mejah naše domovine.
Da l»o kontrahaža za oranje *em-i traktorji lOOVe izvedena, bomo nizirali v slehernem aktivu pre-nja o važnosti mehanizacije v na-poljedelstrn in o ugodnostih za kmetijstvo za dosego plana. V so
pozornost bomo posvečali traktoristom v dobi oranja v območju aktiva. V isti meri bomo sodelovali pri spomladanski setvi in poapnjevanju naše zemlje.
3. Najvažnejša naloga, ki je pred nami v letošnjem letu, je naše kmetijsko zadružništvo. Z decentralizacijo 19 Naproz so bo naša mladina vključila s svojimi deleži v samostojno kmečko zadrugo 30»/o. Za dvig zadružnega strokovnega kadra bomo poslali na razne tečaje 350 mladincev in mladink.
4.	Za gospodarsko osamosvojitev naših KLO bo naša mladina vsestransko sodelovala pri ustanavljanju krajevnih gospodarskih podjetij in ekonomij in dajala za to pobndo.
5.	Sodelovali bomo in skrbeli za pravilno odmero ter za redno in pravilno plačevanje davkov.
6.	Pri kampanji za izvedbo piana odkopov mora biti vključena naša organizacija v celoti in sodelovati pri tehničnih pripravah za odkup celotnega sadja, predvsem pa Češenj, ter da bodo vsi ostali odkupi pridelkov pa planu in pravočasno izvršeni.
7.	Ker se bo pri nas sedaj izvajala agrarna reforma, bomo to tolmačili ljudstvu. Ljudstvo mora spoznati vse dobrine, ki jih prinaša skupnosti.
8.	Da bo dana možnost kulturnega življenja našim ljudem na vasi in polog tega Širokemu razvoju našega zadružništva, bomo sodelovali pri gradnji 42 zadružnih domov in vnašali v to splošno ljudsko akcijo delovni polet in izkušnje, pridobljene na mladinski progi in ostalih delovnih akcijah. Od skupnega dela pri gradnji zadružnih domov, kj bo temeljilo na prostovoljni bazi, bo mladina prevzela v svoje breme 65“/o. Vsak mladinec bo pri tej akciji naredil povprečno 7 delovnih dni.
9.	Poleg gradnje zadružnih domov bomo sodelovali pri izvedbi republiškega in zveznega plana, predvsem pri gradnji Nove Gorice in bomo v ta namen dali 550 mladincev v razne brigade. Prva delovna brigada se formira v mesecu februarju za gradnjo Nove Gorice. Vasi v okolici Lijaka bodo z nedeljskim prostovoljnim delom prispevale k dokončni regulaciji Lijaka.
10.	Razširitev organizacije LMS je naša stalna naloga. Pritegniti moramo v organizacijo slehernega mladinca, ki je še danes izven nje in ki je pripravljen izvajati naloge, ki so danes pred ljudsko mladino. Naša mladinska organizacija se bo utrdila v izvajanju vsakodnevnih nalog predvsem z notranjo ureditvijo. Posvečali bomo vso pozornost finančnemu poslovanju po finančnem pravilniku Ljudske mladine Jugoslavije. Enako pozornost I>omo posvečali evidenci in statistiki članstva s posebnim ozirom na evidenco dela in razvoj organizacije same. Za izboljšanje dela v organizaciji in za dvig kadra bomo organizirali pogosta posvetovanja in kratke seminarje.
11.	Stalne oblike kulturno prosvetnega dela morajo spremljati vsa naša gospodarska dogajanja. Za dvig osnovnega znanja naših članov se moramo posluževati splošno izobraževalnih in nadaljevalnih tečajev, beležiti vse uspehe na stenčase, ki morajo postati ogledalo dela in udej-stanovanja na vasi. Požviili bomo naše masovno kulturno prosvetno delo » pevskimi zbori in dramatskimi skupinami, organizirali nastope in gostovanja, ki morajo biti na ideološki višini. V teh nastopih naj se zrcali pomen dviga naše vasi, posebno v zvezi z gradnjo zadružnih domov. Pomnožili bomo število naročnikov in čita-teljev naših časopisov »Omladine«. »Mladine« in drugih. Za zabavo in razvedrilo naše mladine bomo organizirali izlete in ekskurzije.
12.	V naši organizaciji moramo poživili fizkulturno' udejstvovanje. Fiz-kultura mora postati last slehernega mladinca. Osredotočili bomo naše fizkulturno delo predvsem na splošno telesno vzgojo. Na republiški zlet bomo poslali 800 čimbolj kvalificiranih tizkulturnikov. Pomnožili bomo Število tekmovalcev za tizkulturni znak na 800. Aktivi naj postavijo svoja lastna telovadišča, za kar naj se okoriščajo z zemljo, ki pride pod agrarno reformo.
13.	Pri vsaki sindikalni podružnici bomo postavili organizacijo delavske mladina ter uvajali brigadni sistem dela. Vsa mladina se mora seznaniti s planom podjetja in se boriti za njegovo izvedbo. Vse mladinsko delo je treba koordinirati z delom sindikata. Za pomoč pri delu aktivov delavske mladine se morajo sklicevati redna posvetovanja.
14.	Za Izboljšanje dela na srednjih Šolah moramo učvrstiti mladinsko organizacijo. Za dvig učnih uspehov je nujno uvesti dnevno evidenco nad cenami in to s pomočjo grafikonov in diagramov. Slabi dijaki oz. dijaki, ki snov težje dojemajo, morajo dobiti dobrega dijaka za pomoč pri učenju. Z ozirom na važnost učencev v gospodarstva mora biti organizacija na teh šolah posebno utrjena. Dajati mora članom širše obzorje.
15.	Zato, da bodo naši pionirji v rokah mladinsko organizacije, moramo skrbeti, da bo vsak pionirski odred imel svojega pionirskega voditelja. Ta pionirski voditelj mora biti poleg predsednika na vasi najboljši mladinec. Organizacija mora postati zanimivo, zadostiti mora zdravemu hotenju naših najmlajših. Postati mora naša ne samo po organizacijskih oblikah, temveč tndi po vsebini.
16.	Za točno Izvedbo teh sklepov in za pomoč organizaciji na terenu bo organiziral okrajni sekretarijat LMS redna posvetovanja in seminarje.
Z zborovanja je bila odposlana resolucija Centralnemu svetu LMJ z zagotovilom, da bo mladina gori-škega okraja storila vse, da častno 'zpolni vse naloge v letu 1948. drugem letu Titove petletke.
Vključitev žena v proizvodnje
le ena izmed najvažnejših nalog v drugem letu petletke
Po deželah, lcl so pod vplivom za-padnega imperializma, se delavski razred bari za svoje pravice in preliva kri za ceno svobode, ki jo Je ža lzvojeval leta 1945. z uničenjem na-ctfašlzma. Bori se delovno ljudstvo v Franciji, Italiji in drugih kapitalističnih državah, da te enkrat za vselej
Tisoči ln tisoči brezposelnih demonstrirajo in zahtevajo delo, da bi preživljali sebe ln svoje družine. Imperior ivljall sebe ln svoje družine. Imperializem se poslužuje vueh mogočih brutalnih metod, da bi zatri revolucionarnost delovnega ljudstva. Zaslužil ln trgoval je z rezervno delovno silo, kakor Je sistem v Imperialističnih državah: »Ce ne boš tl delal za to plačilo, bo pa deset drugih!« Toda ni samo to, na ukaze imperialistov »e ukinjajo ln prepovedujejo napredne delavske organizacije, zborovanja, tisk Itd. Vtse to pa ne straši delovnega ljudstva, ker ve, da Je pest delovnega ljudstva močnejša ln trdnejša od atomskih bomb, Marshallovih načrtov ln dolarskih posojil za zatiranje demokratičnih množlč sveta,
V ljudski državi, v socialističnem gospodarstvu, Je brezposelnost odpravljena ln se danes vprašujemo, kje bomo dobili 37.000 novih delovnih moči, ki jih potrebujemo na območju LRS pri delih, ki se bodo začela na pomlad.
Prav zaradi tega sl moramo ogledati nekoliko napak, ki so se dogajale v prvem planskem lotu v gori-škem Okraju. Ml vemo, da Je naša žena enakopravna ln za enako delo Ima pravico do enakega, plačila. Velo, da Je na območju našega okraja
ogromno število žena, ki so pripravljene sprejeti vsako delo ln prispevati k izvedbi petletnega plana. Na žalost pa smo doslej posvečali premalo pozornosti zaposlitvi naših žena. Na drugi strani pa tudi ni bilo pravllnega razumevanja a strani uprav podjetij, ki so žensko delovno silo podcenjevala. Upoštevati moramo, da predstavljajo naše žene največjo delovno silo, ki Je na razpolago. Zato bo naloga ljudske oblasti, AFŽ ln množičnih organizacij, da nudijo našim ženam zaposlitev ln Jih v cim večjem številu Vključijo v proizvodnjo. Poudariti moramo, da so se v letu 1947. žene pri gotovih gradbenih delih pokazale sposobne ln celo prekoračile norme. To Je dokaz, da je naša žena sposobna vsakega dela ln ne samo hišnih in gospodinjskih opravkov.
Z letošnjo gradbeno sezono morajo podjetja svoj odnos do zaposlitve žena popolnoma spremeniti. Mnogo-kje ša vedno opravjajo po podjetjih moški razna lahka dela, ki bi Jih lahko opravljale ženske. To pa Je predvsem krivda uprav podjetij ln sindikalnih podružnic, ker podcenjujejo žensko delovno silo! Tem nepravilnostim bo ljudska oblast napravila konec ln dokazala, da Je žena sposobna delati. Treba ji je samo nuditi možnost, da se strokovno Izobrazi. Saj zahteva petletni plan, da vzgojimo 400.000 novih strokovnih kadrov.
