ha}. dan lo praznikov. jjjued dailj ezcopt Sundajrs and Holldajrs. Cena lista Je $6.00 PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE' Uredaiški ln upravnlikl prostori; 1657 South Lavmdalo Avo. Office of Publicatlon: 2657 South Lawndal» Ave. Telephone, Rockwell 4004 . •t Januar? 1«. ISO. al Um Um Act «1 Ooagraaa ot March a. ISt« CHICAGO 23. ILU ČETRTEK. 5. AVGUSTA (AUGUST S). 1943 Subecriptton $6.00 Vearlj STEV.—NUMBER 152 Acceptance for mailing at special rate of pcetage provlded for ln aection 1102, Act of Oct 2, 1017, authorued on June 4. 1011 Grand i zahteva resignacijo ■Badoglijeve vojaške vlade Ameriške in britske čete prebile osiščno bojno črto v Siciliji in zajele osiščne kolone ob gori Etni. Rimska radiopostaja objavila zavezniške mirovne pogoje.—Ruske čete udrle v glavni trdnjavsld pas okrog Orla po okupaciji nadaljnjih vasi in naselbin. Nemški armadi preti uničenje.—Ameriške čete dospele na vzhodni konec japonske letalske baze pri Mundi Nekje v Evropi. 4. avg.—Grof Dino Grandi, bivši italijanski poslanik v Londond, je zahteval resignacijo vlade maršala Ba-doglija in da to nadomesti civilni režim na seji, katero je sklical kralj Viktor Emanuel in katera se je vršila v njegovi palači. Seji, katere so se udeležili vodilne italijanske osebnosti, med temi grof Guisseppi Volpi, admiral Thaon de Revel, zunanji minister Raffaele Guariglia ln maršal Badoglio, je predsedoval kralj. Vest lz zanesljivega vira pravi, da je Grandi izjavil, ds Badoglio ni izvršil glavne naloge, ki je sklenitev miru, zato naj resignira. Zavosnlškl sten. Afrike. 4. avg. — Ameriške in britske čete so prebile osiščno bojno črto ob gori Etni v dveh krajih in prodrle dvanajst milj daleč. Nemške in italijanske kolone pri tej gori so v pasti in preti jim uničenje. Oddelki sedme ameriške armade, kateri poveljuje general George S. Patton, so okupirali Troino po zdrobitvi osiščne sile in začele prodirati v smeri Catanije po obrežju Sicilije. V Cataniji je zbrana močna nemška vojaškav posadka. Sveže ameriške in britske čete so bile zagnane v ofenzivo proti osiščni sili. Poleg Troine so zavezniki okupirali Capizzi, Cerami, Regalbuto in Centuri-po. Operacije čet na kopnem podpirajo bojna letala z bombardiranjem osiščnihr pozicij. Ameriški in angleški bombniki so izvršili nove napade na Messino, Milazzo, Neapel in Ka-labrijo na drugi strani Sicilije. Bombe so porušile mnogo mili-tarističnih naprav in zanetile ogromne požare. London. 4. avg.—Okupacija vse Italije in izročitev italijanske bojne mornarice zaveznikom je eden izmed pogojev, ki so bili predloženi maršalu Badogliju, predsedniku nove italijanske vlade. Pogoje, katerih maršal *e ni sprejel, so bili objavljeni na rimski radiopostaji. Ti so: Neomejena oblast poveljstva >a vezniške oborožene sile nad Italijo. Zavezniška okupacija vse Italije. Italijanske letalske in morna nčne baze mors jo biti na razpo- •ago zaveznikom. Izročitev italijanske bojne mornarice zaveznikom. Razorožitev italijanske sile. Demilitarizacija italijanskih "iduatrij. Ako Badoglijeve vlada ne bo sprejela teh pogojev, bodo za-w/n»ki obnovili masne bombne '-pade ns italijanska mesU. Badoglio se še vedno obotev-' " bojazni pred Nemčijo. Hit-lahko pridrži vojeke 27 ite-' jannkih divizij, ki se nahajajo y balkanskih državah, in okrog -dO,000 Italijanskih delavcev v " "tfiji kot talce.* ( Ar.gu-iid zunenji minister ^tbony Eden je rekel v perla-fr,"'»tu. da bodo - ' ~ zavezniki za '•merno stališče nsprsm v//-Ii — -'■■■■t* —•• ; -»Jt. če kapitulira, toda kapi-];,*CIJ* morg biti brezpogojne 1 »J« bo lahko igrala vlogo kot •^•na drievt, če obrne hrbet •^jski Nemčiji u°doa. 4. avg -Ruske čete so udrle v glavni trdnjavski pas o-krog Orla in zasedle ved vasi m naselbin v bližini mesta, se j {lasi poročilo iz Moskve. Prvi vojaški oddelki so oddaljeni le nekaj milj od osrčja Orla, kjer je zbrana nemška armada okrog 250,000 vojakov. Poročilo omenja, da je padec Orla blizu. Nemška armada je obkrožena in v nevarnosti popolnega uni-čenja. Izgleda, da jo bo zadela ista usoda kot je ono pri Sta-lingradu. Rusi so okupirali Stiš in Pilatovko, strategičnl naselbini na južni strani Orla, in železniško križišče ter postajo v Domninu, sedem milj vzhodno od Orla. Komunike, objavljen danes zjutraj, trdi, da so Rusi zasedli dve strategični cesti, ki spajata Orel z Bolhovom in Karače-vem. Slednje mesto je oddaljeno 27 milj od Brijanska, nemške trdnjave, ki je prav tako važna kot Orel. Sovjetske čete so izvojevale uspehe tudi na drugih frontah Nemška ofenziva v kotlini ob reki Doneč je bila ustavljena po ljuti bitki, v kateri so Rusi razbili 87 tankov. Ruski letalci so sestrelili nadaljnjih 180 nem ških letal v spopadih v zraku. Zavosnlškl sten. Avstralija. 4. avg.—Ameriške čete so dospele na vzhodni konec japonske letalske baze pri Mundi, otok New Georgia, poroča glavni stan generala Douglasa MacArthurja, vrhovnega poveljnika zavezniške sile. Okupirale so tudi stra-teglčen hrib Bibolo, eno miljo stran od japonske baze. Ameriški in avstralski letalci so izvršili nove napade na ja ponske baze na otoku New Bri tain in Novi Gvineji. Vrgli so več ton bomb na te pozicije, ki so razbile več militarističnlh objektov in zanetile požare. Drugi roji letal so metali bom be na japonske ladje in transporte v Dampierski ožini, ki so razbile in poškodovale 29 ladi, in transportov. Stavbe v severni Italiji Demonstracije za mir se nadaljujejo Bera. Švice. 4. avg.—Več tisoč delavcev stavka v Milanu, Genovi in drugih mestih v severni Italiji. Stavkarji poplavljajo ceste in trge in odprto izzivsjo policijo, vojsške čete. demonstri rs jo za mir in oboojsjo Badogli-jevo vlado. Več sto ljudi je bilo rsnjenih v bitkah s karsbinjerji v Geno-vL V Novi Ligurl v bližini Genove so se demonstrsntje spo-pedli s policijo in dve osebi sta bili 'ubiti. Delavci v velikih industrijskih središčih v severni Italiji so "obsedeli" pri delu ln čskali ns vest lz Rima, da je mir blizu Na glavnem trgu v Milanu so množice ponovno demonstrirale za takojšnjo sklenitev miru. Tisoči so napolnili kinogledeli-Ics. de vidijo filme prizorov In dogodkov, ki so sledili pedcu Musoolinijevegs režima. Slike, ki so kazale maršala Bedoglije. so izžvižgeli V nekaterih glede liščih so ljudje kričali, da hočejo videti ameriške filme. )dbor odločil v prilog tesar jem Strojniki zapretili z oklicem stavke VVashlngton. D. C.. 4. avg.