Poštnina plačana v gotovini. Leto II. — Štev. 10. Krško, dne 14. maja 1949. GLASILO OKRAJNEGA ODBORA OF KRŠKO FRONTOVCI8 Prijavljajte se v čim večjem številu v brigade za izpolnitev plana v gozdarstvu! 9. maj - dan zmage Letošnji dan zmage proslavljamo istočasno s 30 letnico ustanovitve slavne in herojske KPJ, ki je vodila naše narode v najtežji dobi njihove zgodovine. V borbi proti sovražnikom ljudstva, proti brezvestnim špekulantom in izkoriščevalcem je mogčna sila delovnega ljudstva, poosebljena v Komunistični partiji vodila ljlud-stvo Jugoslavije po poti resnice in odpira oči omahljivcem. Na drugi strani pa je bur-žoazija vzgajala z vsemi razpoložljivimi sredstvi izdajalce interesov delovnega ljudstva, ki so našli končno obliko in žalostni konec v Narodno osvobodilni vojni, ko so vsi naši narodi pod vodstvom KPJ in heroja maršala Tita priborili končno svobodo. KPJ, verna naukom marksizma in leninizma, je vzgajala ljudske množice v čistem jugoslovansko - socialističnem patriotizmu, vzgajala borce za resnico in pravico, vzgajala je nove kadre, ki so povedli ljudstvo skozi vse borbe, proti predvojni kapitalistični kliki, kakor tudi med NOB in kakor nas vodi tudi danes v gospodarski borbi za izgradnjo boljše in srečnejše socialistične Jugoslavije. Ko so po fašističnem napadu na Jugoslavijo, pobegnili čaršijski vlastodržci s kraljem na čelu v inozemstvo, še prej pa pokradli državno zlato in zapustili jugoslovanske narode nijhovi usodi, so petokolo-naški generali podpisali sramotno kapitulacijo jugoslovanske armade in jo poslali v vojno ujetništvo. Centralni komitet KPJ s tov Titom na čelu pa je ostal v domovini in izdal ljudstvu proglas in poziv na oboroženo vstajo proti fašističnim zavojevalcem, ki je zaplamtela po vsej domovini. Krv-niški fašistični okupatorji so napovedali podjarmljenim narodom iztrebljenje. Naša Partija, naši narodi, so to borbo sprejeli, ker smo se nanjo tudi pripravili. Zato naša vstaja, naša revolucija ni bila le slučaj dogodkov, ampak je bila organizirana sila osnovnih ljudskih plasti, ki je stalno rastla in se krepila v mogočno armado, ki je pregnala okupatorja in njegove pomagače ter iz podjarmljene Jugoslavije ustvarila državo prvega reda, katere uspehi so odjeknili globoko v vrste sveta in ji ustvarili nevenljiv ugled in občudovanje, kako se je treba boriti in zmagati. Danes nas klevetajo »dobrohotni kritiki« in nam očitajo stvari, v katere niti sami ne verjamejo, samo da s to gonjo proti naši državi in proti našemu vodstvu prikrivajo svoje lastne napake. Kakor se nismo ustrašili mnogo nadmočnega in do zob oboroženega fašističnega zavojevalca, tako se tudi danes ne ustavljamo pred gnusno gonjo Kominformovcev, ampak gremo smelo naprej po krepko začrtani poti v socializem, ker se zavedamo, da je to edina pot naše skorajšnje zmage na gospodarskem polju. Resnica je še vedno zmagala. Zato bo tudi ta resnica o pravilnosti naše poti v socializem zmagala, ker jo uresničuje naša slavna Komunistična Partija pod vodstvom našega velikega učitelja in doslednega borca maršala Tita. 1050 frontovcev in elanov sindikata je delalo za izpolnitev gozdarskega plana v Dobravi Nedeljska velika množična akcija 1137' frontovcev, prostovoljcev iz Ljubljane in iz našega okraja je pokazala, da lahko z dobro pripravljeno množično pomočjo v kratkem času nadoknadimo zamujeno v izpolnjevanju gozdarskega plana in pomagamo našim gozdnim delavcem, da bo plan gozdarstva stoodstotno uresničen. Obsežno nalogo, to je posek 40 ha gozda, bi stalni delavci gozdne uprave revirja v Dobravi ob ostalih važnih planskih nalogah sami le težko izpolnili. Zato je gozd v Dobravi v nedeljo zaživel kot ogromno mravljišče. Ze pred sedmo uro so se začeli zbirati frontovci — prostovoljci pred gozdarsko kočo v Dobravi. Iz Stare vasi (Bizeljsko) je prišlo 46 frontovcev s tremi vozniki, iz Dobove 35 železničarjev, iz Brežiških mestnih podjetij 96 članov raznih sindikalnih podružnic, iz Jugotanina Sevnica 20 itd. Tudi gozdne uprave Kostanjevica, Mokronog, Pišece, Radeče, Mokrice in Planina pri Sevnici so poslale okrog 100 strokovnjakov logarjev, manipulantov in dobrih sekačev. Ze v soboto je prišla iz Ljubljane skupina strokovnjakov ministrstva za gozdarstvo z ročnimi žagami in motorkami. Okoli 450 frontovcev iz našega okraja in gozdarskih strokovnjakov je nato odšlo na delo. Frontovci so se razdelili na 20 brigad, katere so imele že označene pasove za posek gozda. Malo pred 10. uro se jo našim domačinom pridružilo še 600 ljubljanskih prostovoljcev, članov sindikalnih podružnic ministrstev za gozdarstvo, za kmetijstvo, za delo in za socialno skrbstvo, predsedstvo vlade, ministrstva za notranje zadeve, komisije za državno kontrolo, frontovci iz terena Prule IV. rajona in 71 dijakov gozdarskega tehnikuma. Najboljši uspeh v tem dnevu je dosegla 8 brigada, ki je presegla normo za 160%, kot najboljša delovna skupina so se izkazali člani sindikata komisije državne kontrole, ki so izdelali ves posekan les. Vztrajno so tudi delali frontovci iz Prul in Do-bovčani, za njimi pa niso zaostajali miličniki iz Lj ubij sme in delavci iz brežiške Tovarne pohištva. Samo Dobovčani niso tako vztrajno delali do zaključka, ampak so odšli domov, baje zaradi tega, ker niso dobili piva. Ravno tako sta odšla tudi pred končanim delom tov. Glogovšek in Šurec iz brežiške Tovarne pohištva. Posebno so se izkazale pri delu nakladalne desetine uslužbencev predsedstva vlade in ministrstva za gozdarstvo. Naložili in odpremili so 37 kamionov z 260 m3 lesa. Dobro so tudi delali frontovci iz Stare vasi, kjer sta se izkazala brata Drejče in Tonček Žgalin, najboljša sekača in dekleta Rozika Žmavc, Pepca Per, Micka Krošelj in druge. Ko so popoldne godci iz Kapel zaigrali na pihala v gozdu, se je dobra volja prostovoljcev še dvignila. Do četrte ure je bilo podrtih okoli 750 m3 lesa, od tega dokončno izdelano 215 m3, hlodovine 17.5 m3, jamskega lesa 240.5 m3. Poleg uspehov, ki smo jih dosegli, se moramo ustaviti pri napakah. Pokazalo se je netrdno vodstvo brigad v nekaterih brigadah. Uprava je komandno osebje predhodno vse premalo poučila o njihovih dolžnostih ob prihodu množic, pa se je že itak netrdno vodstvo brigad enostavno razblinilo. Razumljivo je, da je pri tem storilnost dela najbolj trpela, ker na nekaterih deloviščih je bila prenatrpanost delovne sile, na drugi strani je pa nastala precejšnja količina neolupljene hlodovine. Vse izkušnje,^ ki smo si jih pridobili v tej letošnji množični akciji nam bodo služile pri bodočih bitkah za plan gozdarstva in tudi lahko pričakujemo boljše uspehe. Proslava praznika zmage v Krškem V nedeljo, dne 8. maja so se dopoldne zbrali v Krškem mladinci obvezniki predvo-jaške vzgoje k proslava praznika zmage in k pregledu doslej doseženih uspehov. Na štadionu Matije Gubca je zbrane mladince v imenu okrajnega komiteta KPS pozdravil tov. Vučajnk Lojze, za njim pa je pozdravil v imenu okrajnega komiteja LMS tov. Ma- kovšek Drago, v imenu JA je govoril Dobri-la Rado, ki se je v glavnem dotaknil nalog mladine v prevojaški vzgoji. Doslej sta najdosledneje in najbolje izvajala predvojaško vzgojo center Elektrarne Rajhenburg in center Kostanjevica; z ozirom na to sta prejela od Vojnega odseka Krško