Odstotek vključenih žena v delovni proces v našem okraju je tako nizek, da ni o tem niti govoriti, še manj pa o njihovi kvalifikaciji. Imamo gotove stroke, v katere ■■tjl se lahko vključilo več ženske mladine kot n. pr. pri fini
mehaniki, brivski, trgovski stroki itd. Da tega ni, Je kriva še vedno tista stara miselnost in podcenjevanje naših žensk, ki so za čaea narodnoosvobodilne borbe dokazale svojo sposobnost.
Vse te stare miselnosti moramo odstraniti in ljudska oblast Bo storila vse, da se pri lahkih delih zaposlijo predvsem ženske, ki bodo glavni vir naše delovne sile. Poleg tega pa je po našerA podeželju še gotovo število moških, ki čakajo na vse mogoče sezonsko delo, dnine Itd., namesto da bi so vključili v proizvodnjo. Tudi to bo treba, temeljito razčistiti. V tem pogledu čaka krajevne ljudske odbore odgovorna naloga. Mnogokje niso Izvedli naloge dosledno in se tudi dogajajo primeri, da take ljudi podpirajo. To oportunistično gledanje KLO ni v skladu s planskim delom. Zadrževanje delovne sile v zvezi z raznimi špekulantskimi nameni pomeni sabotažo plana.
KLO, OF odbori ln vse množične organizacije morajo sodelovati pri zagotovitvi delovne sile našim podjetjem. To Je eno. najvažnejših nalog v zvezi z zgraditvijo gospodarskega in kulturnega središča našega okraja, Nove Gorice, kakor tudi v zvezi z izvajanjem naše petletke. (Le z dogledno vključitvijo vseh delovnih s$f v delovni proces bomo Izvedli naloge, ki so pred nami pri izgradnji socialistične države, ki je porok boljše bodočnosti delovnega ljudstva.
Tovariši, tovarišice, delo nas kliče! Vključimo se v delovni proces, prispevajmo k izvedbi plana, kajti 8 tem žboljšujemo življenje sebi In skupnosti!	Stojan Cink.
Po PriffiOiSkem so zabrneli traktorji
Tudi pri nas se vedno bolj uveljavlja strojna obdelava zemlje^ Ustroj v Ajdovščini ima letos planiranega 3000 ha pogojenega oranja
Na Primorskem, zlasti na Goriškem v nižinskih predelih so ie vidni znaki prve pomladi. Pod vplivom pomladanskega sonca eo pričeli zeleneti travniki. V okolici Šempetra pri Gorici že cvetijo prvi mandelj). Oživelo Je kmetijsko delo na poljih in travnikih. V Volčjedragi, Ajdov* ščini ln na državnem poseetvu v Ozeljanu že brnijo prvi traktorji, ki globoko orjejo In pripravljajo zemljo za pomladansko setev. Prihodnji teden — če bodo vremenske prilike ugodne — bodo pričele z delom vsa traktorske postaje Ustroja v Ajdovščini, ki ima svoje postaje razpredene po vsem Slovenskem Primorju.
Strojno oranje v Slovenskem Primorju le Je splošno uveljavilo. Ustroj se Je preko zime temeljito pripravil na pričetek pomladnih del. Pretekli teden so brigadirji. traktoristi In piaarke z uspehom dokončali 10 dnevni itrokovni tečaj. Traktorje — 17 po številu — ao temeljito popravili, razen enega, ki je v generalni reparaturl ter bo končan v najkrajšem času. Strojne poetaje a stalnimi brigadami imajo v Postojni, Ilir. Bistrici. Ajdovščini tn pomožno postajo a pokretno brigado v Sežani. Ker Je gorlški okraj najbolj obtežen ln prikladen za strojno oranj«, ao razmeščene 4 »trojne brigade, v
Volčjedragi ln Ozeljanu, na Spodnje Vipavskem, v Ajdovščini in Vipavi za gornji vipavski okoliš.
UatroJ Ajdovščina Ima v letošnjem letu planiranega nad 3000 ha pogojenega oranja. Povpraševanje za strojno obdelavo zemlje je letos med primorskimi kmeti naravnost ogromno. Ustroj predvideva, da z zmogljivostjo svojih strojev ne bo mogel ustreči vsem željam ln zadovoljiti vse kmete, ki tele, da jim preorje zemljo s traktorji. UatroJ Ajdovščina Je od GU-STROJA v Ljubljani dobil na razpolago še 4 traktorje, dokler ae ne bo začelo pomladansko oranje v ostalih krajih Slovenije. Te stroje ao poslali v Slovensko Istro, kjer ie niso orali a stroji.
Veliko povpraševanje Je tudi po umetnih gnojilih ln pomladanskih semenih, ki jih začasno ie primanjkuje. Zgodnja pomlad Je kot Izgleda, prehitela tudi nekatere Okrajne poslovne zveze, kar naj bo v opomin poslovnim zvezam ln gospodarskim odsekom v višjih legah, da sl pravočasno oskrbijo potrebna gnojila in semena
Kmečka naproza v Ajdovščini Je ie v novembru 1947, naročila pri Okrajni poslovni zvezi 11 desettonskih vagonov su-perfoefata. 3 petnajattonske vagone hi-
drofostata, 20 ton solitra, 17 ton kalijeve soli in 10 ton dušika. 10.000 kg Jare pšenice, 10.000 kg ječmena, 500 kg Jarega ovsa, 600 kg rdeče in rumene krmilna pese, 1500 kg črne detelje, 500 kg travnih mešanic, 1000 kg nizkega ln 300 kg visokega fižola, 400 kg semenske čebule ln 400 kg česna ter 4200 zavitkov raznih semen zelenjave in povrtnine.
Od tega so dobili 50 */« semen za povrtnino in česen. Niso pa še dobili gnojil, za katere Je že skrajni čas ln veliko povpraševanje. Na željo kmetov - članov Naproze v Ajdovščini, ki oskrbuje 20 krajevnih ljudskih odborov, je Naproza večkrat ustmeno, telefonlčno in pismeno urglrala za čimprejšnjo dobavo potrebnih gnojil. Odgovor, ki so ga dobiti na zadnjo teletonično urgenco, J* bil: »Počakajte, ko bomo prejeli, boste dobili po razdelilniku.« Kmetje pa še vedno čakajo, Okrajne poslovne zveze in drugi za to odgovorni organi bi morali pač biti bolj gibčni In poznati krajevne prilike In potrebe posameznih krajev in okrajev ter se pobrigati za pravočasno dobavo semen In gnojil. Posebno letos, ko zemlja zaradi premile zime ni dovolj spočita, Je pravočasna obdelava, pravilna pognojitev ln dobro seme največje važnosti za čim večji In Čim boljši pridelek.
Tekmovanje knjižnic soriškega okraja
Knjigo moramo pribi lati ljudstvu
Tekmovanje knjižnic se je Prl nas izvajalo kakor po vsej Sloveniji, od 1. decembra 1947 do 31. januarja 1. 1948. Namen tekmovanja je bil popularizirati nafio knjigo ter jo približati delovnemu Človeku, V tem času naj bi v vsakem kraju postavili ljudsko knjižnico; tam, kjer so že bile, pa Izvedli defaSizacijo ln dopolnitev z novimi knjigami. Tekmovanje naj bi pokasaio liepehe in pomiluj ki ji vosti dosedanjega dela ter knjižnice preusmerilo v skladu z našimi gospodar-Bklml, političnimi ln kulturnimi potrebami.
Tekmovanje ni Imelo zaželjanega uspeha z ozirom na važnost m poslanstvo knjižnic ravno pri nas, kjer je bilo vse do priključitve na tem polju ■vsako delo onemogočeno. Knjižnice so v glavnem postavljene, Izvedla se je tudi v glavnem defašlzaclja, le malo-kod pa »o TazumeH, da knjižnic® niso same sobi namen fn ni dovolj, če so lepo' 'urejene, marveč da morajo knjigo približati ljudem, da bodo v njej našli spremljevalca pri vsakodnevnem delu.
Podajamo kratek pregled uspehov posameznih knjižnic; v Budanjah so imeli 18 bralnih večerov, ki so prav dobro uspeli; Število knjig so povečali za ST,, p recitali pa so 47 knjig. Knjižnice pa 6« niso uredili, ker nimajo omare. Naročnikov na Prešernovo knjižnico Je 45. V Rihemberku so prečltall 64 knjig ln uredili knjižnico. Prešernova knjižnica šteje 80 naročnikov, Kar je vsekakor omembe vredno. V Črničah so ftnpžnlco povečali za 80 knjig, niso pa ničesar Izvedli Za ureditev knjižnice ln pritegnitev čitateljev.
Najboljše uspehe so Imeli v Ajdovščini, kjer moramo pohvaliti dijake nižje gimnazije, ki eo v času tekmovanja uredili knjižnico po kartotečnem sistemu, s prostovoljnimi prispevki nabavili trt knjige, podarili pa
Krajevno gospodarstvo mobilizira in aktivizira tiste izvore surovin in delovne sile, ki jih velika proizvodnja navadno ne zajame. Krajevno gospodarstvo daje dokaj veliko akumulacijo za kritje proračunov ljudskih odborov in ustvarja gmotne osnove za svoj nadaljnji razvoj.
so 20 knjig pionirski knjižnici in Jo tako obogatili. Imeli so eno predavanje o $a2nosti čltanja. Pridobili so 55 naročnikov na mladinsko revijo, 32 na »Glas mladih«, 40 na »Mladino* in 60 na »Pionirja«. Uredili so tudi čitalnico za dijake ln organizirali razstavo knjig.