— Vojno-delavski odbor je odločil v Pfilog bratovščini tesarjev, včlanjeni v Ameriški delavski Federaciji, v kontroverzl med njo ln Zvezo strojnikov. Kon-troverzo je Izzvalo vprašanje ju-risdikcije. Odbor je odločil, da Fruin-Colnon Contracting Co. lahko svobodno najema delavce na podlkgl pogodbe z Granite City Steel Co., Granite City, 111. Strojniki, ki so uposleni v tovarni slednje kompanije, so za »retlli z oklicem stavke, če bodo esarji instalirali stroje. Odlok pravi, da pogodba, sklenjena med tesarji in kompanijo, določa, da tesarji instalirajo stroje. Zveza strojnikov ni zadovoljna z odlokom vojno-delav skega odbora. Raztegnitev programa stabilizacije Roosevelt predloži načrte kongresu v odobritev slovenci podžigajo revolto v furlaniji Odpor proti osiščni okupacijski sili narašča OBSODBE FASISTOV V TURINU Chleaoo. švica*ko-italijanska meje. 4. avg.—Enote slovenskih gerilcev ln pertisanov so prekoračile mejo in tkdrle v Furlanl-; o, severna Benečija, kjer biva okrog 50,000 Slovencev in kjer podžigajo revolto* proti itall-anskim avtoritetam. Gazzetta del Popolo poroča o nemirih v Novi Llguri, kjer je bilo mnogo ljudi aretiranih na obtožbo kršenja regulacij, ki prepovedujejo nošnjo orožja. )ruga poročila omenjajo naraščanje odpora proti osiščni o-kupacijskl sili v Sloveniji, Dalmaciji ln Srbiji K Spopadi med to silo in gerilci ge nadaljujejo. Iz nekega francoskega mesta ob švicarski meji )e prišla vest, da so francoski partizani napad-i italijansko vojaško posadko Dva Italijane g*e bila ubiU v bitki s partizani. Napad Je odmev sovraštva Francozov, kl ne morejo pozabiti, da je Italija napovedala vojno Franciji 10. unija 1. 1940, nekaj tednov pred njeno kapitulacija pred Nem čljo. Znamenja kaiajo, da se bo O-grska odcepila od osišča. Na conferend ogrske socialistično stranke, ki go jt vršila v Bu dimpeštl, Ja prsdftavnik te lzja- VVashlngton. D. C» 4. avg.— Nov program splošne stabilizacije z načrti, ki določajo vladne garancije farmarjem glede cen da se zviša produkcija živeža, bo predložen kongresu v odobritev, ko se ponovno sestane v svojem zasedanju 14. septembra. Predsednik Roosevelt se posvetuje z uradniki uprave vojne mobilizacije, ekonomske stabili zacije in administracije zs kontrolo cen o raztegnit vi programa stabilizacije. On bo najbrže ori sal detajle programa v svojem govoru po radiu na delavsk: praznik. Roosevelt je pred enim letom vprašal kongres zs oblast v zadevi stabilizacije življenskih stroškov ln cen pridelkov. Program predvideva raztegni tev oblasti vladnih odborov in agentur pri kupovsnju pridelkov od farmarjev in prodajanju teh konzumentom ip ustanovitev sistema, ki bo omogočil izvedbo. Storjeni bodo najbrže ko-rski za dosego ravnotežja med cenami in mezdami, da se prepreči inflacijo. Izgleda, da bo Rooaeveltov program naletel na močno opozicijo pri reakciji kongresu. Biro za poljedelako ekonomi jo je naznanil, da bo Amerika pridelala več živeža v letu letu nego lansko leto. Porest v produkciji bo znašal najmanj štiri bdstotke Domače vesti Oblaki la poadravl Chicago.—Ana Bencič in The-resa Absec it Kellogga, Idaho, sta 4. t. m. obiskali gl. uifcd SN->J in uredništvo Prosvete. Vlak uamrill dva Slovenca Nokomls, IU.—Dne 2. avgusta e potniški vlak železnice New York Central do smrti povozil devet delavcev, ki so delali na tukajšnji progi in med njimi ata bila tudi dva naša rojaka in člana društva 209 SNPJ, Leopold Kočevar, star 60 let in rojen v Obrhu pri Novem mestu ln Leopold Kruel, stsr 58 let ln rojen v Zabukovici pri Celju na Spodnjem Štajerskem. Prvi je bil samski, drugi pa oženjen. Is Severne Dakote Tower, N. Dak.—Pred dnevi jo tukaj umrl Jos. Japel, star 76 lot ln rojen na Vrhniki. V Ameriki je živel 48 let, in sicer 40 let na farmi, zadnjih osem let pa v Fargu kot vpokojen farmar. Zapušča tri sinove in dve hčeri. ilkf^let^tf^td Sd Nemški poročnik pobegnil iz kanadskega taborišča Gravenhurst, Ont, Kanada, 4. avg—Nemški letalski poročnik Peter Krug, ki je pričal na obravnavi proti Mesu Stephanu. svojemu rojaku ln restavrsterju v Detroitu, ki mu je pomagal pri prvem begu, Je spet pobegnil lz ujetntškega taborišča Krug so jo kopel z drugimi ujetniki vred in ko je bilo njegovo ime klicano po kopenju. ga nl bilo mod njimi. On Je pobegnil v kopalni obleki In policija ter vojaške čete ga sdaj iščejo Stephen je bil ne obravnavi spoznan za krivega iadejstva in obeojen v smrt Tik pred ekeekucijo ga je pred-aednlk R/noevelt rešil smrti, ko je kazen znižal na dosmrtno ječo. bU pora italijanskega ljudstvs. Švicarski list Gazzette de Lau-sanne je objavil poročilo iz Rima, da so bombe, katere so ameriški letalci metali na italijansko prestolnico, ubile ln ranile 14,203 ljudi. Ljudske šole po bile spremenjene v bolnišnice. Neue Zuerchcr Zeltung piše, da se hoče maršal Badoglio, predsednik nove italljsnskc vojaške vlade, ki jc nasledils Mus solinijev režim, izogniti kon fliktu z Nemčijo, zsveznico Ita lije. Italijansko ljudstvo, ki je pričakovalo, da bo Badoglio sklenil mir z zavezniki, je razočarano, Ono je bilo uverjeno, da bo razpust fašistične stranke rezultlral v umiku Italije iz vojne. Vojaška sodišča v Turinu so obsodila več fašistov, ki so se upirali likvidaciji fašistične strsnke, v zapor in nekatere smrt. Več sto oaeb je bilo sre tiranih na obto/bo kršenja mi Utarlstlčnih regulacij in širjenja angleške propagande. Profesor Sturges bo vodil pomotno akcijo v Siciliji Washington, I). C., 4. avg — Wesley A. Sturgess, profesor na univerzi Vsle in bivši član odbora za ekonom »ko vojno, je bil imenovan za direktorja pomožne akcije v osvobojeni Siciliji, ae glasi naznanilo državnega de-pe rt men ta To -iostevljs, da bodo imenovani tudi ekonomski vcičeki, ki bodo pomagali Stur-gesu pri Izvrševanju službe Pravda podprla nemški odbor Združitev proti« nacijskih elementov Moskva. 4. avg.