prehodne zastavice v znak priznanja. Nato so bili nagrajeni komandirji centrov in vodje, ki so se najbolje izkazali pri izvajanju predvojaške vzgoje in sicer: Jelen Franc, Videm z 2,000; Berglez Zdravko, Kostanjevica z 1.500, Mihelič Franc Studenec s 1.000; Škvarč Anton, Skopice s 1.000, Mavser Jože, Krško s 1.000, Sotler Marijan, Brežice s 1.000, Blaževič Ervin, Brežice s 1.000, Deržič Anton, Dobova s 700, Šval Franc, Vel. Dolina s 700, Klemenčič Anton, Raka s 700, Zupančič Vinko, Leskovec s 700, Pirman Slavko, Leskovec s 700, Klavs Stanko, Boštanj s 500, Pirc Jože, Bučka s 500, Krivec Vinko, Podsreda s 500, Sintič Anton, Oštrc s 500, Pajtler Franc, Raztez s 500, Romic Anton, Zabu-kovje s 500, Zamljah Jože, Brežice-okolica s 500, Dobrina Karel, Stara vas, Bizeljsko s 500, Baharč Albin, Stolovnik s 500, Augu-štinčič Jože, Sv. Peter s 500, Kerin Ivan, Bizeljsko s 500, Potočen Ivan, Sevnica s 500, Pacek Franc, Senuše s 500, Šribar Polde, Mraševo s 500 in Dubanič Franc, Bizeljsko s 500 din. Pomoč fronte Izpolnitev gozdarskega plana je važna gospodarska in politična naloga. Zadostiti plan v gospodarstvu, pomeni zadovoljiti potrebam naše lesno proizvajalne industrije kapitalne izgradnje itd. Prav tako pa izpolnitev izvoznega plana. Ker se plan gozdarstva vsled objektivnih vzrokov ne dosega in to v prvi vrsti vsled pomanjkanja delovne sile, morajo vse masovne organizacije OF, posebno pa okrajni, krajevni 'in vaški odbori Fronte pomagati s politično mobilizacijo vaščanov ter vključevati frontovce v okrajne frontno-gozdar-ske brigade. V okrajno Frontno brigado moramo vključiti 1100 frontovcev, katero številko pa je preseči z ozirom, da ima naš okraj 400 vasi in če vzamemo konkretno, da vsaka vas da po tri frontovce, je številka presežena Na drugi strani pa vsled oddaljitve enega človeka za 30 dni, kateri čas bo prebil v gozdu, ne bo trpelo gospodarstvo dotične vasi. Člani Krajevnih in vaških OF odborov so prvi dolžni da se prijavijo za vstop v frontno brigado ter da s svojim osebnim primerom prednjačijo za vzgled ostalim fron-tovcem. Kar je vsekakor najbolj prepričljiv dokaz člana o zavednosti in pripadnosti Fronte izgradnji socializma. Pomladanska setvena dela so v glavnem končana. Tja do košnje bo delovna sila na kmetih sproščena. Ta okolnost je za zbiranje delovne sile zelo pomembna tako, da osnovne frontne organizacije s pravilnim tolmačenjem lahko v precejšnji meri izkoriščajo in pospešijo delo na gradnjah zadružnih domov, gospodarskih stavb in drugih del. Vojni odsek je izrekel pohvalo naslednjim komandirjem nastavnega centra, ki so se pokazali najbolj požrtvovalni pri izvajanju predvojaške vzgoje. Pragelj Karel, Cerklje, Račič Jože, Čatež; Kunej Jože, Gorjane; Mohor Franc, Krška vas; Pompe Drago, Krško; Strgar Franc, Leskovec; Pavlič Ivan, Poklek-Le-skovec, Zadrovec Franc, Raka; Geršak Anton, Sv. Peter; Urbanč Anton, Vel. dol.; Bevc Dominik, Zdole; Jazbec Alojz, Senovo, Rudnik. Nato so bile razdeljene knjižne nagrade, 8 knjig v vrednosti 5.000 din, katere so prejeli najboljši mladinci. Vsi nagrajeni in pohvaljeni tovariši naj tudi v bodoče še bolj okrepijo svoje dosedanje delo, vsem ostalim komandirjem pa naj ti tovariši služijo za vzgled in naj jim sledijo. Svečanost so zaključili s parado v kateri je sodelovalo 1.200 mladincev iz našega okraja. našemu gozdnemu gospodarstvu Izgovori, da delovne sile ni, ne drže, ker je po podatkih še 4.000 ljudi v našem okraju, ki niso v polni meri zaposleni in je delovno silo mogoče še zaposliti ne da bi pri tem trpele druge panoge našega gospodarstva. Naloga Fronte ni samo, da pomaga formiranju okrajnih gozdnih brigad, temveč se njeno delo mora nadaljevati v organiziranju nedeljskih prostovoljnih udarniških akcij za pomoč gozdarstvu. Take vrste akcija je bila v nedeljo organizirana v Dobravi, 1137 frontovcev članov sindikatov, mladincev in žena ie sodelovalo na delu. Pele so žage, padali udarci sekir, tisoč marljivih rok je pomagalo izpolnjevati in dosegati gozdni plan. Uspeh in trud dela je bil poplačan, kar potrjuje 750 m3 posekanega lesa v Dobrovi. Če pogledamo, da je v ostalih bratskih republikah n. pr. v Bosni in v Hercegovini, Fronta dala pomoč gozdnemu gospodarstvu 45.700 frontovcev, katera številka naj bo vsekakor vzpodbudna tudi za naše fron-ne organizacije, pri zbiranju članov OF za frontne brigade za gozdarsko delo v našem okraju. Politična mobilizacija, katero morajo spro--vesti krajevni in vaški odbori OF, mora biti jasna in prepričujoča, tako da bo vzbudila v vsakem vaščanu pravilen odnos do plana, da bo sleherni vaščan smatral izpolnjevanje plana za svojo patriotično dolžnost, da se bo čutil odgovornega za plan, odgovornega za obveznost cele vasi. V maju in juniju je planirana najvišja proizvodnja gozdarstva. Naše frontne organizacije in sindikalne podružnice, naj za to storijo vse, da bo njihova pomoč čim večja, zavedajoč se, da je ta pomoč močna in učinkovita oblika naše splošne borbe za socializem. Odkritje spominske plošče V nedeljo, dne 8. V, je bilo odkritje spominske plošče padlim borcem brežiške čete, ki so padli v boju z okupatorjem 28. novembra 1941. leta. Na spominski plošči, je napisanih 15 imen. Vsi ti tovariši so bili doma iz našega okraja in sicer iz Brežic, Dobove in Rajhenburga, ki so se med prvimi odzvali klicu KP in stopili v oborožen upor proti fašizmu. Odkritje spominske plošče in proslavo je organizirala Krajevna zveza borcev Rajhenburg. Pri odkritju je sodelovalo okoli 400 ljudi iz tovarne Celuloza, Elektrarna Rajhenburg, Senovega, zastopniki Zveze borcev Štore ter druge sosedne ZB in sorodniki padlih. Proslavo je otvoril ob 10, uri dopoldne predsednik krajevne ZB Rajhenburg torv. padlim borcem v Gorjanah Jelen v imenu OKK KPS Krško je govoril tov. Rihtar in je odkril spominsko pleščo. Nadalje so govorili še zastopniki okrajne ZB Malešič, zastopnik JA Ocepek, zastopnica AFŽ Zidaričeva in zastopnik KZB Štore. Od poznanih sodelovalcev se je poslovil tudi tov. Šterban. Vsi tovariši so v svojih referatih obljubili, da bomo čuvali pridobitve NOB, da (bomo dali vse svoje sile za čimprejšnjo izgradnjo socializma, kar bo edini odgovor na klevete od strani inform-biroja napram naši partiji in našemu vodstvu. Po končanih referatih, je sledil spored s pevskimi točkami. Zastopniki iz vseh množičnih organizacij iz Rajhenburga in iz okolice so položili več vencev ob odkritju spominske plošče. Tudi v Loščah ie bilo odkritje spominske plošče Na dan 1. maja 1949 je pohitela velika množica ljudi, predvsem rudarjev iz Senovega in Zveza borcev, v daleč poznano partizansko vas Puste Lošče pod Bohorjem. Ta dan je bil posebno zgodovinski, ker je bila odkrita spominska plošča pe-I tim padlim partizanom, kateri so žrtvo-1 vali svoje življenje za svobodo 28. ja- nuarja 1945. Omenjene partizane so ustrelili fašistični vojaki zloglasnega razbojniškega regimenta »Trek«. Plošča padlim partizanom je odkrita na mestu pod veliko vaško lipo sredi omenjene vasice, ki bo simbol vasi in v spomin na herojsko borbo našim potomcem. DRUGI ZADRUŽNI IIOM OTVORJEN V nedeljo, dne 8. maja je bil otvorjen Zadružni dom v Leskovcu, ki so ga dozidali v surovem stanju. Kljub temu, da nekaterim vaščanom ni bilo všeč, da bodo imeli