PHIHOHSKI DHEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE 15 lir - 10 jugolir • 2.50 din TRST sreda 26. januarja 1949 Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale Ste v. 21 (1111) 24 ENOTNO proti imperial Objavljamo popolno besedilo pozdravnega govora, ki daje izrekel predstavnik CK "P Tržaškega ozemlja tov. BORIS MRAK na nedeljski konferenci antifašističnih žena cone A na Proseku; o kateri smo v včerajšnji številki našega lista obširno poročali: TOVARIŠICE! Dovolite mi, da pozdravim vašo današnjo konferenco v imenu centralnega komiteja KP Tržaškega ozemlja in po vas vse italijanske in ^ slovanske antifašistične žene našega ozemlja. Ce se ozremo na današnji krajevni in mednarodni politični položaj, če namreč pogledamo na Položaj reakcionarnih sil in sil ^ojnohujskaškega imperializma *®r na drugi strani sil demokracije in miru pri nas, lahko rdimo, da ima vaša konferenca veliko važnost in da bodo nalo-Se, ki jih bo nakazala našemu antifašističnemu gibanju žena, ve-^e važnosti za uspešno borbo Proti imperializmu. v tem trenutku mislim, da je Potrebno v prvi vrsti ugotoviti Potrebo ustanovitve širše fronte, i naj zajame vse one sile, ki so iif ozemUu za obrambo miru demokracije, kar konkretno tu jri nas Pomeni vse tiste sile, ki ' dejansko v prvi vrsti proti vsa-emu v°inohujskaškemu revizionizmu in za obrambo mirovne pogodbe. Jasno je torej, da je v tej rontj predvsem potrebna enot-tistih antifašističnih in do-cdnih italijanskih in slovanskih jndskih sil, ki so pred povzročeno repitvijo z uspehom vodile borbo °ti načrtom tukajšnje reakcije “nperializma. Naše antifašistično gibanje že-ki izhaja iz antifašistične bor-in ki se je nato močno utrdilo osvobodilni borbi in v borbi Pmti imperializmu za bratstvo tu vecih narodov in za osvobodi-delavskega razreda in vsega plovnega ljudstva, hrani v sebi *Vo i*1 zelo važno silo v okviru sega antifašističnega in proti- sv^-ialističneka Bibanja. Sledeč v borbenim tradicijam in bo- trfrfSe Pr0ti vsem> ki bi hoteli te in»i zanikati, Po to gibanje j).* ? važno funkcijo tudi v da-snjt borbi kakor tudi v bodočih del" ^alijanskih in slovanskih ovnih množic našega ozemlja, ^ngloamerišica okupacijska u-Va je pred meseci izdala ukaz, s kateri) vditv zim namerava organizirati ’e na področju A Tržaškega smlja. Glede tega je za nas važ-am S?tovit* razloge, ki so anglo-okupatorje pripravili do *a koraka. >“i vzrok tega je v prvi vr-tične° hdr^a našega demokra-* gibanja pod vodstvom ko-^ istične partije, v kateri je, ka-va[ ^arn id znano, aktivno sodelo-]ju, eiavski razred in najširše P0 e množice mesta in dežele, *n v vseh političnih, go- arskih in socialnih temeljnih kak*,an^ se Je tako v tovarnah r ha ulicah ter s stavkami, Hife^hstracijami in velikimi ma-^ acijamj razkrinkovalo samo-Me"0, post°panje imperialistov. ljU(J Slavnimi zahtevami, ki jih je v,* ° gibanje postavljalo ob s° bile ravno volit-Vr>j«jJ'est*z protiljudske politike brom * Uprave Je bil resno kom-atvo ‘tiran med našim prebivalcem ’ kakor tudi na mednarod- VQjašk°dr0ČiU' DeJstvo- da J« bila en0S{ a uPrava prisiljena uvesti javnihVn° metodo imenovanja Upraviteljev od zgoraj, je E pomenilo njeno šibkost, ki jo je reakcionarna in iredentistična propaganda zaman skušala na vse načine prikriti. Hkrati lahko trdimo, da, če je vojaška uprava izbrala ravno ta trenutek za razpis volitev in predvsem za vsilitev ukaza 345 glede organiziranja volitev, je to v veliki meri pripisati razcepu, ki je medtem nastal v tukajšnjem demokratičnem taboru. Vojaška uprava in njeni domači hlapci mislijo, da je prišel najugodnejši trenutek za odgovor na zahteve ljudstva glede volitev, in za to, da svoji upravi da videz demokracije. Reakcija pozdravlja ukaz 345, ker misli, da si bo po njem zagotovila de-settisače glasov, ki naj bi prišli od množice elementov, ki so se naselili v Trstu po 10. juniju 1940, katerim daje omenjeni ukaz vo-Iivno pravico v nasprotju z duhom in določbami mirovne pogodbe. Kaj naj iz tega sklepamo? Prvič: vojaška uprava je hotela izrabiti razdvojenost v demokratičnem taboru, da vsili ukaz 343. Drugič: da nameravajo sovražniki delavcev ter italijanskih in slovanskih širokih demokratičnih množic do kraja izkoristiti položaj v demokratičnem taboru, da ustoličijo svoje sedanje hlapce na vodilna mesta javne uprave in dajo temu ustoličenju videz zakonitosti. Mislim, da je v zvezi s tem političnim položajem za tukajšnje demokratično ljudsko gibanje kakor tudi za antifašistično gibanje italijanskih in slovanskih žena kot sestavni del tega gibanja neob-hodno potrebno ,da se rešijo sledeča vprašanja: 1. Obsoditi ukaz ZVU št. 345, s katerim se hoče preprečiti svobodno izražanje volje demokratične večine tržaškega prebivalstva, ter nadaljevati borbo za izdanje ukaza za volitve, ki naj bo sestavljen v duhu mirovne pogodbe. 2. Pripraviti ljudske sile, antifašistično demokratično gibanje na volitve in iti v ta namen po poti enotnosti demokratičnih šil ter na ta način razbiti načrte imperializma in tukajšnje reakcije. 3. Mobilizirati in organizirati vse najaktivnejše sile našega gibanja, da se omogoči v našem demokratičnem gibanju zmaga načela enotnosti italijanskih in slovanskih delovnih množic mesta in dežele za aktivno, konkretno borbo proti vojnohujskaškemu in revizionističnemu imperializmu. Za dosego te enotnosti nas ne sme ovirati različno mnenje glede resolucije Informacijskega urada o položaju v KPJ, ker je glavni temelj in osnovno načelo enotnosti ljudskih množic ter italijanskih in slovanskih delovni!, množic stvarna, dejanska, resnična borba proti vojnohujskaškemu imperializmu in reakciji, in to v interesu naših delovnih množic, kakor tudi v interesu svetovne protiim-perialistične fronte. Z vidika rešitve teh nalog za naše ljudsko antifašistično gibanje zavzema vaša današnja konferenca neposredno in konkretno važnost, in njeni sklepi bodo morali najti ugoden odmev ne samo med ženskimi antifašističnimi množicami pač pa tudi v vsem demokratičnem antifašističnem gibanju, kar bo potrdilo pravilnost poziva k enotnosti, ki ga je naš centralni komite KP Tržaškega ozemlja izdal na vse italijanske in slovanske delovne množice našega mesta. Bemofloča so Miaitia z njimi zločinci Nankinške vojne sile morajo pred pogajanji kapitulirati - Nakane VVashingtona, da bi v bodoči koalicijski vladi tvorili nekomunisti opozicijo komunistom -Predstraže demokratične vojske v neposredni bližini Nankinga sanghaj, 2». — Kot poroča agencija Reuter, je radio Severne ga Sensija objavil, da 50 komuni sti pripravljeni pogajati se za mu z nacionalisti. Radio dostavlja,-da bo določen kraj, kjer naj se pogo janja vršijo, šele po popolni osvu ooditvj Pekinga, da med naciona lističnimi delegati za pogajanja n» sme biti Peng Cao Ksjen, ker jv ta preveč povezan z desnimi ekstru misti v kuomintangu. Agencij« France Presse pa javlja, da je bil« v radijskem poročilu rečeno, da So komunisti pripravljeni pogajati sv z Nankingom samo y primeru, da v Nankingu že Pred pogajanji sprej mejo osem pogojev, ki jili je po stavil Mao Ce Tung, in pa po ka pitulaciji vseh nacionalističnih si. Kot je znano, je nankinška vla da prav za prav že sprejela orne njenih osem pogojev, vendar kaže. da pri tem ni mislila resno. Eder. izmed pogojev namreč postavlja zahtevo, da se kaznujejo vojni zločinci, katerih seznam je bil objavljen. Med prvimi na tem seznamu pa je prav sedanji predsednik L ing-čungjen. Proglas, ki ga je podpisalo 55 vidnejših osebnosti v Hong Kongu, poziva javno mnenje na budnost pred protirevolucionarji, ki bi se ob sedanjem času lahko vrinili na polje demokracije. Listi enotne fronte pa napadajo hinavsko ofenzivo miru, inspirirano po Cangkaj-šku in ameriških imperialistih, ter pozivajo k opreznosti proti nakanam VVashingtona, da bi se ustvarila v enotni fronti opozicija, tako da bi se postavili nekomunisti proti komunistom. V. dobro poučenih krogih v Hong Kongu so mnenja, da so poskusi Licungjena, da bi napravil vlado sprejemljivo tudi komunistom, obsojeni na gotov neuspeh. Tudi njegova amnestija za politične jetnike ter njegovo »reformistično gibanje?, je prišlo prepozno, kajti kaže, da na Kitajskem že nihče več ne jemlje resno reform, ki jih uvajajo v Nankingu. Glavni tajnik demokratične lege, univerzitetni profesor Tungsun, je včeraj odpotoval na osvobojeno kitajsko ozemlje, da bi prisostvoval pripravljalnemu zasedanju novega političnega posvetovalnega sveta. Ta svet, ki se je sestal na pobuda komunistične partije, da bi razpravljal o ustanovitvi koalicijske vlade, iz katere bi bili izključeni člani nacionalistične vlade iz Nankinga, in ki bi bila sestavljena iz pred stavnikov vseh strank, nasprotnih sedanjemu režimu, bo imel prvo uradno zasedanje v Pekingu. Vojaške oblasti nankinške vlade priznavajo, da so prednje straže Za podaljšanje roka vpogleda v volivne imenike ZAVEZNIŠKI VOJAŠKI UPRAVI, TRST Ljudski volivni odbor za ŠKOFIJE l. zahteva, da se poveča število krajev, kjer so na razpolago volivni imeniki, da se podaljša rok za vpogled v imenike najmanj na 30 dni in da se da votivnim upravičencem možnost vpogleda tudi po končanem roku. * * * , Ljudski volivni odbor ROJAN -GRETA zahteva, da ZVU podaljša rok