—Pravda, gla silo ruske komunistične stran ke, je podprla nedavno ustanov Ijenl odbor za osvoboditev Nem čije, kl ga tvorijo nemški poli tlČnl begunci, Intelektualci, vojaški častniki ln bivši Člani nemškega parlamenta. Načelnik odbora jo pesnik Erlch VVelnert, glavna osebnost pa jt Wllholm Pleck, bivši vodja komuntstlč noga bloka v nemškem parlamentu ln tajnik tretje Interna-clonalc (komlnterne), katoro jo Stslln razpustil 22. maja tega leta. Uvodnik, ki ga je objavila Pravda, je prvi sovjetski ko mentar nemškega odbora, ki je bil formiran v Moskvi 13. julijs. Neksj dni pozneje je odbor ns slovll manifest nemškemu Ijud stvu in srmsdi z spolom, nsj ts-koj revoltlrata proti Hitlerjevemu režimu, zahtevata sklenitev miru z zavezniki in vzpostavitev demokracije. Uvodnik trdi, da je odbor na delu za strnitev vseh protinacijsklh elementov Odbor je prej objavil dekla racijo, da ni noben sovrsžnik pshnil Nemčije v tak propad kot jo je Hitler, de Je njegov glavni cilj strmogiavljenje ns cljskega režima in ustanovitev svobodne in demokratične Nemčije po vojni. "Prepričani smo, ds bo odbor za osvoboditev Nemčije igra važnejšo vlogo v naporih za str rpoglavljenje Hitlerjevega roži ma in umika Nemčije iz vojne nego jo je sličen italijanski odbor, ustanovljen pred leti v Angliji," pravi Pravda. "Italijan », k J odbor, ki ga tvorijo repre zentantje različnih političnih strank, Je že dosegel svoj glsv ni namen, ko je bila Mussolini jeva fašistična vlada strmoglav I jena " Pravda naglaša, da formiranje odbora zm osvoboditev Nemčije ni bilo mogoče prod enim letom Takrat sta Nemčija in Its-lije Imeli mogočno oboroženo silo. Razpoka v osišču se Jo pokazala v pedcu Muaoollnljevega režima. Zavezniki zadajajo težke udarce sovražniku na vseh fronUh In čas, ko se bi zrušil pod temi udsrcl, je blizu McNuttova odredba izzvala odpor Proti vpoklicu očetov v vojaško službo „ VVashlngton. D. O. 4. avg.— Znamenja kažejb, da bo odredba, katero jt objavil Paul V. McNutt, načelnik komisije zu dobavo in mobilizacijo moštva, naletela na opozicijo v kongresu, ko se ponovno sestane v svo-em zasedanju 14. septembra. Odredba določa reklasifikaci-o očetov in vpoklic v vojaško službo v prihodnjem oktobru. On je naglasil, da bodo očetje vpoklicani v armado, čeprav morajo skrbeti za žene in otroke. Vsled nove odredbe Je prizadetih najmanj 6,000,000 poročenih moških vojaške starosti, ki so zdaj v razredu 3-A. Nekateri longrcsniki in senatorji, ki so ostali v Washingtonu, so izjavili, da bodo vodili opozicijo. General Lewls B. Hershoy, di rektor federalnega nabornega urada, je v smislu McNuttove odredbe že dal navodila krajev nlm nabornim odborom glede vpoklica očetov v armado. Izjavil je, da bodo vpoklicani po določenem rodu ln da se pri tem ne bo oziralo na število otrok, ki so odvisni od njihovega za služka. Izjeme bodo le za one, ki opravljajo važna dela v voj nih industrijah. Vatikan hvali ameriška ujetniška taborišča Vatikanski radio je naznanil, ClmrckUlu de Je nedškof Amlet« Gioveani pn Italijanske čete odhajnjo iz Grčije Dve diviziji kapitulirali pred četniki? Isisnbul Turčija. 4. avg —Odhajanje italijanskih čet iz Grčije v smeri Albanijo Je zavzelo obseg splošnega umika, se gls-se poročile ir. butksnskih krojev. Iz teh Je rszvidno, ds bodo čete, kl pri ha js jo v Albanijo, čakale tamkaj na parnike, da jlh odpeljejo čoz Jadransko morje v Italijo. Drugo italijanske vojaške enote odhajajo Iz Črne gore proti severu v smeri Trsts in Reke. Mnenje prevladuje, da ni nobenega italijanskega vojaka več na grškem ozemlju južno od Ko-rlnta. Neko poročilo, ki pa nl potrjeno, pravi, da sta dve Italijanski diviziji, ki sta zapustili Cr no goro, kapitulirali pred srbskimi četniki, ki so ju nspadli. Obe sta bili osvobojeni potem, ko sta obljubili, da bosta pustili četnikom yie orožje, strelivo In motorni Vlzlla, nakar ao jima četniki zagotovili varetj prehod Iz poročil se očituje motnost, da lxi umik italijanskih čet iz balkanskih držav tako oslabil nemško oboroženo silo, ds no bo mogls braniti Grčije, Bolgarije in južne ter centralno Jugosla vije. Republika San Marino odstavila fašiste Ixmdon, 4. avg.-Radio Rim jo citiral poročila iz San Meri ns, neodvisne republik*, 125 milj severno od italijanske prestol niče, ds so bili člani državnega sveta, prežeti s fašističnimi težnjami, odstavljeni. San Marino ae ponaša, da je najeterejša dr levica v Evropi Njeno ozemlje obeega 3S kvadratnih milj In re publika ime 14,545 prebivalcev Ameriški senatorji Cieognenl, apo»tolaki delegat v VVaohlngtonu, nedavno obiskal ujetniška taborišča v Ameriki, v katerih so nahajajo italijanski tn nemški vojni ujetniki, In da Jih je pohvalil. Nadškof Je Stavka v kanadskih letalskih tovarnah lewis apelira za odobritev pogodbe ' f ojno-delavtki odbor m i« ni odločil ZVIŠANJE MEZDE RUDARJEM Waahlngion, D. C.. 4. avg.— John L. predsednik ru- darske unijeTJnited Mino Work-ers of America, se je včeraj sestal a člani vojno-delavskega odbora ln razpravljal s njimi o provizijah nedavno sklonjeno Mgodbe med svojo unijo in zvezo illinoiskih operatorjev, obenem pa je apeliral, naj odbor potrdi pogodbo. Poudaril Jo, da noče uslug s strani odbora in da so zahteve, da rudarji dobe plača za Čas, ko gredo na delo ln odhajajo s dola, uprvlčene. Pogodba, sklenjena s Ullnolaklml operatorji, naj bo vzorec onim, ki jih unija podpiše s ropreson-tanti operatorjev premogovnikov v severnih In južnih drla-vah. Člani vojno-dolavskoga odbora se še niso odločili za ali proti odobritvi pogodbe. Pričakuje ao, da bodo podali svoj odlok v prihodnjih dveh tednih. Pogodba, kl so jo sklenili u-rsdniki illinolskega rudarskega distrikta UMWA s organizacijo operatorjev 21. Julija, določa plačo "od portala do portala," zvišan jo sa $1.25 nt dan, ottm-urnlk ln šest dni dola v tednu ter plačo ln pol g« čozurno dtlo. Doslej so rudarji dol tli sodom ur ng dan ln pot dni v tednu in plača je bila nt dan- Provizije nove pogodbe določajo zvišanje plače na $10 nt dan. Lewis je dojel, da ameriški rudarji so edini izmed rudsrjov v civiliziranih državah, kl ne dobe odškodnino za čas, ki ga potrošijo, ko gredo nt dolo ln odhajajo z dola. On nl hotel doslej imeti nobenega opravka vojno-delavskim odborom ln mu je colo zanikal oblast poseganja v spor med njogovo unijo In operatorji, Trdil je mod drugim, da povprečni letni zaslužek rudirja v preteklem lotu Je znašal le $37 več od najnlšjo plače, kl jo prejemajo federalni pisarniški delsvci. George E. Campbell, predaed-nik Zveze illinoiskih operatorjev, je pojasnil Članom vlsdnegs odbora, da pogodba s rudarsko unijo jo zaključila kontrovorzo glede odškodnine rudsrjem za čss, ki ga potrošijo, ko gredo na delo in odhajajo s delt. Dslje je rekel, ds se jo unija obvezala, da rudarji ne bodo stavkali, dokler bo pogodba v voljavi. Abesinski cesar oplazil Badoglija I/indon, 4. avg.