v Leskovcu nov zadružni dom, beležimo lepe uspehe sosednjih Leskovčanov. Najboljše so se pokazali mladinci, kateri so naredili pri domu 3442 prostovoljnih delovnih ur, takoj za njimi so člani Fronte z Prvomajska proslava, dan pregleda našega dela je za nami. Uspehe, ki so jih dosegle naše sindikalne organizacije na področju socialističnega gospodarstva so veliki. Pred kratkim je zasedal v Ljubljani IX, Plenum CO ZSJ, ki se je največ bavil in razpravljal o vprašanju norm in plač, socialnega zavarovanja in zdravstveni zaščiti delavca ter o sodelovanju sindikatov pri socialistični graditvi in preobrazbi vasi. Smer vsega tega je že nakazal II. Plenum CK KPJ, ki je govoril največ o socialistični graditvi in preobrazbi vasi. Sindikalne podružnice! Stojimo pred II. kongresom Zveze Sindikatov Slovenije, vaša dolžnost in obveza v predkongresnem tekmovanju naj bo nadaljevanje prvomajskega tekmovanja za izvršitev plana v prvi vrsti, v drugi vrsti pa naj bo pomoč podružnic našim novo ustanovljenim ekonomijam, kmetijsko obdelovalnim zadrugam in delovnim kmetom. Glede na to, da je socialistična preobrazba kmetijstva zvezana z napredkom kmetijske proizvodnje in izboljšanjem gmotnega položaja delovnih kmetov, z omejevanjem in politično izolacijo kapitalističnih elementov na vasi, s krepitvijo zvez med delovnimi kmeti in ljudske države im utrditvijo zveze delavskega razreda z delovnimi kmeti, je IX. Plenum CO ZSJ naložil nam vsem, da se moramo kar najbolj aktivno zavzeti za socialistično preobrazbo ljudstva. V ta namen nam je določil naslednje osnovne naloge: Organizacije sindikatov, kmetijskih delavcev. morajo povečati napore za boljšo organizacijo dela na državnih posestvih. Pred vsem je treba uvajati in izpolnjevati bri-gadno-desetinski sistem, razvijati socialistična tekmovanja, za večji donos, za pravočasno zgraditev poslopij družabnega standarda, za pravilno uporabo predpisov o plačah in normah itd. Sindikalne organizacije kmetijskih delavcev morajo izboljševati ideološko politično delo. Zagotoviti je treba gmotna sredstva za kulturno življenje kmetijskih delavcev, storiti ukrepe za redna gostovanja kul turno-umetniških društev in skupin na državnih posestvih itd. Pomoč je treba nuditi vodstvom podjetij in ustanov ter ljudskim odborom pri ustanavljanju in razširjanju ekonomij. _ z ozirom na važnost vprašanja delovne sile, ki je v tretjem letu Titove petletke eno najvažnejših vprašanj kot je poudaril na II, kongresu KP Srbije tov. Tito. Kljub večkratnemu poudarjanju od strani naših oblastnih in partijskih voditeljev so se našli iz vrst brezvestnih operativnih voditeljev ljudje, ki ne upoštevajo in kršijo zakone te uredbe, katero je izdala naša Zvezna vlada v zvezi vključevanja delovne sile v delovni proces, kakor o delovnih knjižicah in nastanku ter prenehanju delovnega razmerja. Konkretne primere, ki so jih ugotovili v nekaterih podjetjih smo že' objavili v okrajnem časopisu »Naše delo«. Da ne poteka mobilizacija rezervne delovne sile povoljno, so predvsem kriva gotova podjetja in ustanove, ki kljub večkratnim opozorilom in sklepom imajo v svojih podjetij večje število delovne sile kot jim je potrebno in dovoljeno. V mesecu marcu t. 1. bi moralo Gozdno Gospodarstvo Brežice na področju svojih Gozdnih uprav vključiti v delovni proces cca 300 novih delovnih moči. Zaposlilo pa jih je cca 115 in to ne vsled pomanjkanja delovne rezerve, temveč iz razlogov, da so kmetijske zadruge in njeni lesni odseki brez plana delovne sile in brez odobren j a Ministrstva za delo LRS in okrajne uprave za delovno silo Krško mobilizirali iz vrst pokretne delovne sile, to je, tiste delovne moči, ki bi se dale vključiti kamorkoli v planirana podjetja. Vseh teh delavcev so vključili nekaj čez 100 v enem mesecu. Ne meneč se, da obstojajo zakonski predpisi, ki predvidevajo kazen v višini od 5.000 do 20.000 din. Tako postopek od strani Kmetijskih zadrug in njihovih lesnih manipulantov ni samo graje vreden temveč je to saboterski odnos do ljudske oblasti. Nujno potrebno je, da vsa podjetja posvetijo več skrbi in pažnje tarifni politiki, nagrajevanju, dviganju strokovnih kadrov, 2084 prostovoljnimi delovnimi urami. Organizacija AFŽ je naredila 292 in člani sindikata 136 prostovoljnih delovnih ur. Kot najboljšega organizatorja se je pokazal tov. Vahčič, pohvaliti moramo tudi tov. Ridelna Vardjanova in poslovodjo KZ in predsednika KZ, ker so imenovani tovariši pokazali voljo do dela, katerega uspehe bodo uživali vsi Leskovčani in okoliške vasi. Mnogokrat so te prijave izpolnjene zelo površno. Po nalogu Ministrstva za delo, se v bodoče ne bodo več izdajale nove delovne knjižice na stare delovne knjižice. Ugotavlja se, da mnogo podjetij še svojim delavcem ni izdalo potrdil, da se pri njih hrani njihova delovna knjižica. Delavci, ki so delovno razmerje odpovedali, mnogokrat prihajajo na Okrajno upravo za delovno silo s prošnjo, češ da jih je poslalo podjetje, ako mu odobrimo, da lahko delo zapusti, ga bo tudi podjetje odpustilo. Ta postopek ne kvari samo notranjega ugleda podjetij, temveč vceplja v naše delovno ljudstvo upravičeno mnenje, da so Okrajne uprave nekakšni nemški »arbajtsamti«, ki nameščajo in premeščajo, kakor tudi dovoljujejo, da jih sme podjetje odpustiti. Uredba o nastanku in prenehanju delovnega razmerja Ur. list FLRJ št. 84/48 nam točno citira, da se morajo v vseh podjetjih in ustanovah postaviti komisije za odpovedi, katere so pravomočne in ni proti njihovim odločbam ako ne kršijo predpisov uredb nobene pritožbe. Komisija za odpovedi se sestoji iz treh do šest članov zastopanih iz vodstva podjetja in upravnega odbora sindikalne podružnice. Komisiji predseduje direktor odnosno neki drugi odgovorni vodja dotič-nega podjetja. Pred dnevi so planirala vsa zvezna, kakor tudi republiška podjetja delovno silo in izvršila pravilno sistemizacijo delovnih mest. V mesecu marcu so podjetja naše ljudske republike Slovenije planirala potrebe po delovni sili v tako velikih odstotkih, ki so znašali okoli 36.000 potreb po novih delovnih močeh. Gornje ugotovitve jasno kažejo, da niso planerji pri- V zadnjih dneh sta se pred okrajnim sodiščem v Brežicah vršili dve razpravi proti saboterjema in špekulantoma, ki sta poizkušala ovirati pravilno gospodarsko politiko na račun prehranbenih artiklov, špekulirati. Prvi je Drmelj Franc iz KLO Boštanja. Imenovani je po poklicu sicer učitelj s pokojnino 1.800 din, obenem pa uporablja 43 ha zemlje, katere lastnik je delno sam. Imenovani Drmelj je po osvoboditvi obdeloval svoje posestvo tako malomarno, da je prišel končno pred sodišče zaradi odkrite sabotaže in gospodarske špekulacije. Na vsakem koraku se je kazal njegov saboterski odnos do napora obdelovati, posejati in preskrbeti čim več živil za delovno ljudstvo. Tako obtoženi Drmelj v letu 1948 ni pokosil vseh travnikov in je nekaj trave pustil pokošene segniti, del travnikov pa sploh ni pokosil. Posamezni bajtarji so ga prosili, če smejo pokositi posamezne robove travnikov in pašnikov, kar pa Drmelj v svojem egoizmu ni pustil in tudi ni izpolnil obveznosti oddaje 1.500 kg sena, kar bi z lahkoto izpolnil, če bi vso travo, ki jo je imel pokosil. Prav tako obtoženi Drmelj ni posejal celotno površino orne zemlje in je del zorane njive pustil nepo-sejane. Za prašiča, ki bi ga moral oddati že meseca decembra 1948, je hinavsko poprosil, da bi ga kasneje oddal, končno pa ga je 21. 