za vpogled v volivne imenike in da se volivni imeniki stavijo javnosti na vpogled v vseh mestnih okrajih, da se prebivalstvu olajša kontrola, » « e Ljudski volivni odbor za SEKTOR MAGDALENA protestira proti ukazu št. 345 in zahteva podaljšanje roka za vpogled v volivne imenike na 30 dni. osvobodilne vojske, napredujoč ob železnici Tiencin-Pukeu (Pukeu je predmestje Nankinga na severnem bregu reke Jangce), dosegle danes neko točko, ki je oddaljena samo kakih 20 km od Uukeua. P.ozneje je neki vojaški glasnik potrdil, da je bilo izdano Povelje za evakuacijo vseh točk na severnem bregu Jangceja. Dodal je še, da bodo na-cionalisti južni breg reke branili «za vsako ceno», če v bližnjih dneh ne pride do premirja. Agencija N.oya Kitajska obvešča, da je bilo po osvoboditvi Tiencina in Pekinga qdkrito mnogo vojnih zločinov, ki so jih zagrešile Cang-kajškove čete na ukaz vrhovnega poveljnika kuomintangovih čet v Severni Kitajski generala Tutsoyi-ja. Ta je ukazal do tal porušiti številne vasi v pokrajinah osvobojene Kitajske, s čimer je povzročil bedo deset tisočev malih kmetov in poljedelskih delavcev. Tisti civilisti, ki niso takoj izvršili povelj kuomintangovih čet, ali pa ki so bili osumljeni, da «ogrožajo javno varnost,,, so bili postreljeni brez procesa. TOVARIŠ IVAN REGENT prvoborec za pravice tržaškega delovnega ljudstva, član CK KPJ, CK KPS, minister za delo LRS. Gospodarsko sodelovanje med ZSSR, Pnlisho, C SR, Bolgarijo, Hniiimiijo in Matlžarsko Na konferenci v Moskvi so ustanovili svet za vzajemno gospodarsko pomoč med omenjenimi državami VARŠAVA, 25. -— Agencija PAP poroča, da se je na konferenci, ki so se je v Moskvi udeležili predstavniki Sovjetske zveze, Bolgarije, CSR, Poljske, Romunije in Madžarske, ustanovil svet za vzajemno gospodarsko pomoč, ki ga sestavljajo udeleženci te konference. Agencija pripominja, da gre za organizem, v katerega lahko vstopijo vse države, ki bodo spoštovale načelo vzajemne gospodarske pomoči in ki želijo izboljšati medsebojno gospodarsko sodelovanje. Svet se bo sestajal periodično vsakikrat v eni od držav, ki so članice. Predsedoval bo predstavnik države, v kateri se bo svet se.stal. V svetu bodo zastopane vse države enako. Namen sveta je omogočiti izmenjavo gospodarskih izku- šenj, zajamčiti tehnično pomoč in omogočiti vzajemno pomoč v oskrbi, industrijskih napravah, surovinah in pri uporabi strojev. Agencija Tass poudarja v svojem poročilu, s katerim javlja ustanovitev sveta, da so vlade ZDA, Velike Britanije in nekatere druge vlade gospodarsko bojkotirale Sovjetsko zvezo in države ljudske demokracije, ki niso sprejele pogojev Marshallovega načrta. Vsi praški listi objavljajo danes z velikim poudarkom in brez komentarjev poročilo o ustanovitvi tega sveta. «Rude pravo,, poudarja, da v ta svet lahko pristopi vsaka evropska država, ki se strinja z njegovimi načeli,- II. KONGRES LJUDSKE FRONTE HRVATSKE doprinos ljudske tnale v graditvi socializma v FLRJ Skupna proizvodnja bo na bazi 100 za 1948, leto narastla v 1949. letu na 125, industrijska na 135, kmetijska na 108, gozdna pa na 162 ZAGREB, 25. — V nedeljo ge je začel drugi kongres Ljudske fronte Hrvatske. Po uvodnih besedah predsednika Vladimirja Nazorja je v imenu izvršilnega odbora Ljudske fronte Jugoslavije pozdravil kongres Svetozar Vukmanovič-Iem po. Nato je o političnem delu Ljudske fronte Hrvatske poročal Marko Belinič, ki je med drugim izjavil: Letos so pred delovnimi ljudmi naše države, pred Ljudsko fronto velike naloge. Skupna proizvodnja (republiška in lokalna) mora na bazi 100 za 1948. leto narasti v 1949. letu na 125, industrijska na 135, kmetijska na 108, gozdna pa na 162. Za melioracijo Lonjskega polja in prekop Sisak-Zagreb je določenih v zveznem proračunu 1100 milijonov dinarjev. Letos se bo mnogo bolj kakor se je prejšnja leta skrbelo za zgraditev stanovanj. Podjetja zveznega pomena bodo zgradila stanovanjskih poslopij za 1330 milijonov din, republiških investicij pa bo v ta namen nad 1000 milijonov din. Letos bodo investicije za industrijo zveznega in republiškega pomena znašale okoli 9.770 milijonov din. Za izvršitev teh nalog bo potrebnih mnogo novih kadrov. Samo v republiškem sektorju gospodarstva bo potrebnih nad 68.000 no- vih delovnih moči, 19.000 novih kvalificiranih in 18.000 novih pol kvalificiranih delavcev. Ko je govoril o pospeševanju Na smrt obsoleni vohun čigar mreže so segale v Trst in Gorico LJUBLJANA, 25. (Tanjug) — V Ljubljani se je končal proces proti skupini saboterjev in vohunov, ki so po naročilu agentov tuje vohunske službe poskušali ovirati gospodarski razvoj Jugoslavije. Na čelu te skupine je bil arhitekt Anton Bokal. Ko je bilo odkrito njegovo sabotažno delovanje, je Bokal v Preteklem septembru pobegnil v inozemstvo, kjer je stopil v stik s tujimi vohun;, katerim je dobavljal lažna poročila o položaju v Jugoslaviji. Kmalu nato se je vrnil v Jugoslavijo, kjer je bil aretiran. Med procesom je povedal, da se je v Trstu in Gorici hranil v restavracijah, katere obiskujejo katoliški krogi in da je prejel denar za informacije o Litostroju in drugih industrijskih podjetjih. Bokal je bil obsojen na smrt, ostali člani skupine pa na različne zaporne kazni. kmečkih obdelovalnih zadrug in zadružništva sploh, je Marko Belinič naglasil, da se je število kmečkih obdelovalnih zadrug po prvem kongresu povečalo od 58 na 312, število kmečkih gospodarstev pa za šestkrat. Frontne organizacije so izdatno podpirale kulturno-prosvetno delo. 2e ob koncu 1947. leta je bilo na Hrvatskem 8600 bralnih krožkov z 95.00Q člani, 1948. leta pa g 140.000 člani. Skoro pri vseh okrajnih in mestnih odborih Fronte so bili ustanovljeni okrajni in mestni aktivi predavateljev. Poleg tega je v Hr-vatski 141 ljudskih vseučilišč. Aktivi predavateljev in ta vseučilišča so v šolskem letu 1947-48 priredila 29.706 predavanj, ki jim je prisostvovalo okoli 2,500.000 slušateljev. Po nepopolnih podatkih je imela Ljudska fronta Hrvatske ob koncu 1948. leta 796.683 članov, ob koncu 1947, leta 995.450 članov, po volitvah 1948. leta pa 1.930.129 članov, to se pravi, da je bilo povprečno vpisanih V Ljudsko fronto 86% volivcev. V zadrjjih nekaj mesecih se je v Fronto vpisalo skoro milijon članov. Letos bo končana zgraditev 1178 zadružnih domov. Pomembno obveznost v pospeševanju kmetijskega zadružništva pomeni plan, da- se osnuje do 2Q00 odborov za skupno obdelovanje zemlje, ki bi obsegali nad 20.000 gospodarstev. Volivci! Volivke! Izkoristite današnji dan za kontrolo volivnih imenikov! Danes je zadnji dan vpogleda v volivne imenike, ker danes poteče 10 dni, odkar so izloženi ti imeniki volivcem in volivkam na vpogled, ker kljub neprestanim zahtevam volivnih upravičencev, vojaška uprava roka še vedno ni podaljšala. Volivni upravičenci ! Izkoristite ta skopo odmerjeni čas in kontrolirajte, če so vasa imena vpisana v volivnem imenika in če so osebni podatki točni ! Reklamirajte proti opustitvi vpisa in zahtevajte popravek netočno vpisanih podatkov 1 Po dosedanjih rezultatih pregledovanja volivnih imenikov smo ugotovili, da nešteti volivni upravičenci zlasti slovenske narodnosti popolnoma neupravičeno niso vneseni v volivne imenike Prav tako je bilo ugotovljeno, da je velik odstotek napačnih in netočnih osebnih podatkov. Napačni ali netočni so zlasti podatki glede rojstva, pa tudi glede očetovstva in materinstva so ugotovljene pomanjkljivosti. Priimki slovanskega porekla so v neštetih primerih popačeni, Zamen jena so črke n. pr. «z» namesto c«, «ch» namesto «č», «c» namesto «k». Mnogi priimki pa so čisto predrugačeni kot n. pr. SAMEC namesto SE-MEC itd. Ker bo kontrola pri glasovanju prav gotovo stroga, bo že najmanjša neskladnost in netočnost podatkov v volivnem imeniku volivnemu upravičencu lahko odvzela pravico glasovanja, zlasti če bo volivna komisija na volišču iskala sdlako v jajcu«. Zaradi že neštetokrat omenjenih, dobro znanih, razlogov, bi morala vojaška uprava tudi zaradi tega, ker merodajni organi že pri sestavi imenikov niso dovolj pazili na točnost osebnih podatkov, vsaj sedaj podaljšati rok vpogleda v volivne imenike na 30 dni, kakor smo že ponovno zahtevali. Na ta način bi bilo vsakemu volivnemu upravičencu omogočeno vse podatke strogo kontrolirati in si tako zagotoviti pravico do glasovanja. Zahtevamo ponovno tudi povečanje števila sedežev, na katerih so volivni imeniki razgrnjeni javnosti na vpogled. Zlasti pa zahtevamo, da se za okoliške vasi Kriz, Prosek, Kontovel, Občine, Bane, Trebče, Padriče, Gropada in Bazovica razgrnejo volimi imeniki na takšnih sedežih, ki bodo lahko in hitro dostopni našim okoliščanom, ker se je izkazalo, da je prihajanje v mesto samo zaradi tega zelo zamudno! * * * Glede teh zahtev smo prejeli včeraj iz BAZOVICE resolucijo, ki jo je podpisalo 185 VAŠČANOV, volivnih upravičencev in upravičenk, v kateri zahtevajo, da se rok vpogleda v imenike podaljša na 30 dni, da se poveča število sedežev, zlasti pa da se volivni imeniki izložijo na vpogled v OKOLJSKIH NASELJIH TRŽAŠKE OBČINE ! Tovarišu Regentu rta mnoga letal Ob njegovi 65•letnici Kravčenhov roman veliko sleparijo PARIZ, 25. — Včeraj se je v Parizu začel proces, ki ga je ruski izdajalec Kravčenko začel proti