—Abesinski ce-ssr Halle Selezije jo v telegramu listu News Chroniclo obsodil maršala Pietra Badoglija, predsednika nove italijansko vlade, kot krvnločneža, "kl Jo na Mus-solinijev uksz uporabljal stru-pene pline proti mojemu Ijud-atvu." Britska cerkvena delegacija obišče Rusijo I^mdon, 4. avg,—Britakh cerkvena delegacija pod vodstvom yoiikegs nadškofa bo obiskala Rusijo, kamor Je bile povsblje-ns. se glasi naznanilo. Metropola Sergej, načelnik ruske pravoslavne cerkva, bo posiieje obiskal Anglijo. Montreal, Kanada, 4. avg.— Trt letelake tovarne ao morale ze preti vrtta zaradi stavke 20,* I/ondon, 4. avg,—Grupa petih ameriških aenatorjev Je obiskale premier js Churchilla in angleškega kralja tn Imela dolg razgovor s njima Nečelnlk gru- 000 delavcev Prizadete kompe-lg» je oenetor Richerd B Ruaoell. nije oo Vickers, Ksirchild In obvestil Vatikan, de oo ujetniki To tvorijo Ralph D. Brewster, Noorduyn Stovke Je izbruhni-zdravl »n oskrbe ter hrens. ki Jo! Albert B Chendler. Henry Cabot Is, ko so luimpsnlje odbile sa- dobi vs jo, zedovoljivg. Lodge tn Jsmet M Meod. htevo ze zvišenje mezde. Sedem ubitih pri koliziji vlakov Sesttle, VVaah , 4. avg -Sedem vojakov Je bilo ubitih in dvanajst rsnjenih pri koliziji vle-kov, ki se je pripetila danes pri VVardenu lokomotivi sta oo res-bili, ko sta treščili skupaj. Ur -t* PROSVETA ČETRTEK, 5. AVGUSTA PROSVETA the enlightknment OLAtTLO m LASTNINA SLOVENKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE mmd pubiished bj glpTMU National ) and ___aa Zdruteoe d*Uw (laven Chicaoa) ia oa lato. S3 00 aa pol lata. $1 SO aa teirt leta; aa Chkege Is 07.10 sa celo leto. 13.75 sa pol letai ca loosemstvo UN. tubacriptia« rataai ter tha Unitad Itataa (sxcepl Chleag Canada W-00 per yaar. Chicago and Cleero 97JO pav y«a*. couatrlea 10 JO par year. Ceoe oglasov po dugevoru—Rokopisi dopisov ia člankov sa oa vračajo. Rokopisi literarna vsebioe (črtic«, povesti, drame, pesmi Ud.) se vrnejo pošUjalelju la v slučaju, te Je prtloftU pelini no. Advertiainf rate« oo afreemant MiaasrrlpU al and unrffllt^fei1 srilclaa vriU not be returned. Other auch m storim. pUys. poems. aic. «riU b« returned ta when accempaaiad by self-sddrassed and stamped envelefe. Naslov m vsa. kar ima stik s listomt PROSVETA 2357-SI So. Lavndale Ava.. Chicago 33. Illinois only MEMBER Of THE FEDERATED PRESS Glasovi iz naselbin ta« r Bankrot reakcionarne propagande Pred kratkim je podpredsednik Wallace v svojem govoru v Detroitu omenil ameriške fašiste. Ni jih omenil z imenom, kon-statiral je, da so. Takoj nato so histerično padli po VValluceju— Harrison Spungler, predsednik osrednjega odbora republikanske stranke, člunkur VVcstbrook Pegler, časnikarska magftata Hearst in McCormick (oziroma so padli po nJem njuni listi) in bivil kan-saški governer ter predsedniški kandidat republikarfcke stranke leta 1936 Alf Landon poleg nekaterih drugih. Vsi ti so Izjavili: Ce Je kdo v Ameriki fašist, so to "newdealerji"—torej Roosevelt, Wallace in ostali pristaši novega dcala. . . Stvar bi bila otročja in nevredna, da bl se resen človek bavil z njo, če ne bi bila značilna v nekem oziru. Ameriški burbonci in njihovi hlapčonl že vsa tu lota, odkar jim novi deal kuri pod nogami, nazivajo Roosevelta in vse novodealske demokrate "komuniste." Novi deal jim je bil "komunizem." Zdaj so ga pa čez noč prelevili v "fašizem"! Kaj naj pomeni ta burbonskl "double talk"? Pomeni pač to, da so ameriški burbonci moralno popolnoma bankrotirali. Čim kdo omeni ameriške fašiste, jih takoj prime—kakor pravijo—slaba vest in brž poberejo "fašista" in ga vržejo nazaj v govornika. To je vse, kar še zmorejo—ne da bi se pri tem zavedali, kako se smešijo in kako se obenem izdajajo, da so relativno precej v sorodu s fašisti. "Fašist" je danes postala psovka, katero zlasti demagogi poljubno mečejo sem in tja, ne da bl pomislili, kaj hočejo s tem pove dati. Posebno komunisti in njihovi sopotniki so jako radodarni s "fašistom," kakor so na drugi strani fašisti ln nacisti zelo radodarni s "komunistom" za vsakogar, ki jim vidi skozi prste; med obojimi nl razlike v tem oziru. V Ameriki imamo politične fašiste in naciste Italijanskega, nem Ikega |n Španskega pokoljenja; imamo klerofašiste med Irci, Hrvati, Slovaki, Poljaki in drugimi; dalje Imamo domače teroriste, ki so znani kot kukluksurji in druge fanatike, ki so udarjeni na desno stran glave in sledijo raznim firarčkom Geraldom Smithom, VVlnrndom itd., katere bi danes lahko prišteli ameriškim fašistom. Ampak podpredsednik VVallace ni v glavnem mislil teh fanatikov, ko Je v Detroitu omenil ameriške fašiste. VSekskor Je Imel v mislih—ekonomske fašiste. Kdo so ameriški ekonomski fašisti? Kapitalisti ln njihovi dobro plačani intelektualni hlapčonl! Hearst, McCormick, Landon in na tisoče drugih nazadnjakov te vrste so bili že davno to, kar so danes; btll so še pred prvo svetovno vojno, ko nl ie nihče poznal besed "fašist" ln "komunist." Biti 00 ekonomski avtokratje (samodržci), ki so imeli en sam program z dvema besedama: status quo. Vse mora ostati po starem! NIČ se ne sme izpremenitl! Namreč v gospodarskem sistemu Amerike. Ta program imajo še danes. V tem oziru se niso niti za las pre-di uganil. Pred prvo svetovno vojno so najbolj sovražili socialiste, ki so zahtevali—kakor zahtevajo še danes—preobrat v ameriškem ekonomskem In socialnem sistemu. Socialisti so zahteval preobrat na lep, demokratičen način, ampak ekonomski avtokratje niso hoteli ničesar slišati o preobratu, pa naj bo demokratičen ali nasilen. Po prvi svetovni vojni so pa kapitalisti (ekonomski avtokratje i dobili novega sovražnika—komuniste, ki Je po vsem svetu napovedal smrt statusu quo s krvavo civilno vojno ln diktaturo. Istočasno se je porodil fašizem, izzvan po komunizmu, ki je tudi na povedal statusu quo smrt a svojo vojno in diktaturo. Ametiški