Graje vredno Je, da se nekaj krajevnih ljudskih knjižnic in prosvetnih svetov sploh ni odzvalo tekmovanju, kar dokazuje, da se ne zavedajo velike važnosti knjižnic in to vprašanje popolnoma zanemarjajo. V Šempetru n. pr., ki Je eden največjih naših krajev, še do danes niso ničesar ukrenJl za Ustanovitev knjižnice, čeprav imajo nad 700 knjig, ki mrtve ležijo po policah. Takih primerov pa je več ln bi bil že čas, da se ta odnos spremeni. Odzvale se niso niti večje in že precej dobro urejene knjižnice kot »o solkanska knjižnica v Mirnu, Vrtojbi in Renčah. V splošnem Je tekmovanje pokazalo, da se je s pravilno propagando ln zboljšanjem odnosa knjižničarja do čitateljev število istih znatno povečalo.
Za povečanje ln izpopolnitev knjižničarskega kadra se Je v času tekmo-
vanja vršil tridnevni knjižničarski tečaj od 5. do 7. februarja. Udeležilo se ga je 23 tovarišic In 11 tovarišev. Od teh je bilo 7 že dosedanjih knjižničarjev, ostalih 27 pa mladincev in mladink, ki se za knjige zanimajo m so pripravljeni posvetili se temu delu. Tl novinci so po večini iz krajev, kjer še nimajo knjižnice ali pa ni nikogar, da bi Jo upravljal. Tako je njih udeležba na tečaju že uspeh. Skoda pa je, da se ni odzvelo veC knjižničarjev, da bi si svoje znanja utrdili. Tečaj Je obsegal politično - teoretična predavanja o važnosti Knjige in knjižnic za dvig ljudske Izobrazbe ln njih usmeritev z novim časom. Predavali so tovariši okrajnega prosvetnega sveta. Prof. Zadnekova je podala Izčrpen pregled slovenskega slovstva; prof. Jelinčič Je predaval o sovjetskem slovstvu, terv. Dominko pa o knjižni izbiri in knjižni propagandi. Seznanili so se tudi s praktičnim upravljanjem knjižnice ln z načinom'^Kotne kartoteke. Pokazalo se je, da so taki tečaji zelo potrebni. Zato se bodo v kratkem še vršili, želeti pa je, da bi se Jih udeležili tudi ostali knjižničarju
S prostovoljnim delom si bo vas Močila zgradila novo cesto
Vas Močila leži tik ob naši zapadni meji. strmo v bregu na levi strani reke Idrijce. Vaščan! se preživljajo od skromnih pridelkov, ki jih pridelajo na majhnih njivah, raztresenih po strmem bregu okrog vasi. Edini vir dohodkov jim nudi*, sadje, ki ob ugodnih letinah zelo dobreo obrodi, posebno jabolka, razne vrste hrušk, kostanj itd. Toda zaradi slabe poti ali bolje rečeno sleze, ki je vezala vas s cesto, so morali vaščani do sedaj vse pridelke in drugo nositi na ramenih četrt ure v hrib do ceste, kjer so jih lahko šele naložili na vozove ali avtomobile. Zdaj, ko imajo svojo ljudsko oblast in skupno rešujejo svoje gospodarske težave, so na množičnem sestanku sklenili, da bodo s prostovoljnim delom popravili in razširili, dosedanjo pot za 4 m tnko, da l>odo v vas lahko vozili tudi avtomobili. Pošebno obveznost si je postavila mladina in sicer, da bodo skoro v celoti cepto
sami zgradili. Domenili so se tudi z mladino in vaščani bližnjih vasi. da jim bodo pomagali. Ravno tako jim je priskočila na pomoč tudi naša vojska.
Z delom «o že začeli in v najkrajšem času bi bila cesta dokončana, ako bi ne oviralo dela deževno vreme. Do sedaj so že izkopali nad 40 kub. m zemlje, in zgradili oporni zid v dolžini 15X1.5 m. Sedaj, ko je nastopilo ugodno vreme, bodo ponovno šli na delo. Toda prejšnjo enotnost vaščanov je pričel rušiti kmet Franc Močilnik z izgovorom, da je invalid ter ne more delati, kar pa ne drži, saj opravlja 'Vrnio vsa najtežja dela. Zaradi tega se proti vi delu še kmet Avgust Jurman z izgovorom, da tudi on ne bo delal, če ta ne bo. Ker bo cesta služila vsej vasi, eo vaščani sklenili, da morajo vsi pomagali pri delu ali pa »aj plačajo, ker im cesta koristila vsej vasi in da l>o pričeto delo dokončano do časa. ko prifnelo po Us k-
Po vsem goriškem okraju so v teku živahne priprave za gradnjo zadružnih domov
Letos bomo zgradili 42 zadružnih domov

• * *•'

i	.-3 C
* ™
||p|j

fi-
***>:*>?
O gradnji zadružnih domov razpravljajo danes v goriškem okraju na vseh množičnih sestankih po vaseh. Na splošno je ljudstvo povsod zamisel gradnje zadružnih domov sprejelo z največjim odobravanjem in tudi Mo na delo. Tildi tu je prišla samoiniciativa ljudstva do izraza. V nekaterih vaseh so takoj šli na delo, ter začeli pripravljati razni potrebni material za gradnjo zadružnega doma.
Vas Prvačina je sklenila, da ho zgradila zadružni dom do 27. aprila, t. j. do obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte. Hkrati je napovedala tekmovanje vsem vasem Goriškega okraja. Ker še niso imeli načrta, so pripravljali opeko, očistili so nekaj požganih stavb, podrli bunkerje okrog vasi itd. Na ta način so očistili vas, odstranili ruševine in pridobili z« zadružni dom 10.000 kosov opeke, na-daljnih 10.000 pa je odstopil tovariš predsednik krajevnega odbora OF Andrej Zorn. Opeko je imel pripravljeno za zgraditev gospodarskega poslopja, toda razumel je, da je zadružni dom za vas velikega pomena, gospodarsko poslopje pa bo gradil pozneje. Potrebno železje so si zagotovili na ta način, da so napral dva vagona starega železa, katerega bodo dali preliti ali pa zamenjali za potrebno gradbeno železje. Pripravljenega imajo 70 stotov cementa, 40 kub. m peska, 15 kub. m kamenja in zbranih 80.000 dinarjev.
Ker bodo potrebovali tudi gradbeni les, sami ga pa nimajo, w se domenili z drugo vasjo, da jim da les v zamenjavo za vino in koruzo, katero bodo zbrali med vaščani. Stalno je na
Zadružni dom Edvarda Kardelja * PrvaHni
Zavedno ljudstvo v PrvaČini je na množičnem sestanku sklenilo, da bo zgradilo vsem zahtevani in potrebam odgovarjajoč zadružni dom do 27. aprila, ter bo tako na najdostojneši način proslavilo obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte, ki jo tudi njim prinesla osvoboditev izpod fašističnega jarma in kapitalističnega izkoriščanja. DOnibodo imenovali po prvoboritelju za pravico primorskega ljudstva tov. Edvardu Kardelju.


n a
t" v
I ~‘t 66
E Rl L 0
v;«
9-9c
so pravilno razumeli, vidijo samo težave in ovire ter sl ne znajo pomagati. Tamd je še danes vse na mrtvi točiti; nič drugega še nimajo kot samo upravni odbor, ki pa brez sodelovanja ljudstva na vasi pri delu in z nasveti ne bo zgradil zadružnega doma. V vsem okraju je do danes 65 upravnih odborov za gradnjo zadruž-
nih domov. V letošnjem letu jih bo. mo dokončno zgradili 42. Da bomo tč našo obveznost izpolnili, je važno, da začno s pripravami in z delom že ostale vasi, ki teda dozdaj še niso storile. Tudi ljudski odbori imajo nalogo, da gradnzo zadružnih domov vsestransko podpirajo.
J. K,
Kmečka zadruga mora goslači žarišče vsega gospodarskega in kulturnega življenja na vasi
Tloris pritličja zadružnega doma Edvarda Kardelj, v PrvaMni. V domu bodo v pritličju poleg velike, dvorane 1	1	tudi zadružna trgovina, kavarna m kopališče.
prostovoljnem delu več vaščanov, preteklo soboto, nedeljo in torek pa je delalo več sio ljudi pri pripravljanju materiala in terena. Na množičnem sestanku so sklenili, da bo nosil zadružni dom inie »Edvard Kardelj«.
Vas Dornberg se tudi že pripravlja Za gradnjo zadružnega doma. l’o izmenah dela dnevno več ljudi pri preureditvi stavbe sredi vasi, v kateri bo zadružni dom.
Polovico stavbe so že prekrili. Več prostorov v notrajnosti so ometali z malto. Poleg tega imajo pripravljenega 7 kub. m peska in 12 stolov apna. Zadružni dom bodo zgradili tako, da bo popolnoma odgovarjal njihovim potrebam. Notranje stene nameravajo do polovice obbiti s kompenziranim lesom Niso pa pomislili kje bodo kompenzirani les dobili, -ato so tudi načrti nepravilni. Pomisliti je treba na to. da se take vrste gradivo nujno potrebuje drugod, sami pa moramo zidati in graditi s'tem, kar si lahko Pridobimo na svojem področju, temu Primerni morajo biti tudi naJrtl- ....
Z velkim navdušenjem so se lotili dela za gradnjo zadružnega doma Šempasu. Delo so si razdelili po skupinah, posamezni kmetje so se zavezali, da bodo delali po 4, 5 m tud. več delovnih dni. Posebno obveznost si je postavila mladina, ki je sklenila, da bo napravil« 15.000 delovnih ur Pri gradnji zadružnega donia. Zadružni dom bodo zgradili sredi vasi. Stavba bo dvonadstropna. V nje} bo imela vse potrebne prostore kmečka zadruga z zadružno kletjo, predvideni so tudi prostvori za množične organizacije, dvorana za kulturne prireditve, kjer bo prostora za tisoč ljudi, uredil; bodo tudi kopalnice. Za pridobivanje potrebnega kamenja, gramoza in peska so že odprli pamnolom in Prainozno jamo.