ravnatelju lista «Lettres Francaises,, Claude Morganu ter proti uredniku lista «Ce soir,, Andre VVurmserju. Kravčenko je na dolgo in široko ponavljal, kar je napisal v svoji knjigi «Izbral sem svobodo,, in zatrjeval, da vse odgovarja resnici. Claude Morgan je poudaril, da je bil list ustanovljen za časa nemške okupacije in njegovega ravnatelja Decourta so Nemci ustrelili. ((Ostali smo zvesti takratnemu idealu, ki je bil boriti se proti sovražnikom Francije,,, je izjavil Morgan. Popoldne je govoril Andre Wurm-ser, ki je izjavil: «Kravčenkov roman je velika sleparija. Resnica ie v tem, da so se prvi izvlečki njegove knjige pojavili leta 1917 ob začetku ruske revolucije,,. Hotel je s tem poudariti, da je Kravčenkova knjiga le člen v verigi vseh dosedanjih napadov na sovjetski režim. Zaključil je z besedami: «Ce bi moral zopet napisati svoj članek, se temu ne bi odpovedal,,. Te dni praznuje naš tržaški rojak, priznani borec za stvar delavskega razreda, član centralnega komiteja KPJ in član politbiroja CK KPS, tov. Ivan Regent 65. ob. letnico svojega rojstva. Njegova življenjska pot je najtesneje povezana z revolucionarnim gibanjem v Sloveniji, posebno pa še z revolucionarnim gibanjem v Sloven-skj Primorski. Rodil se je 1884, leta na Kontuvelu pri Trstu kot sin pristaniškega delavca. Zaradi težkih gmotnih razmer si je že s 13 leti moral začeti sam služiti kruh, Ze prva mladostna leta je marljivo študiral in je bil že v tej dobi znan po svoji napredni miselnosti in revolucionarnosti. Kot 18-letni delavec je postal član Jugoslovanske socialdemokratske stranke in v njej aktivno delal. Leta 1905 je v Trstu ustanovil ((Ljudski oder,,, slovensko ljudsko univerzo, ki so jo pozneje uničili fašisti. Leta 1908 je ustanovil ((Delavski listo, glasilo primorskih socialistov, 1919. leta pa socialistični list «Delo». Leta 1914. je bil izvoljen za predsednika JSDS. V tem času je bil tov. Ivan Regent sodelovalec In osebni prijatelj pisatelja Ivana Cankarja in protifašističnega borca Ivana Srebrniča. Pot, ki jo je pričel tov. Ivan Regent že v svoji mladosti, je pot vsega njegovega življenja in dela. To je pot borbe za pravice izkori. ščanih. Po prvi svetovni vojni je tov. Regent vodil v Trstu jn v vsej Julijski Krajini odločno borbo proti naraščajočemu terorju. Leta 1919. je bil izvoljen v centralni odbor Italijanske socialistične stranke in je sodeloval v boju za ustanovitev KPI. Leta 1926. je bil na komunistični listi izvoljen za mestnega svetnika tržaške občine. Ker so ga fašisti zaradi njegove revolucionarnosti in odločne borbe prot; fašizmu stalno preganjal; in zapirali, se je leta 1927. moral izseliti v Ljubljano, kjer je sodeloval pri komunističnem listu «Enotnost», organiziral protifašistično agitacijo v Julijski Krajini in napisal brošuro o fašističnem terorju v Julijski Krajini. Leta 1929. je na poziv KPI odšel v Pariz, od koder je bil pregnan v Belgijo, leta 1930. pa je bil kot zastopnik KPI poslan v Moskvo v sekretariat Rdeče pomoč;. Od tu je tov. Regent nadaljeval svoje delo za pravice proletariata in vsega delovnega ljudstva. V začetku leta 1933. je prevzel vodstvo jugoslovanskih prevodov raarksi-stično-leninistične literature pri ((Založbi literature v inozemskih jezikih« v Moskvi. Pisal je članke v razne slovenske in italijanske časopise ter preko italijanske oddaje moskovskega radia v slovenščin; pozival slovensko in italijansko ljudstvo Julijske Krajine na borbo proti fašizmu. 1941. leta je prevzel vodstvo slovenske oddaje moskovskega radia in bil v jeseni istega leta izbran v Vseslovanski komite, kamor .je bil ponovno izvoljen na Slovanskem kongresu le. ta 1946. v Beogradu. V začetku leta 1945. se je tov Ivan Regent vrnil iz Sovjetske zveze z drugo tankovsko brigado v Beograd in nato marca meseca prišel na osvobojeno ozemlje v Črnomelj. Od tu se je z osvoboditeljico Trsta IV. armijo JA vrnil v osvobojeni Trst, kjer je kot priljubljen protifašistični borec po-magal utrjevati bratstvo med slo. venskim in italijanskim ljudstvom. Izvoljen je bil v izvršilni odbor Slo vansko-italijanske antifašistične u-nije in MOS za Trst ter se pod anglo-ameriško okupacijo v prvih vrstah boril za resnično demokra. cijo in svobodo Trsta" ter Julijske Krajine. Leta 1947. je postal minj. ster za komunalne zadeve v vladi LRS, sedaj pa upravlja posle ministra za delo v vladi LRS. Kot predan borec za stvar delavskega razreda je bil na V- kongresu KPJ izvoljen za člana centralnega komiteja KPJ, na II. kongresu KPS na je bil tov. Regent izvoljen za člana Politbiroja CK KPS. ((Primorski dnevnik« kliče zaslužnemu borcu za pravice tržaškega delovnega ljudstva in graditelju socializma na mnoga leta! Talt-Karilevev zakon odpravljen WASHINGTON. 25. — Na predlog demokratičnega senatorja Clauda Peppera se je komisija za delo v senatu izrekla za odpravo Taft-Hartleyjevega zakona. njeQ uečje zanima nje tukajš-JTobi lokratičnega gibanja za Vpra,eme v zvezi z nacionalnim (oaj aniem kot sestavnim de-PoVz^e'^uci°narnega gibanja je ee-^.rocil° Precejšnjo polemiko, Ql0rav *e Posredno, ki zahteva «e bn f°Jasn,tue te strani na-• Politična borba, ki se ^ati " olcviru tržaškega demo-'rlvnf.nerja 0'banja ima svojo na-Mfo) !n neizbežno dopolnitev v biemn bor!n 2Msti glede pro-he v' brez katerih rešitve si vemo zamisliti nikakršno Kak razjasnitev stališč in torej tudi ne premagovanja sedanjega položaja. Bolj kot kjer koli drugod, je za demokratično gibanje življenjske važnosti prav pri nas, zaradi narodnostno mešanega značaja področja, jasno, revolucionarno razumevanje nacionalnega vprašanja. Zaradi tega bomo poskušali razložiti v zvezi z našo situacijo — čeprav ne mislimo, da bomo s tem povedali vse — načela, ki bi morala biti temelj pravilnemu odnosu, ki mora obstajati med tukajšnjim demokratičnim gibanjem in slovenskim nacionalnim gibanjem kot njegovim sestavnim delom. NACIONALNO VPRAŠANJE in tržaško demokratično giban j e o se postavlja nacionalno vprašanje p in j„(‘Kteni moramo poudariti, kgr Nacionalno vprašanje ka-1° druga vprašanja do žive- lkl. Vrst y vprašanja aozive-. ° Preobrazb in se pojav- ta°dom„ ,razllien načm v toku Sivele ,s*e0a razvoja ne samo iaijj - n 70ue obsežnosti temveč bfne '°'ndt njegove notranje vse lob ^brSk„ ' zmagovita Ofc- shretn“ revolucija so korenito *acio nni važnost in vsebino isPrem ®a vprašanja ter ga *ke j*”1'** tz elementa meščan-Wne revolucije v r*VohJr-- pr0*ct«rsfce socialistične ^ntaeJfi’ Zaslugo za pravilno Mcior, i”,e *načaja in važnosti ^•ga vprašanja v zvezi s splošnim problemom demokratičnega in proleterskega revolucionarnega gibanja imajo ruski boljševiki, ki so — posebno z deli Stalina — izdelali teorijo nacionalnega vprašanja do njegovih krajnih konsekvenc. Transformacija, ki jo je doživelo nacionalno vprašanje v toku zgodovinskega razvoja, ima svoj izraz tudi v postavljanju tega vprašanja s strani ruskih marksistov pred in po Oktobrski revoluciji. Pred Oktobrsko revolucijo so smatrali nacionalno vprašanje za sestavni del splošnega demokratičnega gibanja, po Oktobrski revoluciji Pa se je na- cionalno vprašanje izpremenilo v sestavni del proletarske revolucije. Konkreten način reševanja določenih problemov, ki se tičejo nacionalnega vprašanja — stoječ vedno na stališču, da je ono sestavni del proletarske revolucije — je vezan na splošne pogoje kraja in gibanja, predvsem pa na splošne interese proletarske revolucije. Ne obstaja neka splošna formula, neki vzor, s pomočjo katerega bi inogli razni problemi v različnih krajih glede nacionalnega vprašanja najti identično konkretno rešitev. Glede bistva nacionalnega vprašanja lahko pogledamo, kaj pravi o tem tovariš Stalin v svojem govoru naslovljenem jugoslovanski komisiji izvršilnega odbora Komunistične internacionale 30. marca 1925. Stalin pravi; sMnenja sem, da si Simič glede vsega tega ni še popolnoma na jasnem; Od tod njegov poskus, da bi spravil narodno vprašanje na ustavni teren t. j., da bi se smatralo kot vprašanje reforme. Iz te napake izhaja njegova druga napaka, ki je v tem, da noče gledati na narodno vprašanje kot na bistveno kmečko vprašanje. Ne agrarno, marveč kmečko, kajti, to sta dve različni stvari. Docela pravilno je, da narodnega vprašanja ne smemo identificirati s kmečkim vprašanjem, ker vsebuje narodno vprašanje poleg kmečkega vprašanja še vprašanje narodne kulture, narodne države itd. Nedvomno pa je tudi, to, da je kmečko vprašanje vendarle tisto, ki tvori osnovo narodnega vprašanja, njegovo notranje bistvo. To nam tudi pojasnjuje dejstvo, da so kmečke množice glavna armada narodnega gibanja, da brez kmečke armade ni in ne more biti krepkega narodnega gibanja. Prav to imajo pred očmi, kadar trdijo, da je narodno vprašanje v bistvu kmečko vprašanje,,. V nekem odgovoru, ki je temu sledil pod naslovom ob priliki Simičevega članka — 1925 — se razen tega precizira še bolj obširno sledeča misel; «V čem je bistvo narodnega vprašanja sedaj, ko se je narodno vprašanje iz lokalnega - notranje državnega vprašanja pretvorilo v svetovno vprašanje, v vprašanje boja kolonij in odvisnih narodov zoper imperializem? Bistvo narodnega vprašanja je sedaj boj ljudskih množic kolonij in odvisnih narodov zoper finančno izkoriščanje, zoper