kapitalisti so dolga It ta simpatizirali a fašizmom. Sa se spi minjute. Mussolini Je vzpostavil točen železniški vozni red in Hitler je naredil "red in mir" v Nemčiji! Toda Italijanski in nemški kapitalisti ao jamrall. Status quo je izginjal! Medlem »ta prišla v Ameriki Roosevelt in novi deal, ki sta na lep. demokratičen način /aČela izvujati ekonomske ln aoclalne re lot me. Novodealske reforme ntso socializem, so pa priprava ali pot, ki vodi v dem« kratičnl socializem. Ameriški ekonomski svto-kiutje so pe /avpili: komunizem' Nuj zvedeli so novodealarjem boj na smrt. ki traja že deset let. In po desetih letih so novo-dealarje piekrstill za fašiste! Smešno! In zanimivo! Moralen bankrot ameriških burboncev je pop< len. Kljub temu, da so nekoč simpatiztrali- in finančno p«Hlpiruli—fašizem in nacizem v F v ropi, niso pristni fašisti. Kajti pnatni fašisti nočejo imeti nikogar |*>leg sebe, tudi privatnih kapitalistov ne, oni hočejo diktaturo nad vsemi in vsakomur. Deloma |>a ima VVallace prav. Ameriški burbonaki kapitalisti iščejo dane* ekonomsko kontrolo nad politično demokracijo jr. namenom, du ohdrže status quo v gospodurtivu. Torej so ekonomski fašisti - cepi e v v stroji petverznl logiki |»odltkajo fašizem novodealarjem rn»|uo!undu ameriških gospodut kih in aoctalnih reakcionarjev nfls torej ne sme motiti. Kajt» leukctonarjl ae lovijo-ra zadnje bilke, da l pil življenju. Statiu qur (naj ostane po staieml |»>menl smrt Nol>ena Institucija ne ostane večno on Starem \\«ka institucija se prej sli «I»J razvije v nekaj novega ali pu umre, pr«»padc To velja tudi /a ekonomski sistem Ikntnkraitfri socialisti verujemo v razvoj vsega, kar je. Zato: odklanjamo status qu«. Obenetv : klanjamo preobrat na slabše, ki ae vrši r nasiljem m potlačenem demokracije, kar delata fašizem in komunizem To Je povratek v barbarski srednji vek. v katerem ae je "čistka" imenovala sveta inkvizicija in v katerem Je bilo življenje človeku'vredno toliko kot tivl)en)e psa Demokratični anciallati hočemo oOpravo ekonomskega in socialnega statuaa quo na demokratičen način—t Izobrazbo mase. ki je najboljta tMivstieiileljica mivoja zdravi ga tn pristnega razvoja ekonomskega ln socialnega rodu v » U vt-iki družbi Brsojavka drla. Čoka Rooeeveltu Nevv York, 31. julija.—Sporočam vam telegram, ki sem ga v imenu Narodnega sveta Jugoslovanov pod Italijo, poslal dne 29. julija predsedniku Rooeeveltu. Pi«dsednik F. D. Roosevelt, Bela Hite, VVashington, D. C — Zlom fašizma, ki je posledica ja-kih udarcev zaveznikov proti Italiji, pomeni tudi veliko zmago 700,000 Jugoslovanov pod Italijo, ki so se skozi 20 let borili pod najtežjimi okolnostml proti fa-tlzmu. Toda njih borba je imela za cilj pdpolno svobodo. V smislu Atlantskega čarterja tarnarod loče, da sam upravlja s svojo usodo. Zato se morajo razbiti vezi, ki so ga proti njegovi enoglasni volji vrgle v roke Italije. K< t predstavnik tega naroda vas prosim, da pri predstoječih pogajanjih s poraženo Italijo imate pred oČml te posebne interese Jugoslovanov pod Italijo in da se ne podvzame ničesar, kar bi moglo prejudicirati bodočnost in svobodo teh interesov in naše svobode. Dr. Ivan M. Čok, za Narodni svet Jugoslovanov pod Italijo. Najstrašnejša vojna C1 e ▼ e 1 a n n poljubno na teza 11 delovne ure Enako je bilo v drugih indo*-trijah v prvih letih velike kri* ko so unije skrshirale ali p« <** lave i sploh nikdar niso bih organizirani Sa| smo tali o nesramno nizkih plačah—še»t dem. osem dolarjev na teden z» delavke, delavci ao pa večina >rr' zaslužili od dveh do štirih do-fDalJe m t. strani) sleca k\ )< riV v 5 AVGUSTA ^stTzlugošlovanske »nte , Poročila Jugoslovanskega informacijskega centra in drugih virov BOJI V JUGOSLAVIJI uvodni članek, iz katerega prinašamo naslednji izvleček: Nikjer izven Italije ne bo Mussolini je v padec tako močno odmeval kot na Balkanu. Vzroki za to so jasni. Balkan- ™ V * "čišče- Ski P°lotok <*eli 94 italijanskega svojo šesto ofenzivo ciM* |škornja ,e ozko Jadransko mor_ h na jugoslovanskem ozem-( je_fl Qsvojena t osišča na u. iznebiti se hocejo jugoslo- Balkanu q 1% ^ anskih gerilcev, predno pnde gki ^ ^ ^^ l#mcl pripravljajo »volo šeato K#nxivo v JugoelavlJl vew York, 27. julija.-United Information Office po-Nemci pripravljajo da se invazije Zedinjenih narodov _ balkanska tla. pet prejšnjih ofenziv uničenja , prešlo kakor vihar—toda moČ-oddelki gerilcev so ostali ne-žkodovani in z nezmšnjŠano nadaljujejo boj. Kljub te-I da Nemci uporabljajo letal-"e oddelke in oklopne vozove, erilske sile še vedno rušijo že-ezniške proge in ovirajo promet cestah, brez katerih Nemci bi' mogli več zalagati svojega kojaštva. V času od 25. junija do 3. juta so gerilski oddelki vsak dan apadli železniško progo Za-eb-Belgrad. Nemci zdaj kopičijo v vzhod-li Bosni artilerijske oddelke, le-ala, tanke, toda borbe se nada-ujejo. Najbolj srditi boji div-reki Drini, med Srbijo in sno, največ na bosanski stra- Srdite borbe so se razvile v olici Zvornika, toda tudi v aju Zadoviča na železniški gi Sarajevo-Brod, kjer na-jo gerilslči oddelki iz Slq-e, so spopadi izredno ostri. Nemci so evakuirali mestece javor v centralni Bosni, ki zdaj /asedeno od gerilcev. javor se nahaja v goratem mlju, v sredini ležišč premo-in železa in dominira zelo o prometno križišče. >mci so razpisali sto tisoč nagrade za informacije, na agi katerih !bi jim uspelo ti v roke živega ali mrtvega ipa Broza, znanega pod boj-mimenom "Tito," enega izmed liteljev gerilcev. V nekaterih delih Jugoslavije Bolgari nadomestili italijan- čete. Do tega je prišlo na lagi italijansko - bolgarskega igovora, ki priznava Bolgari 11 naseljenih krajev ob ridskem jezeru. Bolgarske čete so zamenjale nekod tudi nemško armado v upirani grški Macedoniji. Izvzemši mesto in pristanišče lun, katerega letališče so ne-vno napadla letala Zedinjenih rodov, so Bolgari razširili ob-8 svoje okupacije prav do reke kios. Vsled tega je postal So-"n s svojo neposredno okolico | obsegu od približno 20 milj ^ nemške okupacije na bol-!>rskem ozemlju. Grški uradniki, ki nočejo slu-iti Bolgarom, beže v Solun, ta-10 da so4 morali Bolgari sami r«'vzeti vso upravo tega zaseda ozemlja. v bližini mest Florina, Mj'. Kilkis in Chalkidi so Bol-*r> razširili obseg svoje okupa-Ije. Spori dno a tem širjenjem bol-4r»k* oblasti se širi tudi pre-anjanje grškega prebivalstva, 1 befibma zapušča grško ozem-* M bolgarsko okupacijo. V ... — MADŽARSKA si želi miru Undon, 2B. jul. (up).