Osek, Visoko, Vitovlje in Užice bo-do zgradili skupni zadružni dom ob Klavni cesti Gorica — Ajdovščina, pripravili so že 70 kub. m gramoza
n peska, postavili so poljsko apneni-katera jim bo dala 70 do 100 slo-•Pv apna. Kamenje in drva za apne-
nico imajo tudi že pripravljeno, čakajo samo ugodnega vremena, da bodo apnenico zažgali. Ker ima vsaka vas pogoje za pripravo potrebnega materiala, so si delo razdelili takole: Osek bo odprl kamnolom ter preskrbel potrebno kamenje. Visoko bo pripravilo potrebni gramoz in pesek, V -(ovije - Užiče pa apno. Za vso ostali še potrebni material bodo pa skupno poskrbeli. Mladina pripravlja kulturne prireditve, s katerimi bodo nastopili po drugih vaseh, izkupiček prireditve pa bo šel za gradnjo zadružnega doma.
V	Dolu Predmeji bodo obnovili in preuredili za zadružni dom hotel bivšega trgovca Repiča iz Ajdovsčne. Delno porušen hotel bodo povišali za eno nadstropje. V domu bodo uredili prostore za kmečko zadrugo s skladišči, prostore za množične organizacije ter dvorano. Za zadružni dom imajo že pripravljeno 40 kub. m peska in nad 20 kub. m lesa. Tudi za apno niso v skrbeh, ker bodo zgradili svojo apnenico, z zamenjavo starega železa pa bodo dobili potrebno želez-je.
V	vasi Gradišče bodo preuredili dom, v katerem je za časa službovanja bival naš pesnik Simon Gregorčič. Poleg doma pa bodo zgradili dvorano. Zadružni doni, ki bo nosil pesnikovo ime, bo slal na griču sredi vinogradov.
V	območju KLO Kojsko bodo gradili knr dva zadružno domova, v Koj-skem in Humu. Prvotno so imeli v načrtu obnovitev starega gradu v Kolškem. Ker pa ne bi odgovarjal namenu, so sklenili zgraditi čisto novo stavbo.. V nedeljo so že delali pot do kraja, kjer bodo odprli gramozno jamo.
S pripravami so že zaceli tudi v drugih vaseh. Inko v Ročinju, Kanalu, Grgarju. Trnovem, Srednjem Lokov-cu Cepovann, Lokvah, Kalu nad Kanalom. Vilpolžab, Vogerskem, Šempetru itd. Vse te vasi bi lahko že začele z delom, kajti povsem napačno je, da čakajo, da bodo imeli izgotovljene načrte, in bi šele potem začeli
z delom. Za pripravo potrebnega materiala pač ni potreben načrt. Ko bo načrt narejen, bi lahko takoj pričeli z gradnjo.
Vso možnost za takojšnjo zgraditev zadružnega doma ima vas Renče. Toda do danes se še niso zganili, ker vidijo samo težkoče. Sklenili so sicer, da bodo sredi vasi kupili neko stavbo in jo preuredili, pozneje pa, ko si malo opomorejo, da bi kupili še sosedno stavbo. Tak način je docela napačen. Z denarjem, ki bi bil potreben za nakup in preureditev teh stavb či si lahko zgradili nov zadružni dom, ki bi odgovarjal potrebam vasi. Poleg lega pa imajo Renče ogromno zidarjev in strokovnih moči, katerih v drugih vaseh zelo primanjkuje. Toda drugod eo kljub temu* šli takoj na delo in se ne ustrašijo težav kot Renčanj.
So pa tudi primeri, ko se v vasi Šele prepirajo, kje naj bi zgradili zadružni dom. Tako so v vasi Selo — Batuje še niso sporazumeli, ali naj bo dom v Selu ali Batujah. Selani so precejšnji lokalpotriot; in hočejo na vsak način, da bi se zgradil zadružni do mv Selu. Vaščani iz Batuj pa so predlagali, naj bi se zgradil na sredi poti med Selom in Batujami, ki so oddaljene en kilometer druga od druge, a tudi na la predlog Selani niso pristali. Prav pa nimajo ne eni ne drugi. Ako bi zgradil: zadružni dom na sredi poli med Selom in Batujami, bi imela vsaka vas pol kilometra poti do zadružnega doma in dom ne bi bil to, kar mora biti, namreč gospodarsko in kulturno središče vasi. Prebivalci ne bi bili tesno povezani s svojim domom. Zlasti v zimskem času in ob slabem vremenu bi bil od rok. Najbolj prav bi bilo, da pljunejo v roke, zavihajo rokave in si tako v Selu kot v Batujah zgradijo lasten dom, saj imajo za to vso pogoje.
Tako potekajo priprave !n gradnja zadružnih domov. Tam, kjer so vaščani pravilno razumeli pomen zadruge in Je vas enotna, se niso ustrašili težav, in so šli takoj na delo. Tam pa, kjer gradnje zadružuib domov ni-
V začetku druge polovice preteklega leta se je v območju Šestih naba.v-noprodajnlh zadrug ustanovila Okrajna zadružna poslovna zveza Gorica z namenom, da bo nučltja pomoč in podporo svojim zadrugam pri odkupu kmečkih pridelkov tor zanjo sklepala pogodbe, nabavljala industrijske predmete in druge kmečke potrebščine.
Zaradi začetnih težav in še neurejenih pogojev ob priliki priključitve Slovenskega Primorja k FLRJ ni mogla takoj zadostno izvrševati svojih vse večjih nalog. Vendar pa je do danes vse te težave v glavnem premagala tako, cia smo lahko prešli k decentralizaciji 18 nabavno - prodajnih zadrug in k ustanavljanju 18 samostojnih kmečkih zadrug. Po načrtu bo v območju vsakega KLO najmanj po ena zadruga, tako da bo našemu kmetu zadruga postala bližja, do, bo lahko v njej neposredno sodeloval in soodločal.
Kmečka zadruga mora postati žarišče vsega gospodarskega in kulturnega življenja na vasi. To naš kniat dobro razume; zato so že v 20 krajih kmetje ustanovili take zadruge, skoro po vseh ostalih krajih pa že imajo pripravljalne odbore in pripravljajo načrte ln gradivo za gradnjo zadružnega doma. V teh zadrugah so poleg odseka za nabavo ln prodajo različni dingi odseki, ustrezajoči krajevnim gospodarskim prilikam in potrebam dotičnega kraja.
Dolžnost upravnih — pa tudi pripravljalnih — odborov je, da takoj sestavijo te odseke in pospešijo njihovo delovanje, da se na ta način nove zadruge čimprej vsestransko osamosvojijo. Zadruge morajo takoj izd«, lati plane in pripravim vse potrebno za odkup sadja in rnznili drugih kmečkih pridelkov. V to svrho naj vsaka zadruga takoj postavi svoje nakupovalce, ki bodo te pridelke odkupovali.
Postavi naj se tudi kreditni odsek, preko katerega bodo kmetije vlagali v zadrugo svojo prihranke. S temi krediti, za katere ne Jamči »srno zadruga, temveč tudi država sama, ki zadrugo podpira bo takoj lahko razvila živahnejše delovanje za dvig našega kmetijstva, zlasiti pa neposredno nabavljala razne kmetijske potrebščine. Pravi zadružnik ni tleti, ki od zadruge samo zahteva, temveč turni, M svojo zadrugo najprej podpira, da se razvija v močnejšo gospodarska dejavnost v korist zadružnikov.
Z razvojem našega kmečkega zadružništva na vasi in postavljanjem odsekov v naših kmečkih zadrugah, se je pojavila nujna potreba, da tudi Okrajna zadružna poslovna zveza razširi svoj delokrog. Potrebno bo ustanoviti različne odseke v sami ZP7., preko katerih bo lahko nudila zadrugam vsestransko pomoč in podporo, ter usmerjala zadruge v čim močnejšo gospodarsko in kulturno dejavnost, katera se mora razvijati na vasi. Naravno pa Je, da ne bo ZPZ tisti centralistični organ, ki bi zaviral Iniciativo posameznih zadrug, temveč jo bo podpirata in gledala na to, da bodo zadruge čimbolj samcutojne.
Doslej »o »e omovalJ prt ZPZ zraven odseka za nabavo ln prodajo sledeči odseki: Planski od-ek, v katerega se vključuje tudi plah kmetijske proizvodnje in Ki bo skrbel z nasveti za dvig proizvodnje v posmeznlh panogah našega Kmetijstva. Namesto samostojnega podjetja Vino-sadja se je za boljšo koordinacijo dela. osnoval 'pri ZPZ odsek za odkup sadja in zelenjave, ki že vodi priprave za pomladanski odkup češenj :n-drugega sadja. V ta namen orga ■ i -ira rV/e veliki izvozni bazi za sadje; eno v Šempetru pri Gorici, ln eno v Plavah. Pripravlja tudi potrebno embalaži in drugo, tako, da bo nsš kmet imel
pravočasno zagotovljen trg za proda-' jo svojih pridelkov ln to kar doma v svoji zadrugi, kjer ns bo nobene bojazni, da bi ga ogoljufal špekulant.
Prav tako se je osnoval pri ZPZ odsek za odkup lesa, ki bo organiziral v nekaterih centrih pri kmečkih zadrugah odseke za odkup lesa.