3.1949 enostavno zaklal in tako odtegnil državi maščobo potrebno za oskrbo delovnega ljudstva. Poleg teh dejanj gospodarske sabotaže je obtoženec tudi špekuliral in tako v letu 1948 utajil 65 arov posevkov z namenom, da se. izogne pravilni obvezni oddaji. Sele kasneje, ko je videl, da so posamezni kmetovalci —■ špekulantje bili v avgustu mesecu 1948 kaznovani zaradi utaje pšeničnih posevkov, pa je v oktobru popravil to nepravilno prijavo, seveda se je pri tem že izognil pravilni obremenitvi s strani KLO-ja. Vsi kmetovalci v okolišu Boštanja poznajo Drmelj Franca kot človeka, ki ne V petletnem planu je izkoriščanje naših bogatih lesnih rezerv zelo pomembna postavka. Od pravočasne dobave lesa je odvisno delo v rudnikih pri raznih gradnjah in izpolnitev izvoznega plana. Ta važng. naloga zahteva, da ji posvetimo vso pozornost posebej še zato, ker je v našem okraju naš gozdarski plan v zaostanku, zato je glavna naloga Fronte, da pomaga pri izpolnjevanju gozdarskega plana, na drugi strani pa je važno, da ljudska oblast kaznuje vse špekulante, ki iz sabo-terskih odnosov do ljudske oblasti zavirajo delo pri izvrševanju planskih nalog. V zadnjem času so bili kaznovani štirje kmetje, ki so sabotirali pri vožnjah lesa in sicer: Lipar Ivan, Boštanj 13, ki poseduje 39 ha zemlje, ima par konjev in 15 glav goveje živine. Ni hotel voziti les, zato je bil kaznovan z zaplembo konjev in voza ter 30.000 dinarjev denarne kazni. Duhanič Ana, Gazerice, poseduje 12 ha stopili k pravilnemu planiranju, ker so v mnogih primerih planirali odstotke neupravičenih izostankov in prešli v visoke odstotke bolniških dopustov. Ako vzamemo povprečje, je najvišja dopustna višina bolniških dopustov mogoče do 5% in upravičenih izostankov največ do 3%. Vprašanju pravilne in načrtne mobilizacije delovne sile so naša podjetja vse premalo intenzivno pristopala ter to vprašanje prepuščala Upravi za delovno silo; katera jim bo priskrbovala delovno silo, kakor da se ta delovna sila nahaja vskla-diščena nekje v skladišču. Vsa ta mišljenja so absolutno zgrešena ter so dolžna podjetja, da pošljejo nabiralce na teren, ki bodo nabrali delovno silo, kot to delajo že naši rudniki in ostala težka industrija in gozdna gospodarstva. Za mesec februar je uprava za delovno silo izdala Gozdni direkciji Brežice 7 pooblastil, da smejo nabirati delovno silo. Republiška kontrolna komisija je v Gozdni upravi Pišece ugotovila, da so pooblastila ležala mesec dni v miznem predalu upravnika. Iz dosedanje prakse se opaža, da mnoga podjetja še niso poglobila notranjih stikov z Upravo za delovno silo in Okrajno inšpekcijo dela, kar omogoča pravilen socialističen odnos do našega delavstva, odnos do ljudske oblasti in njenih zakonov. Po nalogu Ministrstva za delo LRS morajo biti vsa podjetja, ki imajo odobren plan delovne sile v najtesnejšem sklopu svoje Okr. uprave za delovno silo ter voditi strogo kontrolo in točno obveščevalno službo ter se poglabljati z uslužbenci v vprašanju črpanja novih delovnih rezerv, kakor tudi vsled pravilnih delovnih odnosov, tehničnih in higienskih predpisov pa v najtesnejši vezi z Okrajno inšpekcijo dela. upravlja umno in dobro posestva in na 43 ha pridela le toliko, kolikor rabi za sebe in ne gleda, da bi s pridelki posestva koristil sebi in skupnosti zaradi česar je ljudsko sodišče poleg kazni 2 mesecev odvzema prostosti tudi izreklo zaplembo, njemu lastne četrtine posestva. Drugi pa je bil Mlakar Franc, največji kmet v okolici KLO Kumpolje, ki poseduje lepo zemljo v izmeri 20 ha. Tudi ta je v upravi posevkov za leto 1948 utajil 60 arov pšeničnih, 43 koruznih in pa 31 arov krompirjevih posevkov. Jasno, da je s tem premeteno in špekulantsko dosegel nepravilno obremenjeno odkupovanje in si tako nakopičil artikle množične potrošnje. Če računamo, da je na utajenih posevkih pridelal najmanj 1000 kg pšenice, 900 kg koruze in 600 kg krompirja, katerega je brez dvoma prodal po črnoborzijanskih cenah. Prav isto sliko je obtoženi Mlakar pokazal pri obvezni oddaji živine v letu 1948. Potem, ko je prodal dvoje živine na svobodnem trgu je KLO-ju ponujal brejo kravo, katero KLO popolnoma naravno ni hotel sprejeti. Tako, obvezne oddaje za leto 1948 še do danes ni izpolnil. Tendenca uničiti vse kar bi koristilo skupnosti, ga je vodila, da je izvršil golosek gozda v izmeri 99 arov, kjer se je sekalo vse vprek mlado in staro drevje, dokler niso organi ljudske oblasti preprečili nadaljno uničevanje gozda, ki predstavlja v današnji fazi graditve socializma tako važno panogo. Ljudsko sodišče je za težka dejanja gospodarske špekulacije in sabotaže izreklo kazen 2 meseca odvzema prostosti in pa zaplembo njegove polovice posestva. Ti dve sodbi ljudskega sodišča naj bodo resen opomin vsem onim, ki poizkušajo na polju kmetijstva, na polju preskrbe delovnih množic z živi jenskimi artikli ovirati in onemogočati pravilno prehrano in na račun težkoč ustvarjati si prekomerne dobičke. T. zemlje, ima vprežno živino in ni hotela voziti, zato je bila kaznovana z 20.000 din kazni. Duhanič Anton, Gazice, poseduje 11 ha zemlje, ima vprežno živino in ni hotel voziti, zato je bil kaznovan z 10.000 din kazni. Gerdovič Leopold, Krška vas, poseduje 10 ha zemlje, ima vprežno živino. Ni vozil toliko koit bi moral, ampak je izvršil le delno voženj, zato je bil kaznovan s 3.000 din kazni. Krajevni in vaški odbori OF naj razvijejo med vaščani živo in vsakomur razumljivo politično propagando o pomenu in vlogi gozdarstva v naši socialistični graditvi. Vsak vaščan bi moral smatrati izpolnjevanje plana za svojo patriotsko čast in dolžnost. S politično mobilizacijo bo mogoče sproti razkrinkavati vse gori navedenim slične špekulante in saboterje, ki skušajo ovirati v tej veliki bitki za naš plan. Socialistični preobrazbi naše vasi morajo sindikati nuditi vso pomoč las konference direktorjev Ker je ena glavnih nalog pri socialistični preobrazbi kmetijstva, da se pospeši mehanizacija našega kmetijstva, so pristojne sindikalne organizacije dolžne posvetiti mnogo večjo pozornost podjetjem, ki izdelujejo kmetijske stroje, orodje in umetna gnojila, zlasti obdelovalne zadruge in da bodo delovni kmetje še bolj množično sodelovali pri socialistični preobrazbi vasi, morajo sindikalne organizacije s patronati nkditi stalno vsestransko pomoč zadrugam. Sindikalne organizacije morajo v organizacijsko gospodarskem pogledu nuditi pomoč splošnim in obdelovalnim izadrugam z delovnimi ekipami, da bodo zadruge bolje organizirale delo, uvedle in uredile knjigovodstvo, pa tudi pri sestavi finančnih planov, manjših načrtov, usposabljanju strokovnih kadrov, ustanavljanju delavnic za popravilo itd. Sindikalne organizacije morajo nuditi kulturni političen pomen zadrugam, pri organiziranju kulturnega in fizkulturnega življenja na vasi in s političnim delom. V ta namen je treba v sodelovanju z odbori Ljudske fronte in okrajnimi zadružnimi centri sestaviti skupine agitatorjev in agitacijske propagandne ekipe ter prirejati v vaseh konference, predavanja itd. Sindikalne organizacije morajo pomagati frontnim