—Iz za-^Ijivih virov prihajajo poro-(l;i |x»skuša Madžarska a "njem Turčije začeti [*»janja za mir; baje je že spo-• vanski vladi, ds je ^prav!j<>ni vrniti oni del Jugo-' ozemlja, katerega f ' "Ua leta 1941. k' razmere dobro po-' mnenja, da Je priča-•itnih korakov tudi s l^sarije in Rumunije. Vf'» jetno. ds ao te satelit-i" /nale, ds Nemči-k «na ne bo branila z vso Domače prebivalstvo je že or: ganiziralo odpor, ki se bo zdaj pode$etoril. Oprode s osišča na Hrvaškem in v Albaniji stoje pod zaščito Italjianov. Balkanski sateliti, katere je Nemčija izkoriščevala kot orodje, so zdaj omajani in njihove politične zgradbe pretresene do temelja. Italija se bo odločila za nadaljevanje boja ali pa za predajo, toda v obeh slučajih bo pritisk ha italijanske zasedbene čete, raztresene po balkanskem ozemlju, silno težak. Tudi ako je Italija dovolj močna, da nadaljuje vojno, bo morala večji del tega svojega vojaštva poklicati domov, da brani domačo zemljo. To pa bo omajalo seveda borbenost vseh onih oddelkov, ki bodo ostali v tujini. Na vsak način bodo Nemci primorani, da te italijanske čete zamenjajo—bodisi iz svojih pojemajočih rezerv ali pa z nezanesljivimi vojaki iz Madžarske, Rumunije in Bolgarije. Že pred dvema mesecema so zaceli Nemci pošiljati ojačenja na Balkan, toda, ako bi Italijani umaknili vse svoje čete naenkrat, bo nastala neposredna in nenadna potreba po takojšnjem ojačenju z močnimi oddelki, ki bi bila za Nemce težak vojaški problem. V ... — v srbiji proizvajajo zdaj 'Čevlje z lesenimi podplati Washington, 29. julija (ONA). —Trgovsko ministrstvo poroča, da so v Srbiji začeli proizvajati čevlje z lesenimi podplati—to je razvidno iz navodil, katera so dobili delavci lesnih industrij. Ministrstvo nacionalne ekonomije je'odprlo posebne tečaje in izraža upanje, da se bo iz tega rodila nova domača industrija. Produkcijo teh čevljev nameravajo tako urediti, da bo cena dostopna tudi slabo plačanim delavcem in njihovim rodbinam. V ... — svarilo grkom, naj bodo mirni o priliki musso-linijevega padca Washington, 26. julija (ONA). —Radio Kairo je v neki oddaji v grščini, katero je zabeležil Office of War Information, svaril grški narod, naj se Čuva spontanih demonstracij in izgredov o priliki padca Benita Mussoli-nija ter naj ostane miren, tako da okupator ne bo imel povoda za brutalno maščevanje. "Zavezniki bodo obvestili grški narod, kadar pride ura osvoboditve," je nadalleval radio Calro. "Pravi trenotek še ni prišel." Radio borbenih Francozov v razzavillu je že prej poročal, a soadajo italijanske čete na Grškem med onih 20 divizij, katere je baje premier Pietro Bu-doglio poklical domov v Itali iz različnih krajev zasedene Evrope. V ... — IZJAVE JUGOSLOVANSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA MILANA GROLA . London, 26. julija (ONA).— Jugoslovanski zunanji minister Milan Grol je izjavil danes, da bodo bliskoviti dogodki v Italiji v najbližji bodočnosti postavili balkanske dežele in vso donavsko kotlino v središče svetovnega interesa. Grol, Hi je predstavnik srbske demokratične stranke in član jugoslovanske vlade v izgnanstvu, je dejal: ' Predno se bodo Hitlerjevi sateliti odločili, kaj storiti, bodo morali Nemci sami razmišljati o ukrepih za najrazličnejše možnosti. Moja domovina Jugoslavija doživlja zdaj trenotke največjega razburjenja." Grol pravi, da predstavlja razvoj dogodkov v Italiji "nič drugega nego pravi polom," katerega posledice in vpliv v drugih deželah bodo neizogibno" največjega qbgega. Razmotrival je tudi italijanske dogodke v zvezi z vplivom na Italijo kot državo in dejal; "Neskladnost v fašističnem nacionalizmu je ta, da je pod njim trpel največ italijanski narod sam. Vojaški poraz je velika nesreča, toda bojim se, da to niti od daleč ni največje nesreča, v katero je Mussolini pahnil svoj narod. Prepričan sem, da je prinesel svojemu narodu še neko drugo nesrečo, namreč da je porušil duševno ravnotežje vsega naroda, v katerem je skozi 20 let zatiral svobodno izmenjavo misli in rojstvp novih idej —obenem pa tudi formacijo širokega javnega mnenja. Brez te pa ni mogoče v takem težkem času, kakor danes, ukreniti vse potrebno in zavzeti pametne smernice." V ... -ŠVICARSKI LISTI O MUSSO- LINIJEVEM PADCU Bern, 26. julija (ONA).—Švicarski listi si poskušajo razlagati posledice Mussolini je ve odstavke. Tagvvacht, ki izhaja v Ber-nu, pravi, da je vprašanje, dali bo znal novi vladar vladati nad silami, ki so zdaj nenadoma opro-ščene.| Baslernachtrichten trdi, da je Mussolinijev padec zmaga onih krogov v Italiji, ki so že dolgo časa prepričani, da je vojna izgubljena. Ako' nova vlada ne dobi položaja kmalu v roke, obstoji velika nevarnost, da se bo razširil kaos na vso Italijo. Der Bund prerokuje, da je Mussolinijev padec prvi korak k sklepu miru. Basler National Zeitung pa pravi; "Badoglio pravi, da se Vojna nadaljuje, toda dogodki so cesto močnejši nego vse take tr ditve in programi." V . . . — KRNJEVIČEVA IZJAVA O ISTRI IN PRIMORJU London, 29. Julija (ONA).— Podpredsednik jugoslovanske vlade Krnjevič je izjavil danes, da je "obračun s fašistično Italijo nemogoč brez konzultira-nja jugoslovanske vlade." Izjavil le v posebnem inter-viewu, da v tem pogledu v njegovi vladi ni nobenega neso-glasja. Krnjevič, kl je eden od hrvaških predstavnikov, Je naglašal, da Je njegov narod na tem polotoku Jadranskega morja ln na 'mnogih otokih strahovito trpel 1 ped Mussolinljevlm Škornjem, kilo anekti- Dtfinst BONDS—STMIPS Now! rano že dolgo pred vojno. Dejal je, da je usoda tega naroda— "sramotni madež na evropski civilizaciji," "Prepričan sem, da bo zdaj vsa krivica odpravljena," je dodal. "Akoravno smo mi Hrvati silne trpeli pod jarmom Musso-linijevih fašistov, vendar nismo sovražniki italijanskega naroda. Upamo, da* se je Italija iz vseh teh svojih težkih preizkušenj ouučila potrebne modrosti. Nezadovoljnost v Nemčiji Washington, 25. jul. (ONA).