politično zasužnjeva-nje in kulturno tlačenje teh kolonij in narodov po imperialistični buržoaziji vladajoče narodnosti«. Razen tega pravi Stalin v vPravdi« 7. novembra 1923; aPrej smo že rekli, da v zatiranih narodnostih tvorijo kmetje in mali mestni delovni ljudje devet desetin prebivalstva. Toda v tem ni še vsa vsebina pojma szatirana narodnost«. Zatirane narodnosti niso zatirane le kot kmetje in mestni delovni ljudje, marveč tudi kot narodnosti t. j. kot delovno ljudstvo določene države, določenega jezika, določene kulture, olike in nravi ter določenih običajev. Ni mogoče, da ne bo dvojni pritisk jarma revolucioniral delovne množice zatiranih narodov, zoper kapitalizem«. V sPravdl» 31. maja 1924. tovariš Stalin pravi; «Od tod nujna potreba, da bi proletariat podprl, da bi odločno in aktivno podprl narodnoosvobodilna gibanja zatiranih in odvisnih narodov. To seveda ne pomeni, da mora podpirati proletariat vsako narodno gibanje, povsod in vsikdar, v vseh posameznih konkretnih primerih. Gre za podporo takih narodnih gibanj, ki so naperjena na oslabitev, na strmoglavljenje imperializma, ne pa na njegovo okrepitev in ohranitev. So primeri, ko prihajajo narodna gibanja posameznih zatiranih dežel navzkriž z interesi razvoja proletarskega gibanja. Samo po sebi se razume, da ne more biti v takih primerih niti govora o podpori. Vprašanje o pravicah narodov ni izolirano vprašanje, ni vprašanje samo zase, marveč je del splošnega vprašanja proletarske revolucije, ki je podrejeno celoti in se mora zato gledati nanj s stališča celote«. S pomočjo gornjih citatov iz Člankov in govorov tovariša Stalina — da se omejimo samo na to z ozirom na dejstvo da bi pri Leninu naili prav toliko važ- nega materiala o tem vprašanju — si lahko ustvarimo celotno idejo o tem kako morajo komunisti razpravljati o nacionalnem vprašanju, kakšne spremembe je to vprašanje doživelo, kakšno važnost ima v splošnem okviru socialističnega svetovnega gibanja. Posebno važnost Pa ima vedno pri tem dejstvo konkretne in revolucionarne vsebine ter značaja, ki so ga dali ruski boljševiki pri reševanju raznih problemov tisočih se nacionalnega vprašanja, problemov, ki so predstavljeni v ogromnem delu graditve Sovjetske zveze od Oktobrske revolucije do danes v okviru komunistične internacionale. Osnovni problem samoodločbe, odločne in aktivne podpore proletariata narodno osvobodilnemu gibanju zatiranih in odvisnih narodov, izbija vedno v prvo vrsto pri postavljanju ,ki so ga dali ruski boljševiki nacionalnemu vprašanju. V vseh storjenih sklepih opažamo naprrestano skrb za razkrinkavanje raznih teženj, ki pod krinko internacionalizma največkrat zmanjšujejo nacionalne zahteve predvsem glede kulturnih zahtev v resnici pa so izpre-, minjale narodno vprašanje iz močnega orožja proletarske revolucije v orodje nacionalizma in reakcije. Hkrati pa postane jasen napor za vsak posamezen problem in dobe dajanja stvarne vsebine internacionalizmu, razrednemu bistvu nacionalnega vprašanja. Vzrok zaradi katerega ima nacionalno vprašanje odločilno važnost, lahko rečemo usodno, kot del splošnejšega vprašanja osamosvojitve proletariata, pa leži V dejstvu, da je anacionalno vprašanje izpremenjeno iz posebnega in notranjega vprašanja posamezne države v splošno in mednarodno vprašanje v svetovnem problemu osvoboditve zatiranih narodov izpod jarma imperializma zatiranih narodov odvisnih držav in kolonij«. Iz dejstva, da «ako je borba za srednje sloje vladajoče narodnosti v vprašanju bila borba za takojšnje rezerve kapitala, se borba za osvoboditev zatiranih narodnosti ni mogla spremeniti v borbo za dosego daljnjih, bolj globokih rezerv kapitala, v borbo za osvoboditev kolonialnih in polkolonialnih narodov izpod jarma kapitala«. Prav iz teh razlogov, zaradi odločilne važnosti, ki jo zavzema borba za daljnje pridobitve, bolj globoke rezerve kapitala, smatrajo marksisti, da ima nacionalno vprašanje odločilno važnost, če ze ne naravnost usodno, v splošnem okviru svetovnega sociali-stičnega gibanja. .(Nadaljevanje sledi). TRŽAŠKI P NEVNIK -----—51? -—^——- zahtsve tfzašHih antilašistk Z 26. t. m. pričetek 12-urnih stavk Zmagali in zmagovali bomo v čvrsti povezanosti Slovencev in liaiiiauov v enotni ljudski Mi TOVARIŠICE ! Povrnila bi se rada na pomen volitev v administrativne organe, ki je bil prikazan že v rejeratu to varišice Reschitz Alme. Ker so priprave na volitve sedaj neposredno pred nami, se mi zdi potrebne, da se dotaknem še nekaterih vprašanj v zvezi z njimi. Ahglo-amenška vojaška uprava, ki je na našem ozemlju predstavnik imperialističnih sil, in doma ja reakcija hočejo s terai voiituami še bolj okrepiti svoj položaj in se čvrsto zasidrati v javni upravi Tam so zasidrani tudi danes, a ker so bila vsa mesta dekretirana, jim je nemogoče govoriti o kakršni koli demokraciji. Volitve jim bodo dale to možnost. Pa volitvah se bodo lahko angto-ameriški imperialisti pokazali pred zunanjim svetom kot velikodušni demokrati, ki so dali tržaškemu ljudstvu vse pravice, da si je na najbolj demokratičen »a Či» izvolilo svoje upravne organe. Kakšen je tisti demokratičen način, kakšne naj bodo te volitve in komu naj služijo, pa nam kažejo že danes njihove priprave Ponovno se moram povrniti k temu, kar je bilo rečeno že v govoru. Zaman je naše ljudstvo zahtevalo poprej od auglo-ameriške vojne uprave razpis volitev. Volitve jim niso tl. p račun, zato so bili gluhi zanje Bali so sp demokratičnih sil. Strah jim je lezel v kasti pred mot jo na šega demokratičnega gibanja. Človeku, ki naših razmer ne pozna, bi se čudno zdelo, kako da so se laenkrat tako omehčali, da so pričeli s pnpravanh za volitve. Nekaj je moglo priti, kar 'h je pripravilo do tega, da so pristopih k temu, čemur so se prej trdovratno upirali. Težnje demokratičnega ljudstva in zeha, da bi tem težnjam ustregli, jih ni pripravila do tega, ker to ni v načelu imperialistične politike in tudi m( sami iz izkušeni, ki jih imamo z njimi, najbolje vemo da to ni tako. Priiio je nekaj drugega. Prišlo je to, da jim po njihovem mnenju demokratično ant'fašistično gibon e naenkrat m več tako nevarno kot jim je b;!o poprej. In prav Vida-Hjeva politika ie bila vzrok, da so imperialisti napravil prve korake k pripravam za volitve. iti volitev nikakor ne odklanja »no. Ravno nasprotno, toda mi rele bi biti take, da l.i tržaškemu ljudstvu. priborile vse tiste pravice, ki so mu zapisane v mirovni pogodbi katere so mu porok Za naprede •'-in miren razvoj. vsa demokracija volitev, ki naj bi bile demokratične. Koliko bo demokratičnosti p njih. nam govori dejstvo, da so vohuni imeniki ljudstvu na vpogled samo deset dni, in sicer samo na štirih mestih, kar je po računu, ki si ga lahko same napravimo, praktično nemogoče, da bi se v tem času vsak uolivni upravičenec prepričal, aii je v votivnem imeniku, ali ni- Čeprav odredba daje ljudem možnost, la se prepričajo, ali so ali niso v votivnem imeniku, da lahko reklamirajo proti onim, ki so o votivnem spisku, a bi ne smeli biti, jim sfočasno tudi to možnost jemlje, ker je v tako kratkem roku ne-zvedljivo. Pri tem moramo potni iliti na listine, ki jih je treba predložiti, kor zahteva tudi čas. 7.a reklamacije onih, ki bi ne smeli biti v volivnem imeniku, pa je stvar ie bolj zamotana. Ce oblast ne bo ugodila našim zahtevam in podaljšala roka za vpogled v volivne imenike, si lahko mislimo, kolikšno bo število onih, ki se bodo volitev udeležili, ne da bi imeli pravico. Votivni odbori Slovensko-italijarulce 'udske fronte, ki jih imamo po vaseh, imajo zato nad vse važno funk. rijo in odgovorno delo Dolžnost nas vseh pa je, da jih pri tem delu podpremo z vsemi svojimi mo'nv Volitve so stvar nas vseh. Odloču-oče bodo posegle o vse naše življenje, tudi v iivVenie naše družine. Prav zaradi tega moramo pravilno gledati nan~e in pravilno pristopati k njim. Zavedati se mora mo svoje odgovornosti in dolžnosti pred l udstvonv S »vojint pravilnim pohnovanjem in delom moramo pomagati, da se bodo z volitvami ojačale demokratične antifašistične sile na našem ozemlju in da bodo reakciji onemogočene nje ve nakane. Ugotovile smo. da tako nnglo -ameriški imperialisti, kot doma-a reakcija polagajo vse svoje upe na razdvcienc.it demokratičnih ant!a Matičnih sil Mi jim moramo te upe porušiti. Z borbo za enotnost, z na im enote m nastopom bomo to lahko dosegli Pomisl mo, kaj vse nam e uspelo v preteklosti, ko smo enotni kl ub veli nakanam anglo ameriškega imperializma Tudi v bo-ločnost nam bo uspeh zagotovljen, •ie le ori volitvah, temveč tudi v vseh nadaljnjih borbah za uveljavljen.e mirovne pogodbe in uvedbe itatuta. Dosegli borne vse to, če se orno ‘rnjeno »n enotna borili v ratsfci povezanosti, kot smo se vse ‘ri leta po vo m in ie za ča"a na rodno osvot od Ine borbe Prav zato ge same priprave na volitve do M resolucija IV ne sne razdvajati kazuieio, da je storjeno vse. da bi j ,yaj bodo naši pogled; nanjo raz-se demokratične antifašistične sile | Ufnj, sovražnik pa je pred nam se ne uveljavile. Ker začnimo pri zloglasni odredbi šli in pogle mo, kdo vse Imr pravico bit! vpisan v votivni imenik? Imajo jo lahko esuli m vsi pritepenci, a domačini, ki o b It tu rojeni in ki so tu živeli, dok1« i i h faS]zem ni izgnal z rtnrrril tal. te pravice nimajo. Z? pri tem se kaže vsemi en sem. •mvena’ zrm in domači reakcija. Zmagovali in tmi ali bo mo nad njimi le v čvrsti po ■ stavi Slovencev in Italijanov p ’notni trurislci fronti. Naj živi slovensko itali krnsko bratstvo! Ha živi Slovensko-italijanska ’ udrl a fronta! .'teueijM.il *.on»er,^.ca trzamc.b iovensko-itaii.anskih antifaš.slič. ij sena, njena ideološka višina in utu anobt, a katero so ie-te spre je. male pozdravne govore, referat in Jiskusije, je silno razburila živce policijskih organov. Konferenco so hoteli sredi naj lepšega poteka prekiniti in sq ta-jroeili, da lahko pokličejo pomoč ter zborov alke prisilijo, da v pe-ih minutah izpraznijo dvorano. Žene je postopek policije in grožnja, n bi se še nadalje ne sm°štl v očeh tržaških artifa ustk Enkrat bi lahko bilo tudi P» 'ieiji že j^sno, da je ni sile. k' bi ustavila demokratične množire v 'Ulovi pravični borbi. v vseh ladjedelnicah in tovarnah CRDfl Sporno vprašanje uslužbencev javnih ustanov predloženo conskemu predsedstvu v rešitev V.