organizacijam in organom ljudske oblasti pri propagandi za zadružništvo, v sindikatih pa je treba organizirati različno propagandno delo za popularizacijo socialistične preobrazbe vasi, tako da se bodo delavci in nameščenci seznanili z vsemi vprašanji socialistične preobrazbe kmetijstva. V sindikalnem tisku je treba več in bolje pisati o vprašanju socialistične preobrazbe kmetijstva ter posvečati zlasti pozornost državnim kmetijskim posestvom, strojnim postajam in uspehom ter oblikam pomoči delavskega razreda delovnim kmetom. Naj ne bo niti ene sindikalne podružnice v našem okraju katere člani ne bodo seznanjeni s temi nalogami ter naj ne bo podružnice, ki se temu pozivu ne bi odzvala. Sindikalne podružnice! Vse sile za izvedbo tretjega leta Titove petletke. II 'kongres Sindikatov Slovenije bomo pa počastili z novimi delovnimi zmagami. podjetij in ustanov graditvi delavskih stanovanj, ustanavljanju dečjih jasli, igre in dela, kar je eden izmed glavnih pogojev za dvig kadra in delovne sile, kateri igra važno vlogo pri graditvi socializma. Pri zadnji konferenci je bil sprejet sklep, da bodo podjetja sklenila pismene individualne delavske pogodbe, kar pa mnogi niso storili, izgovarjajoč se, da to ni potrebno in da delavci nočejo podpisati delovnih pogodb, kar znači, da niso znali pravilno pristopiti k svojim delovnim kolektivom in mu stvar pravilno razjasniti, kar bi rodilo uspeh. Ako hočemo, da bomo delovno silo obdržali na svojem mestu in odpravili največjo rano podjetij to je, fluk-tuacijo, so dolžna vsa podjetja, da brez nadaljnjega sklepajo pogodbe z delavci, ki pridejo iz vasi, s frontnimi brigadami, s skupinami delavcev in posamezniki. Tovarna »Celuloze« Videm ni še do danes sklenila nobene delovne pogodbe, ravno tako še do danes niso pristopila k sklepanju delovnih pogodb sledeča podjetja; Kopitarna- Sevnica, Opekarna Brežice, Ple-tilnica Dobova in še nekaj drugih. Zelo dobre pogodbe so sklenila sledeča podjetja: Žaga Leskovec, Premogovnik Senovo, Tudi Jugatanin Sevnica je napravil dobro kolektivno pogodbo. Vsa podjetja so dolžna, da takoj sporazumno s sindikalno podružnico skličejo sestanke z delavci in nameščenci in jim objasnijo način in pogoje sklepanja pogodb .katere naj se takoj po sklenitvi registrirajo na Okrajni upravi za delovno silo. Da se dotaknem vprašanja v zvezi delo-nih knjižic, lahko rečem, da temu vprašanju naša podjetja in ustanove polagajo vse premalo pažnje. Na primer Kopitarna Sevnica, Krajevna podjetja Sevnica in še nekaj drugih, ki imajo še vedno zaposlene delavce brez delavskih knjižic. Ravno tako pa mnoga podjetja ne dostavljajo pravočasno prijav za izdajo delovnih knjižic. Pravični sodbi zoper saboterja našega kmetijskega gospodarstva Gozdarski r lan-težka naloga v borbi za socializem Polagati čim večjo pažnjo čuvanju blagovnih fondov — je dolžnost vsakega uslužbenca socialistične trgovine. utrganje oblaka, zemeljski usad ali plaz, poplava ali toča. Pri zavarovanih poljskih pridelkih, dokler rastejo na polju, so škode zaradi povodnji in toče iz jamstva izključene, lahko pa se ti pridelki za ta čas zavarujejo proti toči posebej. Pri zavarovanju toče je razširjeno jamstvo na škodo, ki jo lahko povzroči vihar ali utrganje oblaka, če se pojavi oboje istočasno s točo. Tudi je obenem omiljen pogpj glede izplačila odškodnine. Medtem, ko so se do sedaj izplačevale le škode, ki so presegale 10% vrednosti zavarovanega pridelka, se bodo poslej plačevale vse škode preko 5% vrednosti. V zavarovanju živine proti škodi zaradi pogina ali zakola v sili je zavarovalno jamstvo razširjeno še na škode zaradi potresa, zemeljskega usada ali plazu, poplave, viharja in utrganje oblaka. Značilna je razširitev jamstva na škode zaradi prisilnega zakola, ki bi bil odrejen iz gospodarskih razlogov. Državni zavarovalni zavod namreč povrne škodo živinorejcu tudi tedaj, če bi bil potreben zakol v sili, ker je zaradi bo, lezni ali nastale nezgode popolno ozdravljenje živali in tako njeno gospodarsko izkoriščanje dvomljivo ali pa se zdravljenje iz gospodarskih razlogov ne izplača. Zasilni zakol bo v vseh teh primerih odredil veterinar Državnega zavarovalnega zavoda. Omeniti moramo še to, da se odslej izplača zavarovancu v okviru zavarovalne vsote vsa škoda, medtem ko je moral zavarovanec poprej trpeti od vsake škode 10% sam. Po tolmačenju pravilnikov velja za vihar, veter, burjo, ciklon, ki piha z brzino najmanj 15 m na sekundo ali 8 Bali po Befortu, kot to označujejo metereologi. Za poplavo pa velja povodenj, ki nastane zaradi hudournika, izliva reke ter prodora ali prekopa obrambnih obrežnih nasipov. Poplava zaradi talne vode pa je iz jamstva izključena. V zavarovanju vloma je za naprej brezplačno vključena škoda zaradi ropa, kakor tudi zaradi poškodbe vrat, oken, ključavnic itd. v prostoru, v katerem so zavarovani predmeti, če nastane v zvezi z vlomom. Poprej so bile te škode zavarovane le proti posebnem doplačilu premije. Pri zavarovanju stekla je razširjeno zavarovalno jamstvo na škode, ki lahko nastanejo zaradi kakršnega koli dela na steklu (vlaganje v okvir itd.) ali zaradi taljenja ledu ali sušenja prostorov, če je bil na steklu ali v neposredni bližini postavljen kak ogrevalnik. To vse je bilo do zdaj iz zavarovanja izključeno. Pri zavarovanju loma strojev, je moral do zdaj zavarovanec trpeti od vsake škode — ne glede na njeno višino 20% sam. Odslej pa bodo vse škode razen manjših do 1.000 din povrnjene v celoti. Če torej zavarujemo svoja poslopja in premičnine proti požaru, vlomu itd., potem so brez vsakršnega doplačila istočasno zavarovana tudi proti naštetim drugim nesrečam. Gotovo se bo naš kmetovalec, za-drugar, delavec zdaj oddahnil. Ne bo več tako v strahu pred nesrečo, zavarovanje ga ščiti. Lahko se bo posvetil delu za svoj in skupni napredek. Zvesto se bo oklenil svoje zavarovalnice in gledal, da bo svoje imetje zavaroval za polno vrednost in tako ob nesreči prejel tudi vso škodo povrnjeno. V zvezi z novimi pravilniki, ki prinašajo zavarovancem tolikšne ugodnosti, pa moramo omeniti še odločbo, da preneha jamstvo Državnega zavarovalnega zavoda, če premija ni plačana v dveh mesecih po zapadlosti. Z drugimi besedami se pravi: premija mora biti plačana najkasneje v dveh mesecih po dnevu, ki je v polici označen kot plačilni dan. Večina zavarovancev je že do zdaj pravočasno ob zapadlosti plačevala svoje premije. Tako zadene ta določba le tiste redke zamudnike, ki so največkrat iz neutemeljenih razlogov venomer odlašali izpolnitev svoje obveznosti. V teh razširitvah jamstva se kaže skrb oblasti v naši ljudski državi, da zaščiti delovnemu človeku pred uničenjem sadove njegovega marljivega in napornega dela. Odražajo pa se tudi napori Državnega zavarovalnega zavoda, da zgradimo socialistično zavarovanje, ki mora služiti edinole ljudskim koristim. Zavarovalna zaščita mora zajeti vse nevarnosti, ki prete ljudskemu imetju, premija pa mora biti sorazmerno nizka, da je omogočeno zavarovanje slehernemu poedincu. (Konec prihodnjič.) Pravična kazen tistim, ki zavirajo redno preskrbo delovnega ljudstva Smisel gornjega naslova se nanaša predvsem na to, da imamo v naši preskrbi še velike nedostatke, ki zelo močno vplivajo na borbo pri izgradnji socializma. Te nedostatke najdemo povsod tam, kjer si niso na jasnem kaj pomenijo vrstice v resoluciji CK KPJ, ko pravi: »V našem gospodarskem življenju je razširjen malomaren in neodgovoren' odnos v pogledu planskega čuvanja in trošenja osnovnih fondov prehrane in preskrbe na splošno, a obstojajo tudi cesto pojavi nediscipline v odnosu do razdelitve in trošenja teh fondov. Ti škodljivi pojavi direktno vplivajo na razvoj stvarne preskrbe naših delovnih ljudi.