V	kratkem sG oo osnoval pri ZPZ tudi poseben odsek za nabavo kmetijskih potrebščin, to Je, razno orodje, kmetijski stroji, umetna, gnojila, semena itd. Semena Je za to leto ZPZ v glavnem ža nabavila ter Jih dala zadrugam v razdelitev.
Predvideva se stanovitev še različnih drugih odsekof, To je dokaz, da je ZPZ v polnem razvoju a da se razvija tako, kakor narekujejo potrebe naših zadrug na vasi.
Dolžnost zadružnikov ln sploh članov OF pa je, da z vsemi silami vsestransko podpremo ta veliki razmah našega zadružništva v zavesti, da s tem pomagamo vzporedno z razvojem naše Industrije dvigati tudi naše kmetijstvo. Hkrati pa s tem pomagamo našim delavcem v tovarnah, ki z vso zavestjo Izvajajo svOje planske naloge Z izvajanjem petletnega plana, v naši industriji in našem kmetijstvu se dviga naša proizvodnja, s tem pa se delovnemu človeku odpira pot v srečnejše življenje.
Pri gradnji zadružnih domov »ai pomagajo vsi inženirji in tehniki
V	zveži s pripravami za prednic za-Iružnih domčv v goriškem okraju morajo brez dvoma sodeloval tudi inženirji in tehniki. Prva nalaga je vzgoja potrebnega kadra v kratkih tečajih in v7,porodno s tem priprave načrtov. Načrti so nadvse važni že zaradi ugotavljanja potreb, ker bodo le na podlagi tega lahko začeli delovni kolektivi V to varno h ali podjetjih izdelovati stvari, za katere eo se obvezali aii se še bodo na masovnih sestankih.
Strokovnjaki lahko sodelujejo tudi pri drugem delu, izdelavi osnutka zadružnega doma po danem programu s sodelovanjem agronoma, urbanista, drugih strokovnjakov in ljudstva, pri organizaciji gradilišča, zakoličenju in izdelavi situacijskega načrta, nadzor in pomoč pri vodstvu gradnje, priprave gradbenega materiala, zidarska dela, instalacijo, evidenca in statistika, projcktidahje Objektov, ki bodo nastali poteg zadružnih domov itd. Vse te naloge so zelo važne, predvsem pa potrebni načrti in zakoličenje terena, kjer se bo gradil zadružni doni, da lahko ljudstvo takoj prične z delom. V našem okraju že večina vasi, kjer so sklenili zgraditi zadružni dom, pripravi jeli potrebni material, niso pa še začeli kopati temeljev ravno zaradi tega, ter nimajo še izdelanih načrtov, in še ni zakoličen teren, kjer bo Stal zadružni dorrt. Precejšnja krivda je ravno nerazumevanja naših inženirjev ili tehnikov, ki niso takoj šli na delo, ali pa ee niso niti odzvali vabilu na sejo inženirjev in tehnikov, ki jo je sklicalo okrajna OF in okrajna uprava za gradnjo zadružnih domov.
Okrajni sekretariat OF je dvakrat sklical tako sejo, toda obakrat je bila udeležba slabo. Udeležili so se je tehniki okrajnega gradbenega podjetja »Zidgrad«, medzadružnega odbora obnovitvenih zadrug, tehniki in inženirji železniška sekcije, kateri so uvideli nujnost dela ter pravilno razumeli gradnjo zadružnih domčv in težave, ki jih ima v zvezi s teni naše ljudstvo na vasi zaradi pomanjkanja strokovnega kadra. Nišo pa pravilno razumeli inženirji Ln tehniki gradbenega podjetja za ceste LRS, ki delajo pri gradnji Nove Gorice, saj sta se kljub večjemu številu strokovnjakov, ki jih ima to podjetje, udeležila 6eje le dva. Od splošnega gradbenega podjetja »Primorje« pa se ni udeležil niti eden. Ker se mora gradnja zadružnih domov takoj pričeti in dati ljudstvu vsa potrebna pomoč, je morala uprava za gradnjo zadružnih domov iti po posameznih podjetjih, kier niso poka-Nadaljevanje na 4. strani
Tloris 1. nadstropja zadružnega doma Edvarda Kardelja v PrvaČini. Tu bodo jvoleg knjižnice ,u ciialune nuli prostori za krojačnico, kreditni oddelek in društveni prostori.
Demokratična fronta Slovencev v Italiji je pristopila k Demokratični ljudski fronti
Demokratična fronta Slovencev v Italiji pozdravlja ljudsko fronto v Italiji in se j' pridružuje za dosego skupnih smotrov. Ti skupni smotri so: mir, svoboda, delo.
Demokratična ljudska fronita se poteguje v javnem dn gospodarskem življenju nove Italije za napredne reforme, k! edino lahko omogočijo, da se Italija dvigne iz fašističnih ruševin In se v svetu uveljavi kot napredna demokratična država.
Slovenci v Italij1 imajo za seboj četrt stoletja najkruitejšega fašističnega zatiranja in so se borili kakor vsi Slovenci in Slovani poleg drug:h narodov, v bratski povezanosti z italijanskimi protifašističnimi organizacijami za mir, svobodo in delo. Slovenci v Italiji se zavedajo, da morajo bit; v nastajajočem bratstvu med narodi prav oni tist ičlen, ki naj veže latinski in slovanski svet in odstranjuje nasprotja med sosednim; narodi.
Program Demokratične fronte Slovencev v Italiji je popolnoma v skladu s programom Demokratične ljudske fronte v Italiji. Slovenci v Italiji so prepričan;, da bodo lahko uživali svoje narodne pravice le v okviru Demokratične ljudske fronte Italije. Za-t ostopajo zavestno in premišljeno v njene vrste in bodo gojili zavestno m premišljeno prijateljstvo med novo demokratično Italijo in FLRJ.
Naj živi Demokratična ljudska fronta 1
•
Nepričakovano velika udeležlba med nedeljskim zborovanjem v Verdijevem gledališču v Gorici je bila najlepši dokaz, da se je ljudstvo gori-ške pokrajine plebiscitarno izjavilo za pristop v novo ustanovljeno Ljudsko demokratično fronto dela, miru in neodvisnosti. Zborovanja so se udeležile številne delegacije iz mesta, trgov, industrijskih središč :n vasi poleg večjega števila meščanov.
Na zborovanju so bili častno zastopani tudi Slovenci, zato se tembolj veselimo uspeha in sprejetega programa. Vloga slovenske narodne
manjšine v Ljudski * Demokratični fronti bo velika in važna, saj morajo Slovenci na tem obmejnem področju predstavljati most prijateljstva med latinskim in slovenskim svetom za zbližanje narodov, za poglabljanje kulturnih vezi, za napredek in mir. Našo vlogo so jasno osvetlile visoke osebnosti italijanskega demokratičnega političnega življenja v svojih govorih. Še posebej je to poudaril republikanec Ronfini, predsednik Ljudske fronte Treh Benečij, ko je poveličeval zgodovinski preporod, ki so ga doživeli med slovanskimi narodi v zadnjem četrtstoletju, in dejal: »Njih socialni in kulturni preporod nas mora vzpodbujat: in učiti, da dosežemo tudi pri nas napredek, za katerim stremijo ljudske množice.«
Na kongresu 60 delegati Demokratične fronte Slovencev v Italiji pre-čitali deklaracijo o pristopu v Demokratično ljudsko fronto.
Med dlrugim ije govoril tudi general Piacentini, bivši podtajnik ministrstva za letalstvo, ki ga je množica burno pozdravila. Prikazal je cilje novoustanovljene fronte, ki je v Italiji že zajela vse delovne in demokratične množice ne glede na strankarske in ideološke razlike. Milijonske množice, je dejal general Piacen-tin.i, so se znašle v enotnem stremljenju po sreči in boljši bodočnosti, za mir in neodvisnost, hočejo svobodo in napredek.
Fašistična izzivanja so doživela sramoten poraz
Fašistični elementi so izkoristili priliko, ker je bilo zborovanje javno, in so se vrinili v prostore gledališča, da organizirano izzivajo in motijo potek zborovanja. Znano pa je, da je bil njihov namen razbiti ustanovni kongres. Skupino so sestavljali znani republikam, bivši SS-ovci in ena histerična ženska. Duhovni voditelj drhali pa je bil odvetnik Blessi ali Ble-šič, zaslužni zagovornik vseh vret fašistov, ki so šli po vojni skozi epura-cijske komisije, porotna in druga so-
Pri gradnji zadružnih domov naj s svojim znanjem pomagajo vsi inženirji in tehniki
Nadaljevanje s 3. strani
eaR zanimanja, in se z njimi dogovoriti, kako bodo sodelovala s svojimi strokovnim; močmi pri graidmji zadružnih domov. Jasno je, da se na ta način izgublja dragoceni čas. Marsikje bi že lahko začeli z delom, ako bi imeli ob pravem času izgotovljene načrte. Tudi inženirji in tehniki si morajo postaviti konkretne obveznosti. Pa ne samo tol Inženirji in tehniki naj tekmujejo med seboj, kateri ali katero podjetje bo nudilo čim več in čim prej pomoč na vasi. Prepriča-
ni smo, da se bodo naši inženirji in tehniki v polnem številu odzvali ter storili s svoje 6trani vse, da bodo zadružni domovi na vasi čimpreje zgrajeni, ter da bo naše ljudstvo dobilo svoja gospodarska, kulturna in politična kredišča, katera si tako želi in za kar daje vse svoje sile, zavedajoč se, da bo s tem najhitreje odstranjena tudi tista razlika med mestom in vasjo, ki še danes ovira in zavira čim tesnejšo povezanost med delavcem in kmetom.