— V nemškem časopisju se pojav ljajo komentarji o splošnem "go drnjanju" v Nemčiji — kar je jako kritičen udarec zu dr. Goeb-belsa. v; . Office of War Information citira članek nekega nemškega ča sopisa, ki pravi, da je žalostna pobitost, ki vlada v rujhu, naravna reakcija ljudstva, katero je pitala nacistična propaganda s 'superlativi'. Članek pravi, da je nemški narod 'preko grla sit visoko donečih fraz*. Ta nemški uvodnik se pi itožu je, da le nacistična propaganda o vsaki stvari vedno govorila kot o nečem 'izjemnem, fanta« tičnem, grandioznem itd.'. "Posledica tega govorenja Je seveda, da so vsi taki izrazi zdaj oguljeni in obrabljeni—preosta la so nam le dejstva, trda, racionalna, na podlagi katerih $1 moramo sami ustvarjati paihologič-ne dopustne primere." Ime tega časopisu je ostalo prikrito. Jugoslovansko poslaništvo o odstopu Mussolinija VVashington, 26. jul. (ONA).— Jugoslovanski poslanik, v kate roga državi se nahuja približno 275,000 italijanskih okupacijskih čet, je izjavil, da je to najboljša novica dozdaj v tej vojni. Morala 17 italijanskih divizij, ki ae nahajajo v Jugoslaviji, je izredno nizka, ln vsako premirje bi moralo uključiti zahtevo, da se vrnejo domov, "Nemcem pa bo izredno težko, da j«h nadomeste," je dostavil jugoslovanski poslanjk Fotič. "Jugoslavija je dežela, kateri primanjkuje dobrih east, a nje no železniško omrežje tudi ni prvovratno. Uporn<» sile v no-trunjosti Jugoslavije imajo v rokah precej ozemlja In bodo sil no otežkočale prenos in izmenja vo vojaških sil. Ko sem se zadnjič vozil skozi Italijo, so nosili zidovi v vseh vaseh, skozi katere sejn se vozil, ogromne napise: "Mussolini a sempre raggione (Musiollnl Ima vedno prav).—Zdaj Ima brez trii, j,, i Sr.ini tn j, i. Ii;, tt. ki ao blizu Jugoalcj-' v,a<1* v izpnanstvu, sma-te Indlrektne 1 kako se podirs Hitler- ' r "Iba na Balkanu. V____ »01 NA BALKANU v"rk Times prinaša M tevttki od 28. julija o v ' ii Usoda kvizlingov Kairo, 26. julija (Posebno poročilo NYT). — Padec italijanskega fašizma in možnost, da Italija izstopi is vojne, bo imela globok odmev na okupiranih ozemljih vzhodne Evrope. Ves balkanski bok nemških pozicij je v nevarnosti. Vsa zgradba kvizlinških državic v jugovzhodni Evropi se maje. Ante Pavelič, marionet-ski diktator na Hrvaškem, je bil dolga leta pokorno orodje Mussolinija, pod katerega zaščito je živel v Italiji. Madžari so bili politično vedno bolj naklonjeni Rimu nego Berlinu. V manjši meri velja to tudi za Rumuni jo. Marionetni režimi Srbije in Grčije in vsa bolgarska vlada, ki je zdaj že deset dni v veliki krizi, se tresejo pred grozečo bodočnostjo. Podtalna radiopostaja "Italo Bal bo" pravi, da novi mudšar-ski minister zunanjih zadev čisto odkrito vprašuje po mirovnih pogojih za Madžarsko. Ako jc to res, bi morala Nemčija o-kupirati Madžarsko, kar bi še bolj izčrpalo njene rezerve. Mussolini je bil kot najstarejši fašistični diktator važna o-sebnost za marionetne diktatorje, kot so n. pr. Ion Antonescu, diktator Rumunije, dr. Jožef Tiso, diktator Šlovaške in dr. Ante Pavelič, dikUtor "Neodvisne" Hrvaške. Njih položaj je izpod-kopan. Ako Italija izstopi is vojne, je prav lahko mogoče, da se bo vsa satelitska zgradba na jugovzhodu zrušila. Madžari so dali Angležem na znanje, da se ne žele boriti proti anglo-ameriškim četam. Rumuni ao zmanjšali svoje kontigente v Rusiji. Anglo-amerišku diplomacija pa ai }>rez preptanku prizadeva "omehčati" Bolgarijo. Gerilski pokreti np Balkanu poatajajo čedalje bolj važni. V Albaniji so čete polkovnika Muharema Bajrahtarija, Mislima Pece in polkovnika Bilala Novice brez dvoma še pripravljene, da priakočijo na pomoč zaveznikom v trenotku izkrca vanja. V okrajih ob morski o-žini Otranto ao pozicij« le pri pravljene. Zavezniki bl tako dobili v roke važne ravnine in dohod v balkanska gorovja, ka terih prelazi odpirajo pot do Skoplja, Cetinja in Janine. Slovenske gerilske skupine, ki delujejo ne le v okupiranem severnem kotu Jugoslavije, temveč tudi že v goriški in trftaikl oblaati Italije, bodo tudi ogromne važnosti. Da delajo balkanski gerilci Nemcem ogromne preglavice in velike skrbi, potrjuje dejstvo, da so v teku zadnjih dveh tednov razpisali visoke nagrade za jugoslovanske in četniške voditelje.—JIC. , Iialijanakl delavci, člani unija United Cigar k Tobacco Work«ra v Neto Yorku. laročsjo lak sa tiaoč dolarjev Armandu Valdesu. tajniku odbora, kl sbirs prlapavke sa delavakl aklad. Italijanski kralj. Mumoliml la rada v Rima pred padcasa M maršal BedogUo. Slika Ja btls vaata. ko Uaijavags rašlma. sa le vršila faMettftsa pa Nemci zasegli italijanske podmornice Razorožitev italijanskih čet na Balkanu London. 4. avg,—Vest iz Kaira, Egipt, pravi, da so Nemci zasegli petnajst italijsriskih podmornic ns Egejskem morju ln da sc pripravljajo na zasego italijanski' bojne mornarice. Enote mornarice m bsje zbrane pri Poli. , 4 Brltsko poveljstvo v Egiptu je bilo informirano, da b«do Nemci razorožili italijanske Četi* v balkanskih državah, če bo Italija kapitulirala pred ztvr/niki, da se ne bodo mogl« vrniti domov, Trdi š9,dš »o Nemci stre-Ijall na italijanako vojaško enoto na Kreti, grškem otoku, ko se Je uprla razorožitvi, zaeno pu zapretili z aretacijo italijanskih častnikov. londonski list Dally Mali po roča, da »o tri italijingke divtzl je zapustile južnozapadno Grčijo in odrinile proti Albaniji Ta li»t dalje pravi, da nemlkr čh*» prihajajo v severno Italijo akori Hrennerski prelaz. Nemci nameravajo okupirati vse «trateyi< »««• točke v severni Italiji in na ob-n*Ju Jadranskega morja na nasprotni strsni Jugoslavije. Rsdijsko poročilo ii fcvirs. prsvi ds )«• bil vzpostavljen mir v nekaterih mestih v »*-verni Italiji Poročilo Je fMilo veatem o krvavih izgredih v Mi* 'lanu, Torfnu in drugih Indu* i tri Jakih meetlh. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanja i t. atrant.) larjev nu dan za osem ali več ur dela. Plaču neorguniziranlh strojnikov in "too! mukerjev" je bila na primer okrog (JOc nu uro—ali pa še manj; enako tudi drugih visoko kvalificiranih delavcuv. Šikaniranja pu nič koliko n struni bossov! Sploh je kupitulUem po borznem ^ruhu in nustopu velike krize tuko globoko potisnil plače in delavstvo—kupno silo—da Je ogrožal pvoj lastni obstoj. 