« Slednje vrstice v resoluciji dajejo vsakemu uslužbencu naše trgovske mreže in preskrbe, ki sodeluje neposredno pri razdelitvi in trošenju blagovnih fondov, misliti o tem in da najde način, kako odkriti vse škodljive pojave razsipanja blagovnih fondov, ki se Cesto pojavljajo. Tudi sami morajo videti svoje napake v tem pogledu in jih postaviti kot dejstvo samokritično sebi pred oči kot škodljivo pojavo. ki se mora takoj odpraviti. Saj se z odpravo teh ne-dostatkov doseže dvoje: Prvič se vidi pravilna vsebina teh škodljivih pojavov in prikaže se obenem način odprave teh pojavov; drugič že v kali zaduši ta škod-.ljiv pojav, ki bi sicer povzročil na svoj način zastoj v naši distribuciji, nedisciplino v naši distribuciji in preskrbi, nezaupanje delavstva v politiko preskrbe. V malenkostni pojavi te nepravilnosti je to malenkostna škoda, ki se pa nujno zakorenini .in povzroči sčasoma vse večjo škodo, skratka nedisciplina v čuvanju blagovnih fondov postane sčasoma dnevna pojava. Naštejemo lahko konkretne primere nepravilnega razpolaganja s fondi blaga, ki jih je nešteto. Nastajajo včasih čisto iz malomarnosti in neodgovornosti do planskega čuvanja fondov, a včasih tudi čisto namerno, kajti imamo še ponekod bodisi na KLO-jih ali v trgovski mreži ljudi, ki razumejo svoje delo starega župana ali starega trgovca in ga opravljajo z birokratsko preudarnostjo in počasnostjo. Najresnejša oblika neplanskega trošenja in razsipanja naših fondov se nanaša pri izdajanju živilskih nakaznic. Mnogi potrošniki so vzeti v garantirano preskrbo samo zato, ker so »siromašni«, socialno ogroženi ali iz raznih drugih razlogov. Takšen vidik, ki se jemlje pri do- V letošnjem letu se bo vršil vsakoletni protituberkulozni teden v času od 27. maja do 3. junija 1949. Zaščita otroka in do-raščajoče mladine je temelj, na katerem moramo graditi celotno tuberkulozno borbo. Namen tega tedna je, da se z vsemi zdravstveno-prosvetnimi sredstvi, in to s predavanji, z razstavami, v člankih, v časopisih, prvenstveno poudarja pomen tuberkulozne profilakse otrok in mladine in prikaže cepljenje proti tuberkulozi s cepivom BCG, kot eden najvažnejših preventivnih ukrepov. Ljudske množice se morajo seznaniti s problemom tuberkuloze z načinom prenašanja bolezni in z zaščito pred njo. V ta namen bodo zdravniki, ostalo medicinsko osebje in med. aktivisti držali tozadevno poučna predavanja sporazumno z vsemi množičnimi organizacijami okraja. Šolski upravitelji vseh osnovnih in srednjih šol okraja bodo s predavanji po vseh razredih šol poučili otroke in mladino, kako se naj obvarujejo tuberkuloznih obolenj in o ozdravljenju tuberkuloze. Razvijati se mora splošna higienska zavest in zdravstvena prosveta, kjer se mora predvsem poudarjati borba proti pljuvanju, kar je važen faktor v zaščiti otrok in mladine proti tuberkulozi. Propagirati se mora nadalje fizkultura, izleti in bivanja v čistem zraku, ter njih pomen za splošno odpornost organizma pri mladini In otrocih. Tuberkuloza je kronična, infekcijska bolezen, ki se prenaša na različne načine, je pa tudi socialna bolezen, ki dela velikansko gospodarsko škodo, zlasti pri izvedbi petletke. Zvezno finančno ministrstvo v Beogradu je podpisalo nove pravilnike zavarovanja imetja. Pri nekaterih vrstah zavarovanja je na podlagi teh pravilnikov brez zvišanja premij razširjeno jamstvo na škode zaradi mnogih prirodnih nesreč, za katere je prej naše ljudstvo pri izkoriščevalnih družbah zaman iskalo kritja To obsežnejše jamstvo, ločanju garantiranih preskrbi.) encev je skrajno nepravilen in škoduje brezpogojno našemu planskemu gospodarstvu, našemu petletnemu planu. Saj odvzemamo komisijam za delovno silo mogočnost mobilizirati rezervne sile dela zmožnih ljudi za našo industrijo. Napačno je postavljati opravičila, nima dovolj zemlje, a le toliko, da ne more vstran in podobna opravičila. Napačno je postavljati enake izgovore za žene brez otrok razne »nujnosti« bivanja doma pri možu kot gospodinja, a je zdrava in dela zmožna. Zavedati se moramo le eno: številka delovnih moči, ki jo moramo nuditi naši industriji do konca petletke je velika, a ne nedosegljiva, če ne bomo jemali takšna opravičila. Konkretno KLO Dobova ima še zmiraj neupravičenih oskrbovancev garantirane preskrbe in bi brez dvoma zelo rad dopustil pravico do garantirane preskrbe še drugim opravičencem, saj stavlja na prošnje teh prosilcev pripombe: »Priporočamo v ugodno rešitev. Navedeni podatki so resnični.« Isti primer je v KLO Dolsko, kjer je OKK vršila revizijo velikih primerov neupravičenih izdanj živil, nakaznic. Teh primerov je še veliko in kar ne more se trditi, da ti primeri ne spadajo v razsipanje fondov. Dokler je človek nekoristen petletki, a dobi to kar mu ne pripada, se zmanjša fond neplansko, se fond razpisuje, se manjša možnost mobilizacije delovne sile, a ko postane koristen, se prav tako manjša fond, toda plansko. Drugi primer neplanskega zmanjševanja fondov je KZ Studenec, kjer je naenkrat zmanjkalo 79 kg ješprenja. Razni izgovori niso v opravičilo, kajti ta primer je malomarnost, saj pravi, da ga je pomotoma poslala s fižolom, ko je odpremno podjetje po istega prišlo. OM Sevnica je razdelila iz garantiranega fonda okrog 500 kg sladkorja čebelarjem, ki se oskrbujejo le iz prostega fonda. Pa se vprašujemo, kje tiči vzrok, da ni sladkorja na živilske karte v polni količini? Po kmetijskih zadrugah leži ogromna količina fižola že nekaj mesecev. Če bo isti molav kakor je bil lansko leto bomo iskali krivca. Ti in podobni primeri so tista škodljiva pojava neplanskega čuvanja blagovnih fondov in le te moramo odpraviti, če hočemo in se zavedamo, da moramo izpolniti naloge, ki nam jih nalaga CK KPJ. Po sklepu CO RKJ se je pri glavnem odboru RKS ustanovila sekcija za borbo proti tuberkulozi. Po sklepu odborove seje te sekcije se morajo takoj organizirati okrajne sekcije za borbo proti tuberkulozi. V tej okrajni sekciji morajo sodelovati sledeče ustanove in organizacije: Okrajni odbor RKS, protituberkulozni dispanzer, poverjeništva za ljudsko zdravje in soc. skrbstvo, okrajni odbori OF, AFŽ, LMS in OSS. V našem okraju se je že organizirala ta sekcija; za predsednika je bil izvoljen dr. Bogataj Jože, za tajnika pa tov. Lanin-šek Franjo. Po sklepu te sekcije se bo priredila v Krškem stalna izložba slik, grafikonov itd., ki jih bo dal na razpolago TBC dispanzer in bolnica v Brežicah. Izvedla se bo kino-reklama z gesli. Priredili se bodo tečaji za prvo pomoč proti TBC in za samaritanke od PAZ. Ti tečaji bodo v Krškem, Brežicah, Senovem in v Sevnici. Tečaji bodo trajali dve do tri nedelje in jih bodo vodili krajevni zdravniki s pomočjo drugega medicinskega osebja. Teh tečajev se bodo morali udeležiti po dva tečajnika iz vsakega MLO in KLO-ja okraja. Dva takšna tečaja se