č^r&j ajutraj so se sestali koordinacijski odbori CftDA kakor tudi predstavniki sindikalnih organizacij, da bj razpravljali o naraščajočem nezadovoljstvu kovinarskih delavcev v zvezi z nerešenim spornim vprašanjem zaradi povišanja mezd- Prav tako so tudi do podrobnosti proučili uspehe sobotne stavke v ladjedelnici Sv. Marka, v Tovarni strojev in v ladjedelnici Sv. Roka, ki so se je udeležili brez izjeme vsi tamkaj usluž-beni delavci. Na seji so sklenili, ša « bo stavkovno gibanje med kovinarskimi delavci nadaljevalo ter se v prihodnjih dneh celo stopnjevalo. V ta iamen so sklenili, da boda 12-ume protestne stavke v raznih tovarnah ia ladjedelnicah s sledečim vrstnim redom: sreda 26. t. m. v ladjedelnici Sv. Marka, v četrtek 3». t. m. v Tovarni strojev, v petek 28. t. m. v glavnih uradih CHDA in v ponedeljek 31. t m. v ladjedelnici Sv. Roka. Stavke bodo pričele ob 12 in se bodo končale ob 24- Razen tega so tudi sklenili zaprositi dovoljenje ga javno zboro. vanje vseh kovinarskih delavcev, ki naj bi bija 3. februarja ob li na trgu Venezia. Vsi ti predlog; so bili predloženi glavni skupščini, ki je bila včeraj ob 18 in katere so se udeležili člani tovarniških odborov, notranjih komisij ter zaupniki skupine CRDA, ki so vse posamezne točke še enkrat dobro preučili. Skupščino so sklicali koordinacijski odbori ob podpori sindikalnih organizacij. * * * Včeraj zjutraj so sc zglasili predstavniki ES za uslužbence javnih ustanov in bolnic na departmanu za delo vojaške uprave in na uradu za delo, kjer so izvedeli, da je bilo sporno vprašanje o zahtevah občinskih uslužbencev javnih usta. nov predloženo conskemu predsedstvu, ki be imelo nalogo zahtevati od posameznih uprav točne pregle de o položaju v njihovem podjetju ali ustanovi, na podlagi katerih bo potem predsedstvo izdelalo zahteve, kj jih bo predložilo vojaški upravi v odobritev. Predstavniki ES so intervenirali pri pred sedstvu cone ter so zahtevali, da bi to sklicalo, sejo,, na kateri bi .lahko obenem z sindikalnimi predstavniki sestavili zahtev« v predložitev vojaški upravi. Sftja občinskega sosveta Na svoji redni seji, ki je bila v ponedeljek pod predsedstvom župana odvetnika Mianija, je občinski sosvet med drugim odobril stroške za popravilo in obnovo klopic po javnih vrtovih in ob cestah po mestu. Dalje je bila odobrena razdelitev taks za izvršeno delo zdravstvenega uradnika in njunih pomočnikov decembra meseca lanskega leta. Poleg tega je bila odobrena razpredelnica za seznam revnih. Po tem seznamu lahko dobivajo brezplačno zdravstveno podporo od mestne občine osebe, i;i zaslužijo mesečno največ 18 tisoč lir. Družine za tiste, katerih mesečni dohodki znašajo največ 22 tisoč lir, in to če so dvočlanske druine. Tričlanske družine imajo lahko največ 27 tisoč lir mesečnih dohodkov. Stirilanske pa če znaša dohodek 2 tisoč lir več. Za vsakega nadaljnjega člana pa lahko znaša dohodek največ dva tisoč lir več. Med slučajnostmi je ing. Visintin poročal o javnih delih in sicer o. končnem načrtu javnih del mestne občine za prvi semester tega leta. Pri teh delih naj bi bili zaposleni brezposelni. Končno so sosvetniki odločili, da bodo poslali conskemu predsedniku pismo, v katerem ga opozarjajo, da v Trstu Je niso na podlagi neke italijanske zakonske odredbe preskrbeli za likvidacijo vojne škode in sicer prvega obroka v višini 200 tisoč lir svobodnim poklicem in obrtnikom, drugega obroka 200 tisoč lir pa zasebnikom. Zato zahteva občinski sosvet od merodajnih uradov predsedstva cone, naj store potrebne korake za likvidacija te odškodnine. saj ne obstoje več take tehnične težkoče. Stelanelli je trgoval z belim blagom SPOMINSKI DNEVI 1797 se Je redil v Žirovnici na Gorenjske« Matija Cop, svetovalec in prijatelt dr. Franceta Prešerna, slovenskega pesnika. PRESKRBA KONSERVIRANO MESO ZA BOLNIKE. Z današnjim dnem so pričeli prodajati v pooblaščenih trgovinah bolnikom mesta in podeželja, ki imajo dodatno nakaznico (z rdečim ali črnim tiskom) z odrezkom meso 50 gr in 100 gr (dnevno) po 2 škatli Uonser-viranega mesa »Horse meat» na odrezke z datumom od 21. do 31. t. m. Delitev traja čo 31. t. m. Cena je 100 in 101 lira za škatlo. NA DANAŠNJI DAN morajo lastniki in najemniki mlekarn izročiti na mestnem prehranjevalnem uradu v svrho prenotacije odrezke dodatnih nakaznic za mesec februar. ODREZKI ZA VPIS MLEKA (pre-notacija). Danes morajo vsi lastniki in upravitelji mlekarn predati občinskemu prehranjevalnemu uradu vpisna nakazila dodatnih odrezkov za mleko za mesec februar. Stefanellija so izročili državnemu tožilstvu • V zadevo zapletenih več oseb iz «boljših» krogov, med njimi tudi neki duhovnik Tržaški Slovenec! Ali si storil svoro dolžnost do slovenske kulture v Trstu ? AH si naročil v novem letu 1949 tržaško kultur-nQ-oofilično revijo RAZGLEDI. m mt Starte sli? §oiifcii#B Da puslalaHa^sIraionl solo so »troUamonl« unill Hali,mi b &brI in n« #a:ca Me pipulara COMPAGNEt Vorrei to mar e sul stgmficatn delle elez1om atnmin strutlve. m gnificato che t »tata gin chiarito nella relazione della comnagna Alma Resrhitz, ma slccome ci fro-viamo rti fronte ai preperativi pe> le elezioni, mi semhre oprvrrtum toccare nuovemente okuni problemi relativi alle elezioni mede-»ime II Coverno militare anglo amerienno. il guale rap* reser-ta ne! nostro territorio le forze deli'im perialismo, e la reazione locc'e in tendav.o con asr'rčIho pokvari« umi iz roriicčvalakuni »boljšimi* g o,-Podi, ..Ji točno p«r.ed.no, da j« nekake trgoval z belim blagom. ' V to zadevo jv zapluenin precej lakih vseo, ki so zmadi jvajeg-* po Lea znani ute-. UKkeuUštvom Med precej z:,pleten,m; oael«ou sta ne-vomno zuko ra Ri iz uli--. Dol konte, čeprav m preveč t«ut .ia lokalov za n.u..o delovanje, '.ara-di tega še iu»t» bil.i ov..jC:ui t .zil-»Ivu. 'vb» zakonca .ta tuj a, k; sta pri po^re* . siru btemneili.u pojo--to iskala mlada m lepe sobarice. sta seveda navajala rola »oourUm k Pvostiiueiji. PulViija Tudi tam so bili gospodje, katerim je tržaška agencija pošiljala belo blago. Težkoče, ki ovirajo preiskavo, so šc v tem, da je nanogo deklet, iz bodisi opravičljivih ali neopravičljivih vzrokov nočejo biti bolj zgovorne. V našem mestu so piišli na sled Je nekemu slepcu D- Ta je pa kar brez olepšavanj spreje mal celo 14-lctna dekleta, naročena od agencije, m hodil z njimi ?pat v posteljo. Najbolj zanimiva c to, da so, se agencije peslužrvali tudi možje pravice. Tako je neki sodnik Jz Mestre obdržal pri sebi neko deklg s Proseka, ker ga je caje močno omamila. Za nameček dodajamo, da je celo neki don B. zahteval mlado in zdravo sobarico od Stefanellija. Ta sa nekaki drobci iz škandalozne afere, katere glavna gibalo je seveda gospod Alfreda Stefanel-li. Na veak način bo zadeva z mar sika ter c strani Je bolj osvetljena pred sod iki, razen če.... PO NESREČ/ NA LW£RTY iz morja n Mii Mio Iti Sreda 26. januarja Polikarp, Vsevlast Sonce vzhaja ob 7.34, zahaja ob 17.02. Dolžina dneva 9.2& Luna vzhaja ob 6.09, zahaja ob 14. Jatri četrtek 27. januarja Janez, Dušana Gledališče Verdi Jutri v četrtek 27. t. m. ob ■20.3» bo premiera Verdije opere ((Trubadur)) za abonente reda C. OF KONFERENCA OF. Nocoj ob « konferenca OF za IV. okraj- K5f*© Cb ast' uvedle pre skavo Delo in iskanje potapljačev trupla nesrečnega fanta Danteja C.-^a-gnnttija okrog nesrečne ladje Vic. tory ni bilo zamah. Včeraj ob 11.30 so trupla končna le našli na dnu merja. Pcpaldne je prijel nvto, ki je trupla prepeljal v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer čaka na obdokc.jo. ru! 'str'; k, - a razvoja, vse v sroi- ■■Ij načrta .g gospedarsko et-novo Trs*a (E: P?l, Več te vesti r.e po. vede Neirat ri «g ur.Uni» listi pri-nažajo si er nekaj podrobnih številk k. sa jih vetjetna prejeli iz [Ura., MV pa dosl j ni izdala ni-kakega obvestila. V kdikor je to namerno, ru rama stnatr*-1; tak pa. ravlja tisk v pclcjaj ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 25. januarja 1849 se je v Trstu rodila 10 otrok, umrlo je 14 oseb, poroke so bile 4 • Cerkven« poroke: mehauik Dobri gria Jordan in gospodinja Uršič Ma rija Klara, ladijski konstruktor Mau-rel Rudolf In uradnica Tasstni Ema, inšpektor civilne policije Croce Ivan in gospodinja Ferfolja Jolanda, urack nik Cavallini Fulvio in gospodinja Bernardini Loredana. Umrli so: 78-ietni Sal Jakob, 74-letn; Gordol Anton, 73-letna Jablo-vak Tereza, vd. Kristan, 79-letni Rossan Josip, 65-letrrt Drioli Karel, 60-letni Černigoj Josip, 77-Ietna Mori; Marija, vd. Zeiič. 