V Ajdovščini bomo ustanovili enotno kmetijsko zadrugo
V. Ajdovščini, ki Je eno naših večjih industrijskih središč, so v četrtek 22. t. m. ustanovili enotno zadrugo- Izvolili sp upravnj in nadzorni odbor ter odobrili na zadružnem sestanku pravila nove zadruge. Ob tej priliki so določili tudi 150 din članskega deleža z 10 krajnim jamstvom ter 10 milijonov investicijskega in 5 milijonov obratnega kredita.
Udeleženci ustanovnega občnega zbora so živahno razpravljali ter iznašali pametne predloge za gradnjo zadružnega doma, ki naj bi bil moderna stavba na najlepšem prostoru. Zborovalci so s ploskanjem sprejeli predlog tovariša Krajnika, ki je predlagal, da bi zgradili zadružni dom na lepem prostoru med Ajdovščino :n Stanjem.
Zadružni dom bo obsegal med drugim kino - dvorano, prostore za trgovino, zračne delavnice za posamezne odseke in njihove upravne prostore. V bližini bodo zgradili tudi športno igrišče, telovadišče, kopalni bazen in moderno pralnico. V ta namen bodo regulirali potoka Hubelj in Lo-kovšček, ki ob priliki velikih poplav prestopata svoje bregove. Z gradnjo novega mostu, kj bo samo za pešce in kolesarje, bodo razbremenili promet na sedanjem edinem mostu, ki stoji v bližini nevarnega Cestnega križišča med Ajdovščino in Šturjem. Zamišljeni načrt .je precei oPsezen, računajo pa, da ga bodo ob podpori vsega ljudstva dosegli
dišča. Blešič, pot pravijo Goričani, bi rad pridobil pri prihodnjih volitvah poslansko mesto za Gorico. Tudi tokrat se je povzpel iz klopi, da bi razdražil duhove s strupenimi šovinističnimi in protisocialnimi hujskar’jami in tako zopet razplamtel šovinistično gonjo proti Slovencem. Skoraj t!soč-glava množica mu ni dala priti do sape, ker je vedela, s kom ima opravka. On je duša monarhistično liberalne stranke v Gorici, ki je že neštetokrat dokazala svoje protrslovansko bistvo.
Medtem ko so bili fašistični izzi-vači v notranjosti gledališča razkrinkan: in razoroženi, so se zunaj zbirali v trikolorah otroci fašizma, med njimi esuli in ženščine, znane izza septembrskih pogromov, krivi ropov i ntatvin slovenskih trgovin. Tudi tokrat bi bilo prišlo do podobnih dogodkov, če ne bi posegla vmes »Ce-lere«. Dejstvo pa je, da fašističnim razbojnikom kljub ogromni policijski sili je le uspelo tu pa tam napasti kakega posameznega udeleženca kon-
gresa. Za ustrahovanje so se posluževali »soacciacanov«, jih metali v stene, po pločnikih in terorizirali mimoidoče. Kulturnemu Človeku se mora stisniti srce ,ko doživi po taki strašn ivojni, po takih preizkušnjah podobne izpade. Nad! njihovim histeričnim obnašanjem so se zgražali vojaki iz južne Italije, policija in ka-rabknerji, saj niso bili vajeni uradovati s tako razbesnelo drhaljo. Prišlo je celo do tega, da so metali kamenje in druge predmete proti organom javne varnosti, zlasti pa proti policiji na motociklih. Dobrote fašizma v Gorici je občutil tudi gor,iški kvestor, ki je dobil kamen v nogo, ko je hotel napraviti red pred Verdijevim gledališčem. Ne razumemo pa, kako so se mogli po drugi strani nekateri organi dobrikati razgrajačem in tako očetovsko, točneje povedano varuško miriti te izrodke fašizma.
Leopolda Vižintina iz Dola pri Doberdobu so napadli pred vhodom v Verdi ob 9.45 in mu z železnimi predmeti prebili čeljusti, da je močno krvavel, a karabinerji:, ki so to videli, se niso niti zganili. Podobno se je zgodilo neki ženski iz Furlanije, ko se je vračala proti domu. Le v:soki zavesti, kulturi in čutu dostojnosti se je zahvaliti, da ni prišlo do večjih medsebojnih obrači navanj.
Sstanek glavnega odbora Zveze slovenskih žena v Gorici
Glavni odbor »Zveze slovenskih žena v Italiji« je imel 30. januarja sestanek, na katerem so se obravnavala zelo važna vprašanja. Sedanja organizacijska struktura je bila pomanjkljiva ;zato se je razpravljalo o spremembah, ki bodo omogočile, da se bodo važna vprašanja reševala bolj hitro in odločno. V zvezo se morajo vključiti vse slovenske žene, ker le v strnjenih vrstah bodo prišle vse zahteve do veljave dn se bodo lažje učvrstile.
Razpravljalo se je tudi o slovenskih ženah izven meja goriške pokrajine, ki so v Benečiji in Kanalski dolini in spadajo v videmsko pokrajino. Te žene še niso toliko napredovale, da bi bile vključene v Unijo, ker vladajo v teh krajih še vedno ustrahovalne metode s strani ostankov fašizma. Odbor je sklenil, da se Goričanke tesno povežejo s Slovenkami v Benečiji in Kanalski dolini, da bodo lahko skupno reševale manjšinske probleme in jih v enakem postopku predlagale Uniju, kjer so včlanjene.
Glavni odbor je tudi poudaril, da ima kot sestavni del UdAja vse pravice biti zastopan v raznih občinskih komisijah, kot so n. pr. komisija za prehrano, za zaščito mater, socialno skrbstvo itd. Brez dvoma bi v vseh teh komisijah naša zastopstva 6 svojimi skušnjami, nasveti in predlogi veliko pripomogla, da bi se mnogi problemi reševali pravilno in v obče zadovoljstvo prebivalstva.
Naše žene so v osvobodilni vojni še največ žrtvovale zato, da se vzpostavi v svetu pravičen mir in res prava
demokracija. Zadnje čase imperializem in kapitalizem spet' dvigata glavo in hujskata na novo vojno. Baš tu so spet poklicane žene, da se borijo za mir, pravičnost, delo in kruh. V ta namen naj se pokrene odločna akcija med slovenskimi ženami, da se pošlje resolucija s podpisi vse hžena v Rim, kjer bo 14. marca velika manifestacija žena vse države za mir in pravico. Tega velikega zgodovinskega dogodka ne smejo prezreti naše žene in se morajo pripraviti že sedaj, da bodo ta dan v Rimu številno zastopane.
Kmalu bo tudi 8. marec, mednarod n i dan žena. Nad 80 milijonov članic Mednarodne zveze demokratičnih žena bo po širnem svetu proslavilo ta dan. Tudi pri nas so priprave že v teku, da se ta dan dostojno proslavi.
Nadalje je odbor razpravljal o našem šolstvu in v zvezi s tem ponovno pozval naše žene, naj bodo budne ču-varice naših pravic in naj se vztrajno borijo, da se bodo povsod upoštevale in spoštovale manjšinske pravice, niso pustili izzivati, ker vedo, da je nasilnost in napadalnost orožje, ki se ga tako bahavo poslužujejo plačanci in propalice.
Naravno pa (e, da lem njihovim nastopom še ni konec. Fašizem je treba uničiti. Ljudska Demokratična fronta mu je na svojem ustanovnem kongresu napovedala neizprosen boj. To je zahteva množic, ki so site teroriziranja in žalitev. Zato ne bodo odnehale prej, dokler tudi oblast ne prične z radikalno čistko aktivnih fašistov, ki so edtina spotika miru na tem ozemlju.
Slabo poslovanje trgovskih podjetij zavira redno In hitro razdelitev blaga
Ugotovitve Kontrolne komisije LR Slovenije
DOPISI
Žene iz Šempetra pri Gorici so podale obračun
svojega dela
Sredi januarja je bil v Šempetru dobro obiskan množični sestanek AFŽ, na katerem je odbor podal svoje letno poročilo. Iz poročila je razviden napredek AFŽ, ki so ga pokapale tudi v času anglo-amerdške uprave, ki je na vse načine ovirala udejstvovanje zavednih in borbenih žena. Toda kljub vsem šikanam in oviram so šempeterske žene v polni meri izpol-
N. Gorica — Krivec — 14. febr. nile svoje naloge. Takoj ob priključitvi so dale uspešno pomoč pri regulaciji Lijaka, pomagale so udarni-£om ter izkupile 21.489 lir z razprodajo piva in tobaka. Nabiralna akcija za socialni fond je dala 2170 din. Za božične praznike so naše žene obeja-
Tečaj funkcionarjev KLO v Mirnu
rile več sto otrok, ki eo se tega skup no z roditelji zelo razveselili.
_ Iz nadaljnjega poročila smo povzeli, da je imela AFŽ organizacija 26 rednih in izredih sej ter 6 masovnih sestankov. Skupno število organiziranih žen je bilo v preteklem letu 345. V istem času eo žene opravile 1830 prostovoljnih ur. Poleg tega p nabrale 1942 kg zelenjave in sadja.
Napredkongresne msestanku so obrazložile vesem članicam naloge, ki jih bodo žene prevzele v drugem letu petletke in ni dvoma, da bodo šempeterske žene po svojih močeh pripomogle, da bodo vse naloge stoodstotno izvršene.
Delo kmetijske obdelovalne zadruge
v Vipavi
V	nedeljo, 8. februarja je kmetijsko obdelovalna zadruga v Vipavi na svojem rednem letnem zasedanju pregledala dosedanje delo in določila smernice za delo v letu 1948.
Tov. Svetozar Sošič, zastopnik ILO Gorica je v svojem referatu podčrtal važno vlogo kmetijskega zadružništva za dosego plana v kmetijstvu in preusmeritvi zaostalega kmetijskega gospodarstva k naprednemu produktivnemu kmetijskemu gospodarstvu.