bosta pričela že v kratkem, in sicer v Brežicah od 3. maja 1949 dalje, v Senovem pa tekom meseca maja. Ta dva tečaja bosta trajala 30 ur in sicer med tednom zvečer. Ker je problem tuberkuloze zelo važen za splošno zdravstveno stanje ljudstva, je dolžnost vsakega državljana, da aktivno sodeluje v borbi proti tej strašni zahrbtni bolezni. ki bo delovnega človeka še bolj zaščitilo, je obenem velik naoredek Državnega zavarovalnega zavoda, ki tako postaja prava ljudska zavarovalnica S požarnim zavarovanjem so poleg običajnih požarnih škod zdaj zajete v jamstvo še tiste, ki jih na zavarovalnih stavbah ali premičninah lahko povzroči potres, vihar, Od OILO Krško so bili kaznovani naslednji kmetovalci, ki niso zadostili predpisom oddaje živine do določenega časa in s.tem zavirali prehrano delavstva v naši industriji. Turk Alojz, Brod 18, poseduje 12 ha zemlje. Ni zadostil obvezni oddaji živine do določenega roka, brez opravičenega vzroka. V letu 1948 ni prijavil zakola 2 prašičev. Pri popisu živine, sadnih dreves, trt itd. je utajil 4 prašiče. Z ozirom na gornje je bil kaznovan s 15.000 din. Kuntarič Neža, Malo Mraševo, poseduje 17 ha zemlje, ni oddala živine do določenega roka. V začetku leta 1949 ni prijavila zakola 2 prašičev, zato je bila kaznovana z 20.000 din. Poseduje 2 vola, 2 kravi in še tele, kar nam je jasen dokaz, da bi lahko zadostila malenkostni obvezi, ko ne bi nalašč sabotirala pri izvrševanju uredb ljudske oblasti v korist skupnosti. Zarn Anton, Vel. Mraševo, poseduje 12 ha zemlje, ni zadostil obvezni oddaji živine do roka. Pri popisu je utajil 2 prašiča, v nasprotju z uredbo o zatiranju in preprečevanju živalskih kužnih bolezni je kupil 2 prašiča brez živinskega potnega lista. Kaznovan je bil z 12.000 din denarne kazni. Športno življenje v Brežicah in okolici je z nastankom nove Jugoslavije dobilo pogoje za neoviran razmah. Že prvo leto po osvoboditvi so ustanovili fizkulturno društvo »Razlag«. Ime je dobilo po dr. Radoslavu Razlagu, borcu za pravice Slovencev v 19. stoletju. Za ustanovitev so imeli največ zaslug Gregl Milko, član odbora OF, Gregorič Mirko st., podpredsednik OF ter Holy Jože, predsednik društva. V začetku je društvo štelo 80 članov. Gojili so telovadbo, nogomet, kegljanje in šah. Marljivi brežiški fizkulturniki so začeli redno trenirati in imeli pogosta srečanja z bližnjimi hrvatskimi fizkulturnimi društvi. Vendar so se člani društva kmalu znašli v začetnih težavah, predvsem zaradi nabave rekvizitov. Ta ovira pa jim ni mogla vzeti velikega veselja in nezlomljive volje po napredku, saj so samoiniciativno izdelali najpotrebnejšo fizkulturno opremo, pri čemer so jim izdatno pomagali domači obrtniki. Že v razmeroma kratkem času so bile v okviru društva ustanovljene še namiznoteniški, smučarska in plavalna sekcija. Z nenadnim odhodom najmarljivejših funkci- duje 20 ha zemlje, ni zadostil predpisani količini odkupa mesa. Bil kaznovan z deset tisoč din, če ne plača, se denarna kazen spremeni v prisilno delo in sicer 200 dni. Gros Rozalija, Strit 14, ima 9 ha zemlje, bila kaznovana s 5000 din denarne kazni ali pa 100 dni prisilnega dela. Radanovič Jože, Vrh j e št. 59, poseduje 6 ha zemlje, bil kaznovan z 2.000 din ali 46 dni prisilnega dela. Jurečič Martin, Crešnjice št. 13, poseduje 11 ha zemlje, bil kaznovan z 10.000 din ali pa 200 dni prisilnega dela. Kramer Ana, Jereslavc 24, poseduje 15.5 hektarjev zemlje, bila kaznovana s 5.000 din ali 100 dni prisilnega dela. Tomše Jože, Globočice št. 8, poseduje 17 ha zemlje, kaznovan s 5.000 din ali 100 dni prisilnega dela. Narad Karel, Hrastje 23, poseduje 9 ha zemlje, kaznovan z 8.000 din ali 160 dni prisilnega dela. Premelč Miloš, Zupelevec 14, poseduje 16 ha zemlje, kaznovan s 1000 din ali 20 dni prilisnega dela. Medvedec Franc, Jereslavc 42, poseduje 11 ha zemlje, kaznovan z 2000 din denarne kazni ali 40 dni prisilnega dela. otiarjev društva v JA so se vrinili v njegovo vodstvo ljudje, ki so s svojo separatistično politiko zavrli napredek društva. Šele po povratku odsotnih funkcionarjev iz JA je življenje na fizkultura em področju znova zaživelo in ob tej priložnosti so člani sindikatov in dijaki izvolili nov upravni odbor in izločili iz svoje sredine vse nezdrave elemente. V septembru preteklega leta so društvo preimenovali v telovadno društvo. Na pobudo članov sindikata, OF in ostalih množičnih organizacij je bilo nekaj mesecev kasneje ustanovljeno športno društvo Razlag, ki si je postavilo prvo nalogo — graditev novega štadiona, kajti sedanji prostor ne ustreza več vedno večiim potrebam fiz-kulturaikov. Marljivi brežiški fizkulturniki so hoteli svojo namero čim prej uresničiti, vendar so zaradi nenaklonjenosti nekaterih, njihovi načrti ostali le načrti. Šele na nedavnem posvetu v Ljubljani je glavni odbor KSS odobril Razlagu kredit 100.060 din za gradnjo štadiona, ki bo poleg preurejenega nogometnega igrišča obsegal še atletsko te-kališče, prostor za orodno telovadbo in kegljišče. Uredili bodo tudi igrišča za ko- Šetinc Franc Borba proti tuberkulozi med otroci in mladino Pomemben napredek v izgradnji socialističnega zavarovalstva Merslavič Andrej, Jereslavc št. 25, pose- V Brežicah vzgajajo vsestranske Hzkulturnike šaj-ko, odbojko in tenis, ki bi hkrati služila pozimi za hokejske in drsalne prireditve. S prostovoljnim delom so se doslej najbolj izkazali člani mestnih podjetij, nadalje člani telovadnega in športnega društva, dijaštvo, posebno pa pripadniki Jugoslovanskege armade. Društvo šteje 181 članov in ima 11 sek-eij, kar vsekakor dokazuje, da so Brežičani vsestranski fizkulturniki. Njihov predsednik je neumorni Korent Jaka, podpredsednik pa je Gregorič Mirko, ki ga odlikuje velika organizacijska sposobnost in čigar zasluga je, da ima društvo potrebno povezavo z OF, LMS in sindikati. Eden najzaslužnejših je 70 letni Holy Jože, ki z velikim uspehom vodi brežiške telovadce. Izmed športnih sekcij se je kljub neugodni zimi najbolje izkazala nedavno ustanovljena hokejska sekcija, ki šteje 22 članov. Pohvaliti je treba še odbojikaše, košarkaše, teniške igralce in kegljače, medtem ko se nogometaši v letošnji sezoni zaradi tehničnih ovir niso mogli izkazati. Mladinski pevski koncert Mladinski pevski koncert nižje gimnazije v Krškem je po treh uspelih koncertih v Cerkljah in na Raki nastopil s svojim koncertnim programom 6. maja v krški kinodvorani. Že prvi vtis je dokazal, da je zbor s svojim dirigentom tov. Jožetom Košoro-kom vred od lanskega leta zelo napredoval. Ne bori se več s tremo. V intonaciji je čist in siguren. Vokalizacija je pravilna, glasovno pa je homogen. Mogel bo dostojno reprezentirati svoj zavod tudi na drugih odrih. Zbor pesmi je bil pester. Zastopani so bili skladatelji; N. Pahor, Simoniti, E. Adamič, C. Pregelj, Z. Prelovec, V. Mav, V. Mirk, I. Grbec, L. Kramolc, M. Tomc, B. Šček in R. Gobec z narodnimi umetnimi in partizanskimi pesmimi. Razpored pa je bil nekoliko neenoten. Morda bi bilo bolje držati se starega pravila — od lažjega k težjemu, ne oziraje se na tekst. Dvorana je bila polno zasedena in ni štedila s priznanjem, ki so ga pevci kot tudi zborovodja v polni meri zaslužili. Ako upoštevamo veliko zaposlenost našega prosvetnega delavstva, je preko 5,200 prostovoljnih