43-letni Ric-cl ett; Voiturno, 2-letni Pardo Furio, 70-tetni Novak Karel, 56-!etni Svab Lavrenc. 54-letni Dagneiut Jakob, 33-letni Giursi Guerrino, 42-letni Ven drame Bruno. Cosulicheva „S!SA" v „Aviolinea italiane" Letalski promet, ki je vezal Trst preko letališča v Gorici, je doslej opravljala družba «S1SA», ustanovljena Je v letih po prvi svetovni vojni. Večinski lastniki so družina Cosulich, udeleženi pa so tudi nekateri znanj lokalni kapitalisti, kakor Gerolomich itd. Družba je opravljala službo na prog; Milan -Gorica (Trst) . Dunaj . Praga kakor tudi na progi Gorica - Rim -Atene - Bejrut. Kakor smo obveščeni proga proti Dur.a’u odn. °ragi ni kazala velikega prometa ter je komercialni vidik verjetno ni narekoval. Morda kateri drug:? Te dni na se i« tudi FIS A odločila in vstopila v novo italiiansko družbo ca letalski proro»t «Av*oli-nee italianea, kj bo odslej edtna vrl la letalskj "rnm-* kot družba «a earattrre nazion'le». Podobno so s*rrii- tud* vse rtruee itslT*^«-sko družbe: »Giotte Riunite*. -* '»o-** ? L,L, Alj si-ule, Transadria- ticau. ROSSETTI. Ob 16 in 21: Makarjevz skupina s predstavo dOklabatna«. EXCELSIOR. 16: »Rešil sem Ameri* ko», Bob Hope in Dorothv Lamouf. FILODRAMMATICO. 16: »Na južnMt morjui), J .Hall. D. Lamour. ITALIA. 14: »Pesem ljubezni«, Kata« rina Hepburn, Paul Henreid. ALABARDA. 15: »Mlada leta«, Chal* les Coburn. IMPERO. 16: «Druga gospa Carroll*. V1ALE. 14: ((Jetnik strahu«, Ray Mik land, NOVO CINE. 16: ((Rdeči vragi*, & O' Brien. GARIBALDI. 16: »Ponosna Kreol*** Maureen 0’Hara. MASSIMO. 16: »Dežela odjnetnika«! Ana Richard« in Randolf Scott. KINO OB MORJU. 14: «Borba II atomsko bombo«. IDEALE, ift »Veliki valček«, L- R»* ner tn J. C>rad*t. MARCONI. 16: »Tapura. hči step«; G. Perk, T. Tamanova. ARMON1A. 15: »Veiiko poslanstv«* Tyrone Poiver in Linda DarneU- ODEON. 16: »Sladko nevarna«, J. P*1 vvell, R. Beltamy. AZZURRO. 16: »Zločin v belem«, a Gray. RADIO. 16: »Velika zadrega*. G. RT gers in D. Niveu. VITTORIA. 16: »V zakotnih uiica» Casbaha«, J. Mason., C. LechmantV BELVEDEHE. 15.30: »V Mabelini » bi«, KINO V SKEDNJU. Danes v ne**1 Ijo: »Nepomirljivo sovraštvo*. SAVONA. 16: »Ne govori, ampak tn4 poljubil)), Shir!ey Temple in A Coutland. ADUA: 16: »Na jugu od Pago Paga* VENE2IA. 16: «Gospa z Malajskega* RADIO Iskanj trupla so začeli takoj po »top*!';, ki nssreči. Ker ga kljub iskanju. k\ (privih-giRmih. ^ fr rveprivil«-irtnih, .-o i,, v no" rdet'e ir mia:|fx."cto ! i -a j* gr;: in nerii mo-ve?. ra in včeraj zdi.fo i. jgodsi : kraticen. Tembolj, ker sa tehnične -bitra♦, r.:lo. n:*--.*) v, (jij s-trci.i j vnf-žnosti, i i.h ma ATS c-dn. PIO tudi zaradi slace vr.dlJivasU, ker je ■umi, da »ta prav t„ . bita okrog Incje prav tua gospod najet kabino za «A»» žeresj. Qc-spa ie tula v kabini jako P«i-južna in jt svetoval*. ru»j s« ka.' najbolj okusi,o m zapeljivo napi«, vi, tako da i*> ■- ar.rt.-i moža. Sploh je žt-nska vabila dekle naj se ka. najlepJ« zabava z možem v morju. O IjupoaMm iosti nj bilo r.e duha tw sluha. Zvečer -o ri ma priredili nekakšno za' jvro, med kateir* dekle kljub temu da je bilo najeto *a po močnico, ni niti m 'gnilo * mezim em. Ko ie hotela vstati in brisnii posodo, je bila gospodinja »pet ti-sta, ki ii j« dejala, da zanj i ni tako delo, pač pa ji je pritisnila v roke cigareto in kozarec Zakon skj drug P* se je medtem zabaval na malo svojevrsten način. Sale so bile take, da je dekle takoj uvidelo, da bo najbolje, če pri tisti priči zapusti hišo. Med osebnostmi, ki »a se posluževale agencija Stelanelli, so še znanj profesionisti. Med temi neki zdravnik M. iz Treta. Ta je prav pogostoma menjal sobarice. V sta-novanje nekega S. so prihajali an. glo ameriški vojaki. Za zabavo so *lm služila dekleta iz agencije. Toda tu so se na policiji pokazale nekatere težkoče. Delovanje agencije pa. je segalo že naprej tja v Italijo. colo ro che prenderanno parte olle elezioni senza averne il diritto. 1 Comitati elettorali det fronte italo-slaoo nei paesi, douranno esplica-re una funzione importante ed un lav oro di responsabilitd. E" do vere di noi tutti di sostenerli nelVespli cazione di guesto laooro con tutt* le nostre forze. Le elerioni riguar-dano tutti noi, esse In/iueranno decisamcnte su tutta la npstra bita, cosi pure sulla tnta delle nostre famiglie ed i percid che dob-biomo conšidernrle nel loro fliuilo nalore e purteetparui. Dobbiarrio renderc; conto della nostro responsabilitd e de; doueri rerso le masse democratiehe. Con-siderando Is cosa nel suo giusto ra!or e ed apportando la nostra va-lida collaborazionc, dobbiamo far si che le elezioni raffOrzino il fronte democratico antifasciste del nostro territorio per impedire sile reazione di riuscire nei propri in-tenti. Abbtamo constatato come tanto gli imperialisti anglo-ameri-can* guunto la reazione (ocale pon-oono tutte le loro speranze nella disgregazione del fronte democratico antifascista. Dobbiamo percid demolire gueste loro »peranze, lot-tando per 1'unitd, poichž soltanto uniti potremmo eonseguire otuesto scopo. Ricorrtiamo soltanto i risultatt del passato, rjuando strettamente uniti abbtamo tenuto fronte con-tre le manovre dell’imperialismo anolo-americano. H successo šara sicuro anch« in futuro non solo nelle elezioni, ma in tutt* le ulte-riori lotte per il rispetto delle ciausoie del Trattato di pace e per 1'applicazione dello Statuto, poi-chi potremmo ottenere gnesti ri-sultati nelle future elezioni soltan-to se lotteremo compattl e se sa-rem-mo fraternamente uniti come 10 era parno negli ultlmi tre anni e gid prima durante la lotta ii liberazione. Ecco perchi la risolu-zione dell’U.1, non dene »cindere le nostre forze: siano pure iiffe-rent; i nosiri punti di pista nei ri-guerdi della risolttzione delTUJ., 11 nernico che ei st« di front« i uno solo: 1’imperiolismo • la reazione locale. Da guesta lotte usciremo D-itto-riost solo se strettamente uniti ftaliani e Slopeni in un unieo fronte po potare Viua la fratellanza italo-slava I Viva il fronte popolart itttlo-sloveno I zračni p*.tisk vrgel v morje. Pri-tisk pa ie moral hiti tako močan, da jc fant cmrivjiil jn je nato uto trii v morju La! ko pa ie vzrok i smrti ta, da ra je sam pritisk ubil. s t-m da ie z vso silo udaril v prsni k oj: 7,art:*.ia beseda bo »eve-rta PSdla pri obdukciji trtipla- Fianie ranjenega Viderija je res no. Bolečine, ki jih mora prenašati »o grozne Govoriti še ne mor - i". razen ječanj« in sl ikanja ne prt-Vva >3 ničesar druge«,, iz njegovih ust. ! točasrvo se je začela uradna preiskava, ki skuša dognati prave vzro. ke nesreče. Luški ure.d je imenoval štiričlansko komisijo, kr ima to nalogo. Včeraj je tudi daktilo-skopaki oddelek civilne policije prišel na ladjo in tam začel s preiskavo. Pri tej izkrcevalni operaciji se je ponesrečil policist Josip Giaoopoi. Ko je hotel skočiti s policijskega motornega čolna na ladijske razbitine, se mu je noga oziroma stopalo zapletn med čolnom ln ladjo. Pri tem mu je zriro. bilo stopalo, V bolnišnici se bo moral zdraviti okrog dva meseca. Delo komisije ne bo težko. Dej,-stvo je pač to. da je plamen avto. geničnega varilca prišel v stik z vnetljivo nafto in njenimi plini. Pravijo sicer, da so v soboto gledali, ali je že kaj nafte, oziroma vnetljivih snovj v notranjosti ladje- Ugotovili so, da Jih ni, ostanek nafte p* dg ni nevaren, ker je zelo pomešan z morsko vodo. Kakšna i« b>la ta ugotovitev, je najboljši dokaz sama nafta, kj je pri eksploziji v velikih količinah bruhnila na dan. Paranje pa se je začelo prav nad strojnim oddelkom, »aj je tu eksplodirala nafta. Razbiti strojni oddelek z zvitlmj cevmi je tudj dober dokaz. Vsekakor je bila pri delu zagrešena velika na-paka in ta je — površnost ali neprevidnost ProraSun področja objavlja „6iunta“ * PIO molči Po vesteh iz italijanskih uradnih virov je bil dosežen sporazum med VU in italijansko vlado glede pro. računa angloameriškega področja za prvo polletje t. 1. Po teh vesteh bj znašal primanjkljaj državnega nnuačuna okrog 6,3 milijard lir-Ta vsota naj bi menda v glavnem služil« *■ »troske gradnje ladij in gszometer v Tre tu V Si svili n (breh.tto) gr ide nov -jazom-'-ter za mestna pcd.jctja, ki bo nadomestil oba dosedanja. ?era-jena se leta »SOI. Novi gazometer bo imel prostora za 40.000 kubičnih metrov plina, torej 12 000 n; . trov vc-č, k »kor oba dosedanja sku- { oaj Napovedujejo, da bo tlake 'č n j v mesecu maju. Takrat fo bodo | ledi izboljšala preskrba mesta s i plinom, zlasti v okoliških mestnih ! predelih. Ostalo pa bo še vedno odprto vprašanj« lastne plinarne, kakor jo te Tr> * svoj čas Žc imel. * * * S 1. januarjem je bil zamenjan prvi del začasne pristan iške tarife ČSR-Trst (ki je bil dopolnjen 13. jan. IM?) in 1- junija 1948) * novn izdajo. Druci del tarife ra ie še nadalje veljaven, čeprav bodo v njem izpremembe, pač v zvezi z sr-remenjenim nrv.ro delom-* * * Finančno ravnat