Upravni in nadzorni odbor sta prikazala delo zadruge v letu 1947. Zaradi začetnih težav in pomanjkanja izkušenj so bile zagrešene nekatere pomanjkljivosti in napake. Tako se obdelovanje ni vršilo po brigadnem 6istemu ter tudi niso bile uvedene norme. Administrativno poslovanje ie bilo pomanjkljivo. Zlasti slabo je Silo knjigovodstvo in blagajniško poslovanje, kar je posledica pomanjkanja kvalificiranih pisarniških moči. Od strani članstva samega ni bilo poti#hne kontrole nad poslovanjem predvsem pri prodaji kmetijskih izdelkov. Premalo je bilo tudi masovnih sestankov zadružnikov. Zato člani niso soodločiU, marveč so prepustili vse upravljanje in delo upravnemu odboru, ki ni bil v stanju vsega dela teko usmeriti, da bi dalo boljše uspehe.
V	diskusiji so člani s stvarno kritiko in s predlogi za zboljšan je dela dokazali, da ima kmetijsko zadružništvo v našem okraju trdne koreniine, K ljudstvu samem pa trdno oporo za Razrvoj in napredek.
Izvoljen je bil nov upravni in nadutimi odbor, v katerega je poleg sta-
rih članov pritegnjenih tudi nekaj mlajših moči. Za predsednika je bil izvoljen tov. Ivan Zagon, ki je v kmetijski šoli na Ložah.
Na skupščini je bilo sprejetih nekaj novih članov, kar dokazuje, da bo kmetijsko zadružništvo zajelo širši razmah ter da bo novi odbor v skupnem delu in naporu 6vojih članov zastavil vse sile, da bodo planske naloge letos 100«/« izvršene.
Skupščina je iudi odobrila investicijski načrt in kredit _ za nabavo kmetijskega orodja, strojev in kredit za gradnjo zadružne hiše. Za graditev zadružnega doma. k; bo kulturno in gospodarsko središče zadružnikov, so izvršene vse priprave za organizacijo dela, vendar zaradi pomanjkanja tehničnih sredstev gradnja zadružnega doma v tem letu ne bo končana.
Sprejeli so tudi več važnih _ sklepov glede izboljšanja organizacije dela, uvedbe norm, glede delovne di-la, uvedbe norm, glede delovne discipline, knjigovodstva in kontrole nad poslovanjem. Zaradi dviga zadružne zavesti in zboljšanja dela bodo prirejali stalne zadružne sestanke, na katerih bodo poleg organizacijskega dela uvedli tudi strokovni študij.
Po smernicah tov. Edvarda Kardelja bo kmetijska zadruga v Vipavi utirala pot novemu načinu dela, preusmerjanja zaostalega načina kmetijske proizvodnje po sigurni poti, ki vodi k zboljšanju proizvodnje, znižanju proizvodnih stroškov in sprostitvi delovne sile, kar pomeni zboljšanje delovnih in življenjskih pogojev delovnega ljudstva.
Za dosego petletnega plana je osnovni pogoj sposoben kader. »Kadri odločajo vse«, je bilo geslo generallslma Stalina, ko se je Sovjetska zveza borila proti gospodarski blokadi kapitalističnih držav. Slična borba se vodi danes pri nas za gospodarsko neodvisnost. Petletka bo postavila našo državo na trdne gospodarske temelje, da nam ne bodo več drugi odločali usode.
Vlada ljudske republike Slovenije je v svrho čimprejšnje vzgoje kadrov organizirala tečaj za predsednike in tajnike KLO v Mirnu pri Gorici za celo Slovensko Primorje. S tem tečajem je dala vlada možnost predstavnikom ljudske oblasti, da se usposobijo pri svojem delu za gospodarski In kulturni razvoj naše države. Tečajniki se prav tako dobro zavedajo važnosti tega tečaja ter pazljivo sledijo
Ustanovili smo krojaško zadrugo
Prebivalstvo Kostanjevice na Krasu je precej agilno. V zadnjem času smo ustanovili krajevno mesnico in gostilno, vzpostavili pa bomo tudi krajevno podjetje za izdelovanje bičev fin zadružno kovačnico. Z ustanovitvijo teh podjetij smo zadostili potrebam tukajšnjega prebivalstva, hkrati pa zagotovili dohodke krajevnemu ljudskemu odboru, da bo lahko saitn kriil svoje potrebe.
Na množičnih sestankih, kjer vsi vaščani razpravljajo o potrebah našega kraja in o gospodarskih problemih, smo ugotovili potrebo po ustanovitvi kroriške zadruge. Sklep smo takoj izvedli. Ustanovili smo krajevno krojaško delavnico, v kateri sta zaposlena dva_ krojača in dve šivilji. Z ustanovitvijo Zadruge je zajamčena hitra in solidna izdelava, dohodki pa se bodo stekali v splošno korist i,n ne več v rok ^špekulantom. Pri tem je ponovno prišla do izraza l judska volja in zopet smo spoznali, da je v ljudski državj zares ljudstvo gospodar. Višji organ1 ljudske oblasti so naše stremljenje podprl; in nam nn-
predavanjem. Med odmori in v prostem času živahno razpravljajo med seboj o težavah in uspehih pri delu v krajevnih ljudskih odborih.
Razpoloženje tečajnikov je kljub težkemu učenju na višku. Pogostokrat se zberejo v krog In veselo zapojo narodno ali borbeno pesem, ki so jo peli kot borci ali sodelavci v ča9U osvobodilne borbe.
Zavest se pa ne opaža samo v učenju in pesmi, ampak tudi v zasledovanju gospodarskega In političnega razvoja v svetu. Skupno študirajo dnevno časopisje. Med tečajniki vlada najlepše tovarištvo in enakopravnost tako, da so kot ena sama družina.
Akciji za pomoč grškemu ljudstvu so se tečajniki odzvali 100 In zbrali 3175 dinarjev.	K. F.
dijo vsestransko pomoč pri urejevanju gospodarskih vprašanj našega kraja.	V. P.
Smrt
zaslužnega aktivista
Dne 24. januarja 1.1. je v Vipavski bolnišnici za vedno preminul aktivist in organizator Osvobodilne fronte z Brj! pri Rihemberku Franc Vldmar-Vitko, že v mladih letih se je odlikoval kot antifašist In borec za svobodo delovnega ljudstva.
Za časa španske revolucije je sodeloval pri zbiranju denarnih sredstev za pomoč demokratičnemu španskemu ljudstvu v borbi proti fašizmu. Kot antifašistični borec za pravice delovnega ljudstva se je leta 1941. po kapitulaciji stare Jugoslavije takoj pri-, družil osvobodilnemu gibanju.
NI sodeloval samo v Brjah, temveč po vsej bližnji okolici ter uživaj popolno zaupanje pri ljudstvu. Daslrav no je bil bolehen, se ni odpovedal svojemu delu, temveč je dal vse od sebe.
Ljudstvo vasi Brje ne bo nikdar pozabilo dela in naporov svojega oi-
Trgovska podjetja imajo veliko nalogo pri redni razdelitvi racioniranega in nc-racioniranega blaga. Od prožnosti trgovskih podjetij je odvisno, ali prejemajo potrošniki blago pravočasno, kakšna je postrežba, ali imajo trgovska podjetja blago proste prodaje itd. Prt tem ni važna samo zaloga blaga, temveč prožnost poslovanja trgovskih podjetij. Mnoga trgovska podjetja se zavedajo teh svojih nalog, so pa tudi taka, ki zaradi svojega počasnega poslovanja in zaradi svoje ne-podjetnosti vzbujajo upravičeno nejevoljo potrošnikov.
Kot primer dobrega trgovskega podjetja bi lahko navedli Okrajni magazin Gorica. To trgovsko podjetje si je na prostem trgu oskrbovalo različne predmete, pa tudi razna živila. Razdeljevanje blaga poteka v tem magazinu na splošno zadovoljstvo potrošnikov. Prav nasprotno sliko pa nudi Okrajni magazin Idrija. Konec novembra so dobili v tem magazinu različno zimsko blago. Zaradi pomanjkanja tekstilnega blaga bi človek mislil, da bodo to blago po najhitrejši poti razdelili med potrošnike. Toda zaradi slabega odnosa do skupnosti In slabo razvitega čuta odgovornosti ter nesposobnega vodstva so še konec decembra ležali v skladišču ti predmeti, n. pr. zimsko blago, čevlji, sukno za zimske plašče itd. V poslovalnicah tega magazina so se večkrat oglašali ljudje, kaj je s tekstilnim blagom, pa so jim odgovarjali, da Imajo na zalogi le letno blago. Nekateri uslužbenci Okrajnega magizina Idrija so se izgovarjali, da je ministrstvo za trgovino in preskrbo krivo, ker jim ni poslalo zimskega blaga, dočim je to dejansko že mesec dni ležalo v skladišču. Oprava magazina pa se ni potrudila, da bi hitro napravila razdelilnik blaga za posamezne poslovalnice. Za tako neodgovorno poslovanje Okrajnega magazina pa je soodgovoren tudi Izvršilni odbor okraja, ki ne kontrolira v dovoljni meri poslovanja magazina.
Sličen primer kakor v Idriji so kontrolni organi odkrili v Tolminu. V tem primeru pa je še bolj očitna krivda okrajnega Izvršilnega odbora. Okrajni magazin je namreč dobil nakazilo za blago, po katerega bi morali v Ljubljano. Upravnik se je večkrat obrnil na okrajni ljudski odbor zaradi prevoznega sredstva, a brez uspeha. Ker Okrajni magazin tega blaga ni nabavil pravočasno, so nakazila zapadla. Poslovalnice Okrajnega magazina Tolmin pa nimajo v zalogi niti najnujnejšega blaga. Pred kratkim so nameravali uslužbencem poslovalnic določiti plače po novi uredbi, to je po storilnosti dela. Ker pa je promet posameznih, poslovalnic zaradi pomanjkanja blaga zelo nizek, bi bili nameščenci zelo oškodovani in zato tega načina nagrajevanja niso mogli vpeljati.