ur, ki so jih pevci s svojim dirigentom vred opravili, zares vredno polnega priznanja. Od posameznih pesmi so posebno ugajale belokranjske in koroške, kjer je sodelovala kot solistka tov. Domnikova, ki je ob spremljavi klavirja tov. Krajnc — Cimperšek Metke, zapela v odlični interpretaciji Pavšičevo »Pastirico«. Vihar navdušenega priznanja pa je žela težka Pre-lovčeva »Očka moj je delavec«. Zboru in pa njegovemu požrtvovalnemu pevovodji iskreno čestitamo in želimo, da nam nudi še več takih lepih večerov. Mij. O gradnji fizkulturnega štadiona v Brežicah Precej časa je že, odkar se je v Brežicah ustanovil gradbeni odbor, ki je zajel v svoje vrste ljudi iz sindikatov in lizkulture z namenom, da v najkrajšem času izvrši pro-širitev samega telovadnega igrišča-štadio-na. Ne moremo se zadovoljiti, da je postavljen samo gradbeni odbor ter, da vso delo sloni na ramenih tega odbora, odnosno na izvoljenih tovariših, ki so v tem gradbenem vodstvu, pač pa je nujno potrebno, da isti dobivajo vsestransko pomoč in to v prvi vrsti od množičnih organizacij OF. Za to pomoč pa je treba izvesti popolno sodelovanje OF sindikata in pa lizkulture. Zelo napačno je mišljenje, da gradnja takš-njega objekta ni važna ali pa celo ni potrebna. Res je, da prioriteto uživajo v prvi vrsti objekti, katerih namen je, uporaba in pa dvig naše industrije. Mora pa se vzporedno s temi delovnimi podvigi dvigati tudi naš fizkultumi pokret, kateri bo s to delavnostjo zasigural sebi trdni temelj za svoj nadaljnji razvoj in katerega se ne sme podcenjevati. Dotaknili bi se še samo tega, da je naša ljudska oblast, katera polaga veliko važnost fizkulturnemu gibanju, dala v ta namen dovolj finančnih sredstev, katere bo treba resnično in to samo z delavnostjo uresničiti za kar je potrebno neumorno in požrtvo- 1 valno delo vseh članov OF, sindikatov, LMS 1 in pa fizkulturnikov. Zato vse sile za izgradnjo našega fizkul-turnega štadiona, katerega izgraditev pomeni izboljšavo v našem fizkulturnem življenju, pomeni za naše fizkultumike dragoceno pridobitev, pomeni preizkušnjo moči fizkulturnikov na tem polju. Objava Uprava za delovno silo opozarja vsa podjetja m ustanove, da pri dvigu živilskih nakaznic dostavijo spisek upravičencev en izvod več, kateri naj vsebuje sledeče podatke: priimek, očetovo ime in ime; datum in kraj ter okraj rojstva; kraj bivališča; delo, ki ga opravlja; da-^um Xst°Pa v delo. Spisek delavcev in nameščencev naj takoj dostavijo, kateri (vsebuje sledeče podatke, kot je zgoraj navedeno, dodatno naj dostavijo sledeče rubrike, poklic; delo, ki ga sedaj oprav-lja; številko delovne knjižice ali potrdilo, za uslužbence štev. uslužbenske knjižice odnosno dekreta. Rekapitulacija živilskih nakaznic naj bo v enem izvodu več samo za delavce in nameščence, ne pa za njihove svojce. Ravno zato morate DSM obrazce, to je o gibanju delovne sile dostaviti do 28. v mesecu, ker v nasprotnem primeru ne boste mogli dvigniti živilskih nakaznic za delavce tekom meseca stopivših v delo, ako isti ne bodo nakazani preko uprave za delovno silo Krško. Okrajna uprava za del. silo Krško Osnovne šole, sedemletke in gimnazije — pozor! V zvezi s pionirskim festivalom, dajemo še naslednja navodila. Nastopi pionirskih pevskih zborov in tekmovanje šahistov bo 29. maja 1949 v Brežicah z naslednjim razporedom : Dopoldan: ocenjevanje posameznih pevskih zborov v viteški dvorani. Bližnje šole kot na primer Brežice, Artiče, Čatež, Globoko, naj bodo na mestu že ob 7 zjutraj. Vse ostale šole ob 9, ko pride vlak tako, da bi se ocenjevanje posameznih zborov končalo do 11 ure, takoj nato skupne vaje za popoldanski nastop vseh zborov. Vzporedno z ocenjevanjem pevskih zborov se bo vršilo tekmovanje šahistov v gimnaziji Brežice. Vsak krožek pošlje dva tekmovalca. Popoldan ob 2 nastopi posameznih zborov in nato nastop vseh zborov skupaj. Upravitelj stva osnovnih šol in sedemletk in gimnazij poskrbite za polnoštevilno udeležbo vseh mladih pevcev. Obvestilo odseka za notranje zadeve Ker bodo sedanje izkaznice zamenjale nove enotne za celo državo in jo bo moral imeti vsak državljan FLRJ star nad 16 let, je tozadevno potrebno, kakor je bilo že razglašeno od strani KLO-jev, da si vsi državljani stari nad 16 let, pribavijo za izstavitev nove osebne izkaznice potrebne dokumente. Ker se pa opaža, da prebivalstvo tega okraja ne smatra tozadevno za zelo važno, se od strani tukajšnjega odseka za notranje zadeve ponovno obvešča prebivalstvo tukajšnjega okraja, da si stari nad 16 let čimprej pribavijo tri fotografije v velikosti 3X4 centimetrov. Fotografije pa ne smejo biti stare, temveč se je treba na novo fotografirati. Nadalje si je nabaviti, rojstni list in potrdilo o državljanstvu. Vse te dokumente si je pribaviti čim prej, da ne bo pozneje nepotrebnega drenja, čakanja in nepotrebnih poti. Ker je rok do pričetka izdaje osebnih izkaznic zelo kratek, zato pohitite. Pričetek izdaje bo objavljen. KRŠKO 14. in 15. maja Prva plesalka Sovjetski film 18. in 19. maja Pot v bodočnost Sovjetski film 21. in 22. maja Sedma tenčica Angleški film 25. in 26. maja Nekje v Berlinu Nemški film 28. in 29. maja Ukradena meja Češki film I. in 2. junija Štiri srca Sovjetski film 4. in 5. junija Predstavnik oblasti Sovjetski film 8. in 9. junija Kemija in ljubezen Nemški film II. in 12. junija Teden slovenskega filma OBE I I Lil II I I n 1 * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * SEVNICA 14. in 15. maja Kralj Francoski film 18. in 19. maja Na straži miru Sovjetski film 21. in 22. maja Sekretar Rajhoma Sovjetski film 25. in 26. maja Nasredinove prigode Sovjetski film 28, in 29. maja Vaška učiteljica Sovjetski film I. in 2. junija Lov na kite Sovjetski film 4. in 5. junijs Zofa Kosmedijanska Sovjetski film 8. in 9. junija Vlak pelje na vzhod Sovj. barvni film II. in 12. junija Morska roža Franc, umetniški film Novo življenje Vsak brigadir se zelo rad spominja življenja v brigadi, ki je napravilo na slehernega mladinca globok vtis, nekaj nepozabnega kar človeka preganja, da se še in še udeleži mladinskih delovnih akcij. Ko se človek vrne iz srede vzdušja velikanskega poleta in nepopisnega he-roizma mu je kakor, da je prerojen, skratka mu je, kakor da je stopil na povsem novo pot, katero doslej še ni poznal. Žvižg dežurnega, pesem krampov in lopat, cviljenje samokolnic, je kakor himna, ki odmeva povsod tam, kjer je mladina, kjer je življenje. Ko na eni strani to navdušenje človeka priganja, da se povrne nazaj med svoje sotovariše s katerimi je delil svoja čustva in so mu bili najdražji, pa na drugi strani ogorčajo človeka razne izmišljotine o življenju mladine na delovnih akcijah, kar se odraža kakor pljuvanje na tisto sveto ustvarjanje mladine. To je reakcija, ki raznaša te govorice, a ji naseda čez dalje manj ljudi, ker so od svojih sinov in hčera slišali resnico. Povsod nas ovira reakcija, pa tudi tukaj, ker jim visoki delovni polet delovnega ljudstva ne gre v račun, kajti ta polet ruši tisto kar reakcija gradi. Opazoval sem včasih mladince, ki so se le težko odločili za odhod v brigado, pa tudi težko za odhod iz brigade. Mnogi hlapci in dekle, kakor so jih prej imenovali, se niso več vrnili k svojim izkoriščevalcem, ampak so ostali še nadalje med