l.istvo sporoča, da je dobil v smislu navodil VII veljavo na našem področju zak- dekret št. od 3. maja 19<,8 in zakon št. 1 od 1- januarja t. 1., ki oba vsebujeta predpise gl' de snlošneea pro. metnega davka timp. gen. entrita). „Pismo ob zori" Italijanski filmski režiser Bene-detti je napisal scenarij »Pismo ob zori* ter ga tudi zrežiral. Ob množici filmskih brezidejnih plaž in limonad, s katerimi je poplavila ameriška filmska produkc; a tržaške kinematografe, deluje ta film nenavadno osvežujoče, kajti Benedelti je napisal resnično vredno delo ter ga zasedel g odličnimi igralci kot so Fosco Giochetti, Jacques Sernas in Lea Radovani. Zgodba obravnava problem zapuščenega nezakonskega sina, ki zaradi povojne krize in prepušče-nosti samemu sebi zaide med zločince in črnoborzijce z narkotičnimi sredstvi. Mali tega bastarda, kakor pravi som o sebi v poslednjih urah svojega življenja, pokliče k sebi bogatega Marinelli-ja, ter ga prosi, naj skrbi za njunega sina. Marinelli, ki živi v razkošju in udobju, ga gre iskat in pri tem iskanju se mu odkrije nov svet in življenje lastnega otroka v breznu velemesta. Po mnogih zapletih ga reši in osvobodi iz vseh težav ter mu pripravi pot do poštenega, z pnojem in delom ovenčanega življenja, sam sebi pa najde in občuti očiščenje in pre-rojenje, saj mora biti pot, katero je pokazal sinu, tudi njegova bodoča življenjska pot. Vsi oni, ki so vleči’! prošnjo za novo osebno izkazn'co (Jo !T decembra p. t., naj jo dvignejo v nradu v ul. SS. Mar-tiri 3 (šaevno cirt S do 30. Orrt, ki ch vložitvi prošnje nisa pritožili treh fotografij, naj se javijo s potrebnim) fotografijami v popoldanskih urah od 14 do 29; vsi ostali pa dopoldne (od 8 do 14). TRST H. Sreda 28. januarja 194» 7,35: Jutranja glasba. 7.45: Poročit* 11.30: Solistična glasba. 13.00: Sodo*» na Anglija. 12.10: Orkestralna glasb* Liszta in Webera. 12.45: Poročd* 13.00: Glasba po željah. 13.45: Stria* be za kitaro. 14.00: Poročila. 14.1* Dnevni ptesl&o svetovnega t’SK* 17.30: Plesna glasba. 18.00: Mami«* nripoveduic. 18.13: Operne arije dueti. 18.45: Narodne pesmi poje duet' Pertot - Raztresen. 19.00: Zena in n.**1' svet. 19.10: Na flavto igra Koroštt Plovko (prcos iz LiubViane). 19-2* Zabavni orkestri. 13.45: Poročil*- 20.00: Pesmi in plesi raznih narode* 20.30: Človek in šnorl 20.45: Znani violinisti. 21.00: Vzcri m'adini: ((L** na kite* - izvaja« t'ani radij*** igra’ske d-ruž'ne. 21.25: Lahka glssb*; 22.00: Dobri vojak Svejk. 22.15: Gr«* »Suita Hciberg*. 22.30: Orkester M** lnchrino. 23.00: Srrennde In roman«* "3 *5' Poročila. 28 30: Kaj v*ro n“® jutrišnji suo''ed? 23.35: Polnoč#* glasba. 24.00: Z^kliuček. TRST 1. Sreda 26. januarja 1849 7.15: Ko’ea*r in jutranja glasb* 7.30: Vesti. 7.45: Jutranja g’asb* 11.30: Snl stična glavoi"ga ro18* Borotro s 6:4. 6:3, 3:6, 7:5. Pri skah je Lanriry (F) v finalu P**| magala svojo rojakinjo Dustai#" 6:4. 6:3. Koncert opernih o*jj in umetnih pesmi v ŠHednJ11 Uspeli solistični tn zbvrovsf* koncert, ki ga je priredila Gl*f bena malic« na Opčinah D. <• in ki je dosegel splošno pi-iznam’ številnih posigžalceo, bodo P01^ vili u petek, 2H. januarja ob J’ ur; v dvorani kina v Skednju- "f! nimiu in pester spored bo izt>af*jj 6 solistov in komorni, zbor P* vodstvom Ubalda Krabc«, GORIŠKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNiŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORIC! . SVETOOORSKA ULICA « * TIL. 749 Kako je potekel občni zbor SPP V nedeljo je v dvorani ,,Pri zvezdi" zavel sveži veter naših pianin - Zanimanje gor iških Slovencev za svojo organizacijo Čeprav je bilo mnogo {lanov- Slovenskega planinskega društva v Gorici v nedeljo službeno ali drugače zadržanih, vendar se jih je prav lepo število udeležilo občnega zbora v Prostorih restavracije »Pr; zvezdi« ds trgu Sv. Antona, da h; po presledku dveh let pregledali društveno delovanje ter se istočasno pomenili o načrtih za delo v tekočem letu. -Mnogo je bilo med tem časom sprememb, tako političnih kakor gospodarskih in kulturnih, na našem ozemlju, ki so imele velik vpliv tudi na življenje našega planinskega društva. Treba je bilo premostiti velike težave, premagati ovire in po novi razmejitvi začeti z delom na popolnoma drugačni podlagi. Toda pot planinca je vedno na-vzgor m zanj ni nobena pot prestrma jn nobena stena nepremag-hiva. Tega se je društvo zavedalo *0 šlo dalje po svoji poti. Ob napovedani uri je poslevodeči hrcdaedmk otvoril drugi občni zbor oPD m pozdravil prisotne člane. Povedal je, da je to prvi občni zbor Po dveh letih in da lani ni moglo briti da sklicanja občnega zbora zaradi velikih sprememb, ki so na stale po septembru 1947. . Po novi razmejitvi in razkosanju Goriške se je znašlo društvo v popolnoma novih prilikah. Delokrog iv naenkrat zelo omejil, število članstva se je skrčilo, ker 50 osta-h na drugi strani nekateri odborni-i l!r člani, med katerimi 1* bilo zlasti mnogo mladincev, kljub temu se je zmotil vsakdo, * je mislil, da bo ta udarec usoden '"uštvo in da ga bo treha razvrstiti, Čeprav zelo okrnjeni in oži '•h. smo vztrajali ter nadaljevali delo na planinskem torišču epovsod od Goriee mimo, Čedada *°Pet do Gorice. Ce smo včasih magovali, pa nismo nikoli oklevati k po svojih močeh izvršili naš de-Vili Program. lela Ih ie pozneje ter«” sv,'i prvf občni zbor, na kate-1« dalo svoj prvi obračun. a ltl<> 1947 je Imelo SPD velt- 8rsr?f'^rle ln n'nnS° Na pro-je bila reorganizacija mla dinske sekcije, večletni načrt za popravilo koč, ustanovitev obnovitvenega odseka, razna predavanja za dvig kulturne ravni planincev itd. Zaradi ratifikacije mirovne pogodbe ni moglo društvo izvesti vsega programa v tem letu in se je posvetilo predvsem planinstvu. V tem letu je priredilo 19 izletov s 1034 udeleženci. Izleti so bili organizirani predvsem po Slovenskem Primorju, pa tudi na Gorenjsko in v Kanalsko dolino. Statistika nam pove, da je imelo SPD iz Gorice to leto prvenstvo pri izletniškem delovanju med vsemi slovenskimi planinskimi društvi, saj je celo Ljubljana takrat priredila komaj 14 izletov s 580 udeleženci. Smučarski tečaj, ki smo ga organizirali v Planici, nam je dal smučarskega prvaka, ki je odnesel prvo mesto na strminah Matajurja. Do razmejitve je uspešno deloval markacijski odsek zlasti na pobočuh Kanina, Sabotina, Trstelja in na Tr- novski planoti. V februarju 1947 smo imeli uspel planinski večer. 2e od lanskega februarja je po prvotnem oklevanju društvo začelo z novo aktivnostjo in organiziralo vrsto izletov v Dolomite in Karnijo. Vsega je bilo leta 1948 9 izletov s 304 udeleženci. Odziv članstva je bil v teh letih na splošno dober in naloga novega odbora bo, da goji v članih ljubezen do naših gora, do naše rodne zemlje in do svojega naroda. Z novim odborom v novo dolovno dobo Po poročilu blagajnika, ki je povedal, da je društvo tudi v novih razmerah in po skrčenem članstvu in delokrogu ostalo z aktivno blagajno, so bile volitve novega odbora. Člani sq se zavedali važnosti planinskega delovanja in so v novi odbor izvolili same preizkušene stare planince, ki so vzrastli v liubez- i ireiiiisi pred sodiioei Napad na demokratičnega novinarja - Obsojen pre-napete* iz Tržiča • Kuhal je žganje brez dovoljenja Včeraj st« bila na goriškem sodišču zaslišana pri razpravi najprej dva italijanska šovinista. Prvi je prišel na vrsto znani prenapete! in razgrajač Azor Polin z Rooseveltovega korza 97. Obtožnica je vedela povedati, da je septembra 1846 leta napadel s tolpo drugih razgrajačev pred kinom Verdi bivšega urednika lista «11 Lavor«tore». To se je zgodilo, ko je bila naša pokrajina še pod angloameriško upravo in so šovinisti ter sovražniki mirnega sožitja že začeli napadati v§e, kar je bilo demokratičnega. Urednik Anselmi se je onega dne, bilo je 5. septembra, vračal z d-la proti domu. Ko je dosnel do kina Verdi, ga je napadla skup na mladih prenapetežev, ki so ga vrgli n» tla in znesli nad njim vso t sto kulturo, s katero je njihove d” še zastrupil fašizem. Anselmiju je morala priti na pomoč civilna poli, c jfc, ki ga je odpeljala v partizan, sko bolnico sv, Justa, kjer se je moral zaradi pretema spodnje čeljust-. in tf ž’e rane na prsih zdraviti 60 dni. Mnogo več časa pa je potrebovala policija, da je izsledi- -j , . , la napadalce. Končno j* aretirala L motor.sm se.e ponesrsfcn raj dopoldne 40-letni kmet Fabjan Bregant iz Moše, k; je bil obtežen, da je lansko leto skuhal na svojem domu 35 litrov žganja. Bregant s* je izgovarjal, da Žganja ni kuhal skrivaj, ampak javno, ker je pač mislil, da je to dovoljeno, kakor je bilo dovoljeno prejšnje leto. Naložili so mu 8000 lir globe in 2 meseca zapora pogojno. Popoldne se je razprava nadalje-vala in bomo o njej poročal; jutri. Variete v Verdiju Za prihocmjj teden sta napovedani v goriškem Verdiju dve varietejski predstavi, ko bo 2. in 3. februarja nastopila itali ansba gledališka skupi a Latula. Na sporedu je glas ena antazija: «Qhčinstvo je z nami«, ki jo izvaja Latilla s svojim orkestrom, dalje plesna skupina Exctlsior, trojica Urbani in še nekaj drugih umetnic. Po tej predstavi bo sledil film «V vetru pisano«. Vstopnina spodaj bo po 170 lir, na galeriji po 200 lir za osebo. samo A zora Patina, proti kateremu je pr.