Da bi se povečala prožnost trgovskega poslovanja, so bila že lan) decentralizirana vsa večja trgovska podjetja. Nabavno -prodajne zadruge dobivajo od takrat b'a-go preko okrajnih poslovnih zvez, ki pa čestokrat tudi zavirajo hitro razdeljevanje blaga. Tak primer je Okrajna poslovna zveza Gorica, ki oskrbuje okrog 50 •/« prebivalstva svojega okraja. Kljub temu pa Okrajna poslovna zveza ne skrbi dovolj, da bi zadovoljila potrošnike. Do pričetka januarja se ni pobrigala za tekstilno blago proste prodaje, čeprav ljudje zelo pogosto povprašujejo po njem. V začetku januarja je le dobila tekstilno blago proste prodaje. Toda to blago je tri tedne ležalo v skladišču, predno so ga dali v prodajo.
Tudi poslovna zveza okraja Tolmin se ne briga dovolj za preskrbo svojih potroš* nikov. Njene poslovalnice nimajo niti najosnovnejšega blaga, ki se ga da dobiti v prosti prodaji. Tako n. pr. poslovalnica Naproza v Kobaridu nima zelenjave, čeprav Imajo vse možnosti, da bi jo lahko nabavili, nima čebule, česna, jajc in druge povrtnine, pač pa je vse to blago mogoče dobiti v privatni trgovini.
Zelo važno vprašanje naših podjetij je nedvomno način postrežbe. Še vedno je dosti primerov, ko uslužbenci nc poznajo niti najosnovnejših pravil kulturne postrežbe. Tako so n. pr. v poslovalnicah Okrajne poslovne zveze Idrija prodajalci do strank neprijazni, nevljudni, v poslovnih prostorih ne skrbe dvolj za snago, ki je prav tako eden važnih činlteljev kulturnega trgovanja.
Ko govorimo o vzrokih zastoja razdeljevanja blaga, se moramo ozreti tudi na druge pojave, ki zavirajo distribucijo. To je predvsem neekspeditivno poslovanje posameznih tovarn ali dobavnih podjetij. Zelo pogosto se zgodi, da dobi trgovsko podjetje kakšno blago, za katero pa ne ve cene. Zaradi tega mora z razdelitvijo tako dolgo čakati, dokler ne dobi računa. Tako je n. pr. podjetje »Obutev« iz Kranja poslalo Okrajnemu magazinu v Gorici čevlje, račun zanje pa šele čez več tednov. Zaradi takšnega slabega poslovanja »Obutve« so ležali čevlji v skladišču, ko bi jih magazin že zdavnaj lahko začel prodajati. Drug tak primer je tekstilna tovarna Ruše prt Mariboru, ki je poslala Okrajnemu magazinu Gorica 5. decembra 1947 neko tekstilno blago, račun pa šele dober mesec dni kasneje. Razumljivo, da je tudi .v tem primeru nastal zastoj pri razdeljevanju blaga, blago jo bilo v skladišču, a po krivdi dobavitelja ga niso mogli prodajati.
Tl primeri morajo opozoriti trgovska podjetja na napake pri razdelitvi blaga. Napake se dajo prav dobro odstraniti, a njihova odstranitev pomeni znatno izboljšanje naše preskrbovalne službe.
FIZKULTURA
FD Gorica : FD Volga (Solkan) 3:2 (2:2)
Na igrišču v Šempetru pri Gorici se ju odigrala 8. februarja prijateljska nogometna tekma med FD Gorica A in FD Volga.
Takoj ob pričetku igre se je razvila na Igrišču lepa in borbena igra obeh ekip. FD Gorici se je poznalo, da nima celotnega moštva, s katerim je nastopila v drugi slovenski ligi; opazilo se je tudi, da igralci niso imeli prave volje do igre same, in prav tako, da niiso imeli treninga. Nasprotno pa so Bili Igralci FD Volga borbeni in navdušeni in so pokazali, da imajo voljo do zmage. Prvi polčas se Je zaključil z rezultatom 2 : 2.
V	drugem polčasu je igra postala bolj živa; žoga je valovila iz polja v polje, toda ne eno ne drugo moštvo ni moglo povišati rezultata. Moštvo FD Gorice je v drugem polčasu malo prevladovalo na terenu, ali brez uspeha. Obramba moštva FD Volge je vse nevarne akcije razbila. Eno minuto pred zaključkom se je Igralcu FD Gorico posrečilo, da je rezultat po višal na 3 : 2.
V	tej tekmi so se pokazali najbolj borbene in požrtvovalne Zgubin Bruno in Zgubin Albin, ter vratar in vsi Igralci FD Volga.
V ekipi FD Gorica pa so bili najboljši in najbolj požrtvovalni Gonjah Vido, 0r3T Joško in Arčon Dušan.
Tekma med FD Vipava in FD Sežana razveljavljena
Tekma med FD Vipava in FD Sežana, ki se je odigrala v Šempetru dne 25. januarja 1948 z izidom 1 : 1, se razveljavi, ker je v moštvu FD Sežana nastopil vratar tov. Oblak, ki je verificiran za FD Triglav (sedaj Železničar) in ni imel pra vice nastopa za FD Sežana. Zaradi tega so tekma verificira 3 : 0 za FD Vipava.
Zaključna lestvica jesenskega prvenstva primorske skupine
1.	FD Vipava	9
2.	FD Postojna	9
3.	FD Tolmin	9
4.	FD Sežana	9
5.	FD Gorica	9
6.	FD Volga (Sik.) 9
7.	FD Ajdovščina 9
8.	FD št. Peter nK. 9
9.	FD Rudar (Idr.) 9 1 10. FD Tov. Anhovo 9 0
28; 2 27:12 37: 7 35:16 24:15 22:24 17:29 9:30 4:38 4:30
16
14
13
13
11
11
5
4
3
0
Zavarujmo našo živino!
Živinoreja je ena najvažnejših pa-log, naj posveti tej panogi zavarova-
nog v našem kmetijskem gospodarstvu. Zato je vsaka nesreča pri živini ne samo izguba za skupnost, marveč iudi majhujši udarec za živinorejca. Cesto je naš živinorejec zaradi nesreče pri živini tako prizadet, da si z lastnimi sredstvi ne more nabaviti drugega živinčeta, ali pa !e z velikimi napori im odrekanjem, ker pri nas doslej ni bilo zavarovanja živine. Zato je zvezna vlada FLRJ dala državnemu zavarovalnemu zavodu na-
nja največ skrbi. Danes je že uvedeno zavarovanje živine tudi pri nas.
Premije za zavarovanje so nizke in za vsakogar Zmogljive. To je razumljivo, ker je DOZ državna ustanova, ustanovljena zato, da pomaga ljudstvu in ne zato, da kopiči kapital, kakor so to delale bivše zavarovalne družbe.
Živinorejci! Posluži e se le ugodnosti im zavarujte svojo živino!
• v,	S. L.
Obvestilo
Vsi Imetniki obrtnih pravic so dolžni, da v času od 1. do 20. tebruarja t. 1. predložijo KLO svoje obrtne liste. KLO jih morajo dostaviti okrajnemu 10 - odseku za obrt ln industrijo, najkasneje do 21. lebruarja.
Obrtna pravica ugasne sama po sebi, če je imetnik ne prijavi k registraciji v določenem roku.
Pred revizijo spadajo tudi vsa obrtna pooblastila, ki jih je 10 — izdal začasno. Vsako obratovanje brez obrtne dovolilnice je strogo prevovedano tn kaznivo.
Obvestilo
Obveščamo vse delodajalce I. in H. skupine, da je pričela poslovati dne 9. II. 1948 ekspozitura Državnega zavoda za socialno zavarovanje Nova Gorica v Solkanu.
DZSZ, filiala Ajdovščina
Zahvala
Na'dan srebrne poroke tov. Antona Ambrožiča in Helene Ambrožič — Cerove so gostje prispevali za naš »Severjev mladinski dom« 800 din (osemsto din).
Uprava »Severjevega mladinskega
. .. Tr .. :„.i   — X — _ .„1,...
ganizaitorj® ln aktivislta, lei je kazal doma« v Kojskem se ijim srčno zahva-jaisno pot vsakemu človeku.	ljuje.
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega ljubljenega 9ina, brata, strica
VIDMAR FRANCA VITKOTA
Zahvaljujemo se vsem, ki so spremili dragega na zadnji poti posebno pevskim zborom Brje-Rihemberk za toplo žalo-stinke. Najiskrenejša zahvala zdravnikom Vipavske bolnice, ki so skušali podaljšati njegovo mlado življenje, in enaka zahvala govornikom za toplo besedo ob odprtem grobu.
Brje, 28. januarja 1948. Neutolažljiva družina Vidmar.
PREKLIC
Proglašamo za neveljavne Industrijske nakaznice na ime Možina Alojz, Furlan Vera in Furlan Albert iz Brji št. 71, katere smo izgubili. .
POZIV
Dne 20. januarja 1948 sem izgubil veliko dežno platno iz tovornega avtomobila med Solkanom in Plavami. Prosim najditelja, da ga vrne proti nagradi na naslov Reja Ivan, Kozana, Brda.
[________
Uredništvo ln upravp: Solkan, tel, št. 1 ln 7. — Odgovorni urednik Janko Kralj. — Tiska tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. — Izhaja vsak drugi petek. — Rokopisi sc ne vračajo.