čalo na desetine ljudi, ki 30 bili cčivide; napada. Vsi drugi napadalci so se spretno umaknili vsakemu nadlegovanju policije. Tako j« prišel včeraj Polip pred kazensko sodišče in je pripeljal s seboj celo vrsto ptič, kj so ena za drugo, kakor d» bi bile zmenjene, pričale, da so se ob urj napada na Anselmija sprehajale 1 obtožencem po ul Diaz. Vsi so izključevali možnost, da bi se njihov prijatelj udeležil tako grobega dejannja. Sodna oblast se je pust,la ou -spretnih hujskačev in spletkarjev prepričati in je Polina oprostila, češ da ni zakrivil kaznivega dejanja. Po »srečnem* zaključku razprave se je vsa tolpa, kj je novo »kova nega »heroja« spremila pred sodnike. na glas oddahnila in sedaj mor. da zopet kuje nove »slavne* pohode. Temu gor iškemu Don Quijotu je sledil p-idoben primer jz Tržiča-27-letni Ježe/ Intrepido je takoj po prihodu italijanske vojske v Tržič grozil tamkajšnjim prebivalcem vsevprek, naj se poberejo v Jugoslavijo- Najostreje pa se je zaganjal v demokrata Passaduttij* Ce-zarija, ga stalno napadal in mu celo grozil s smrtjo. Intrepida je sodnik obsodil na 6000 lir globe. Kot zadnji je prišel na vrsto včr Včeraj je motorist Črpalo Bruno hort s svojim motornim kcdeaom v Gorico, toda nesreča ga je čakata I* pred vrati. Se ni dobro zajahal jeklenega konja m že je zdrsnil na tla. Udaril se je v glavo in si potolkel noge. Na pomoč mu >e prišel rtš ln; avto Zelenega križa, ki ga je pripeljal v goričko mestno bolnico. Izgubljena listnica Včeraj je 2igon Jožef iz Stanu, ». ža prijavil go/iški policiji, da je izgubil svojo listnico, v kateri je imel poleg osebnih in drugih dokumentov tudi 31.000 lir. Nezaželeni gosti Goriška policija je te dni izgnala v njune rojstne kraje nezaželena gosta 45-letnega Runchiattija Alojza in S7-letnega Antona Paola. 17: KINO : »Tropski pasu, A. Sc lic- ih vsstm. riban. VITTORIA. 17: »Gianni proti gangsterjem«. CENTRALE. 17: «PregoYgtfs»o Slin, A. Cehi. MODERNO. 41; ((Ljubimci«, C. yer. eden, 17: »Uzurpaior«, B. Ratbbon*. pinorto Hra- B8- .‘3o ” « Prtm ”aau‘ ljudi ob J. 1 Olasueih revolucij« pred leni eti‘ 110 w -i* Počelo prebu-krai narod ot>. X«- fca ,ica,Hu-' sluten« stotodu, ne. ) kar ne lahko 1« sanja... ^čnesj Ijudstup grudi, izbo!}. Prem, utr7uje, snuje, se uči, »o-“)e, govori, poje in vrisk« v jeziku - v veliki poml«. ’ v svoljodi/ kih<"llad ~ binuljojo v sum na ,°ur^e kosmati ofcrooli sadtvi Ždi cpotl4jiem drevju ob cesti. p,p(se; da nh hoče burja že zd«j šel« 1 w življenje, četudi * f Januarju. ig|.j?ll0(* 1,0 ~ se oijlaša v duli tčltrV7Tlu knietu-iadrui/arju hekri°J sužnju, kolonu Kja^nilnx velikaiem (Jravmju, (>r„.rinu2! in Nobtlu, ko ofcopuj« fnn,: ž* sad' -iwdnji grah. bQ ad ho, pomlad bo, pomlad C»|{e drela asiAU, enotna fronta v sej a delovnega ljudstva v borbi za dvig produkcije in življenjske ravnil dgt« bomo zastavili v-e naše vile. Kadar nag bo prišel obiskat upa mo, da bo na tem mestu, kjer danes pripravi ;anv) prvo kamenje, že našel sezidane temelje našega zadružnega doma. Tako bomo je bolj utrdili naše gospodarstvo, bratstvo, demokracijo in mir. T** je naj odgovor tov. Radu.* hodnjo nedeljo izvozili. Kratek pogled okol; teh poslopij prikaže sliko velike zapuščenosti in zanemarjenosti. Garaži se je udrla streha, hlev za živino je že d*vno brez nje. Petnajst mladincev je tudi tu sem prineslo nekaj novega. Staro in zapuščeno se umika novemu, lepšemu, boljšemu. Prej eden, ki je živel od dela mnogih kot trot — danes več, ki bodo s pridnostjo spremenili ta kraj v pridnostjo spremenili ta kraj v prejetno in prikupno domačijo. Vračam s« nazaj do mesla udarnikov. Ves vroč in zasopel prihiti mlad tovarjž z baze Serrpin ■ Hud je in zahteva voznike. V treh so v dvanajstih urah pripravili S ln3 kamenja. Zdaj bi ga bilo treba prepeljati na mesto gradnje. Pa se kur kmalu potolaži, ko vidi, da je tudi tu vs« v veliki zaposlenosti. Bodo pa pri-Vseh udeležencev prvi . 1111 | 0$y ' •■»mul ..... sstii**** ( lleciiratl si us trn rja svej preskrbcvnlni Med Donavo, Tamišem, Kara-škim prekopom ter med vasjo Cento se razprostira okrog 80 tisoč katastrskih juter zemlje, ki jo imenujejo Pančevački Rit, To ozemlje je bilo pred dvema letoma še zapuščeno in ogroženo zaradi stalnih poplav sosednjih rek in ga je bilo moči le delno izkoriščati, a še to največ samo za pašnike. Na tej zapuščeni in s primitivno tehniko le delno obdelani zemlji pa se je pred dvema letoma začel ustvarjati moderen poljedelski kombinat, ki bo v bližnji bodočnosti predstavljal za beograjsko prebivalstvo enega glavnih izvorov prehrane. Prva dela na ureditvi Panče-vačkega Rita za to veliko nalogo so potekala na zavarovanju vsega področja od stalnih poplav. Ta dela so danes končana in devetdeset km dolg nasip onemogoča sosednim rekam, da bi pustošile bodoča bogata polja in uničevale pridelke. Druga važna naloga, ki jo je bilo treba rešiti, predno so pričeli graditi modeme in široko zasnovane zadružne gospodarske objekte, je bil problem prometnih zvez. Pančevački Rit je bil namreč do sedaj predel bogato plodne zemlje, ki poleg tega da je bil izložen poplavam, ni bil obljuden največ zaradi svoje odrezanosti od ostalega sveta. Beograd. katerega bo moral Panče-oački Rit v bodoče hraniti, je ta problem energično rešil z ■ zgraditvijo 50 km dolge železniške proge, katero so izgradile lani mladinske delovne brigade in člani beograjske Ljudske fronte s prostovoljnim delom. Sele po teh nujnih prvih pripravah so se pričela na Panče-čkem Ritu prva merjenja in prva dela za kapitalno izgradnjo. Na obsežnih in številnih gradili-ščih. ki so nicala na obširnih pol ih, pa se je povsod pojavilo težko vprašanje: pomanjkanje delovnih moči. No, delo zaradi tega ni trpelo. Na pomoč so priskočile množične organizacije in Ljudska fronta Beograda ter okolice. Formirale so se posebne bripade članov Ljudske fronte, ki so se s takim poletom zagrizle v graditev objektov državnih poljedelskih gospodarstev na Ritu, da so bile že po 30 dneh dvakrat proglašene za udarne. Zahvaljujoč naporom in delovnemu zagonu teh in prejšnjih delovnih brigad Ljudske fronte danes na Ritu vstajajo obrisi bodočih ogromnih poljedelskih kombinatov — hraniteljev jugoslovanske prestolnice Beograda. Naselbina Padinska Skela, okoli katere so se nekdaj razprostirali pusti in prazni močvirnati travniki, je danes spremenjena skoraj v majhno mestece. Tu je zgrajenih. 71 objektov in cela vrsta pomožnih zgradb, skladišč in barak. Na zidarskih delih pomaga gradbenemu podjetju »Kos-ma}» ražanjska frontovska brigada, ki je ie dvakrat zaslužila naslov audarna«. Samo v 20 dneh svojih akcij na tem gradilišču je brigada dala 12J231 efektivnih, odnosno 18.876 normalnih ur. Na Glogonj Ritu, kjer je prej samevala ena sama pristava, se danes ne more s pogledom objeti vsega kar se tam gradi. Od 68 planiranih objektov se samo še na 4 objektih dela niso pričela. Na površini okrog 5 hektarov leži veliko stanovanjskih hiš, barak za perutnino, shramb za orodje in traktorje, silosov za žito, hlevov za govedo, senikov in kašč in ostalega. Gospodarstvo, ki se tukaj gradi, bo zaposlilo in dalo strehe ter kruha 3.000 poljedelskim delavcem in strokovnjakom. To bo posebno mestece, za katerega se že poleg stanovanjskega centra gradijo otroška zavetišča in jasli ter osnovne šole. Zgrajen je že dom kulture s prostornimi dvoranami. Dom bo kulturni center Glogonj Rita, ki bo imel tudi za fizkulturo vse pogoje za širok razvoj. V ta namen se že dovršujejo dela na graditvi Plavalnega bazena, telovadne dvorane in nogometnega igrišča. Razen poslednjih del na progi Pančevački Rit — Beograd in na gradnji objektov v Padinski Skeli ter Glogonj Ritu grade fron- tovske prostovoljne brigade na Pančevačkem Ritu še drug gospodarski objekt in sicer: državno posestvo za svinjerejo in perutnino. Veliko pitališče svinj bo moderno in bo v svoje prostorne svinjake lahko sprejelo 20.000 debelih prašičev, s katerimi bo popolnoma zadovoljilo potrebe Beograda s svinjskim mesom in mastjo. Na istem gospodarstvu so že urejeni hlevi več kot 1.000 krav, a mnoge hleve še gradijo. Predvideno je, da bodo samo s tega posestva izvažali v Beograd vsako jutro 50.000 litrov mleka. Razen tega bo na posestvu organizirana tudi modema farma za perutnino z velikim številom inkubatorjev. Na farmi bodo gojili hkrati okrog 30.000 komadov različne perutnine. Vse to so samo posamezni deli bodočega Pančevačkega Rita, neizmernega bogastva, ki ga odkrivajo delovne roke beograjskih frontovcev na zapuščenem zemljišču, o katerem se je vedelo v stari Jugoslaviji komaj to, da obstaja. PREJŠNJI ZNESEK BABIC J02E , t F. C. ..»91 FRANCKA i i i KOŠUTA EGIDIJ KOŠUTA VERA t ŽAGAR FRANC . P. D. »SLOVAN« MARTELANC DORA j KAPUN MARIJA . s LIR 860.781 200 300 1.000 1.000 1.000 300 3.000 500 500 SKUPNO 867.581 * $ * OPOZORILO. Prispevki v sklad »za zgraditev novih zidov na slovanskem kulturnem pogorišču!) se sprejemajo: v ul. Machiavelli št. 1/L, pri vseh slovenskih in hrvatskih prosvetnih društvih na Tržaškem ozemlju in pri upravi aPrimor-skega dnevnika» ul. Ruggero Manna št. 29. Za prispevek v znesku nad 100 lir prejme darovalec začasno potrdilo, na podlagi katerega pa ČASTNO PRIZNANICO glasečo se na njegovo ime. GOSPO DL A R_S_TJL