2o iz tegu stulišču Je bil "new deal" prisiljen, kakor tudi iz humunitarnega, du ju prva leta nudil vso oporo unijam in šel delavstvu na roko pri organiziranju. (Danes je seveda drugačna pesem, kajti v realnosti so ostali le še spomini na "new deal".) Vsega tega bl ne bilo, marveč bi ae plače avtomatično višale od mesecu du mosacu, sigurno pa od leta do letu, pu tudi de lovnik bi so avtomutično krajšal in avtomatično bi se izboljševalo življenje delavskih mas, če bl bil brat Gornik v pravem, ko trdi, da "vse pridobitve delsvcev prihsjajo le od Iznajdbe strojev." Resnica je, du je velika depresija zelo pospešila nove Iznajdbe in izboljšavunje strojne produkcije — nižanje produkcijskih stroškov-—ampak plače in življenjski standard Je kljub temu paoul! Cu bi bil brat Gornik v pravem, bi se bilo godilo ravno obratno, /akaj se ni? Vzrokov je veliko. Ampak odeli najglavnejših ju bil, ker ameriško delavstvo ni imelo svojih lastnih organizacij, svojih unij —kolikor jih je bilo, so bile zelo oslabljene, v masnih Industrijuh jih pa sploh nI bilo—ds bi preprečilo kutustrofulnl padec plsč in torej kupne sile, brez katere se stroji moderne industiije ne morejo vrteti.' in tsko so bili prizadeti (udi farmarji, ki niso skoraj nič dobili za svoj pridelek in živino, In prizadeti so bili tudi profesionalci, trgovci, sploh vse. t. Ves, pod mezdnim sistemom m delsvske unije kmdinalna potreba za obratovanje industrij, kajti brez njih nI nobene meje pri zniževanju plač in padanju kupne sile. In čim več delavcev j« orgsnizirsnih v svrho piotek-clje svojega življenjskega standarda tem večja je sigurnost m naraščanja kupna sile. ki je S striktno ekonomskega »tališča šlvljeajski vir moderne industrijske družbe. Ves, tudi koti-servstivne delsvske un')e su s stališča narodnega gospodarstva stokrat boljše kot pu delavstvo brez lsstne protek« ije. Ampak unije ns splošno niso politično nič bolj konservativne kot Je njih člsrudvo z voditelji vred; nlao nič bolj konservativne kot je ljudstvo ns *pls<»jtfti mase, k#r so politično ne/rele, je prav tsko neplodonoeno ln tudi bedasto kot |e obsojanje unij In njih voditeljev. a Zs politično sreloet, oziroma za politično vzgojo in izobrazbo ljudstvu je potrebna povaem drugačna organtsacija kot lo unije in tudi drugačni učitelji ln "učitelji" kot so unijaki voditelji. Slednji imajo opravka k delodajalci, s kapitalisti, v čijlh družbi ae hočeš, nočeš, moraš, več ali manj gibljejo pri kolektivnih pogajanjih in torej tudi več ali munj "okužijo" a kapitalistično filozofijo. Zu politično vzgojo širokih ljudakih maa Jo potrebna dinumicna revolucionarna, vsaj pu radikalna masna politična organizucija—delavaku ali sociallstlčnu strunka v širokem pomenu besede. Le tuka stranka moro in tudi mora propagirati to, kur brat Gornik zahteva od unij in od unijsklh vo-dlteljev—soclalizirunje Industrij ln distribucije, ali kot on pravi, provzftje industrij po delavcih. Ampak brat Gornik Ja te večkrat omenil, da on ni pripadnik "nobene stranke", da sploh ne veruje v politično stranko te ali one baže. • .-i . Nesreča zu deželo je, ker je v Ameriki vse|>g|iin tskih ljudi, razumnih in tudi radikalnih ljudi, ki sicer vidijo, da je kapitalizem dodelal in da delovnim masam ne nudi drugega kot kri-zo, brezposelnost in svetovno klanje enkrat vsako generacijo ull |ni še bolj pogostoma. Yes, v deželi je tisoče ln tisoče kritikov kapitalizma, ki se v bistvu strinjajo z osnovnimi načeli de-mokrutičnega socializma (samo besede "socializem" ne smejo slišati), odklsnjajo pu politično akcijo in so brezbrižni sli celo "ponosni", da niso pristaši "nobene stranke". a In ti ljudje najbolj kritizirajo unije in unijske voditelje radi njih konservatizma, nečejo pa storiti nobenega koraka za orga> m/nanje takugu političnega gibanja (far marsko-delavskega), ki bi izdelalo program za temeljno reformiranje sedanje družbe In s tem programom i/ganjuio kon-Korvati/cm iz delavskih glav, Iz unij In tudi Iz delavskih voditeljev ter skrbelo, ds K a ImkIo zastopali v VVashingtonu, v državnih zbornicah In drugod lastni poslanci, ki bodo res zastopali delavsko ljudstvo. In dokler ite pride do tega, dokler nismo pripravljeni storiti tega koraka, Je Vae zabavljanje proti unijam ln unijskirn voditeljem ne le brez pomenu, marveč tudi zavsjalno in v škodo delavskega razreda. Anion Garden. SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA Istfaj« s vele publikacije In ia pesebno Ita! Preevels aa koristi ter potrebne agitacijo svojlk društev In tlsnslva bi sa prepa gsndo svojlk Idej. Nikakor pa ne sa propagando drugih podpornih orgsnlsaclj. Vsaka or fanlsadja Ima običajne glasilo Torej agltaterUnl In naznanila drugih podi______ orgsnlsaclj In allk druilee Saj «4 Se pošiljajo lis*« lUsaesfca. odpeljali v Sicilijo, kjer so Jih PROSVETA (Se nadaljuje.) "Priiel bo čss, ko boste imeli večje spoštovanje pred mojo leseno nogo kekor pred celim Pišornom!" Razburjenje Je naraščalo. Smeh se Je naposled odpravil domov, a še prej je zapretil vaej soseski: "Grem! A zapomnite si, tudi jaz bom imel i voj kos gozda!" "Norec!" je še vrgel za njim Pišom. Ko ae je razburjenje poleglo, je nadaljeval. "Ivan Cestnik, zs kaj si?" "Za delitev!" se je glasil odgovor. "Tri za! Jernej Curk?" "Proti!" Tako je šlo dalje. Koren je odrevenel stal ob strani. Zdramil se je šele, ko je zaslišal svoje ime. "Jskob Koren! Za ali proti?" je ponovil Pi-šorn z rahlo vznemirjenim glasom, ker ns prvo vprašanje ni dobil odgovore. - "Proti, do smrti proti!" je zaklical Koren, da se je razleglo po gozdu. Pišorn pa ga je zavrnil škodoieljno: "Nisem vprašal vas, ampak Joka, gospodar* Js! On je soseščsn, vi niste več!" Nalašč je poudaril zadnje besede. Se nikoli se ni njegov togi obraz rszlezel v takšen smeh kakor v teh, za Korena najtežjih trenutkih. Vedel je, da je Koren prav tu najbolj občutljiv ln ranljiv. Na prihodnjem zborovanju bi tako izvolili novega iupena, na kar se je moral Koren ie pripraviti. Zato mu je hotel Pišorn zadeti težji udarec. 2e dolgo je sanjal o tej uri, ko se bo lahko prvič maščeval za sramoto, ki mu jo je nakopala Ko-isnova hiša. Ničosar ji ne bo ostal dolžan! Nobenemu Korenu! Pomnili bodo, kdo je Pišorn! "No, Jok, kar povej, kakor misliš! Ni se U treba nikogar bati!" je zaklical Joku, kl se še ni odločil. Ljudje so utihnili. Korenove oči so obvisele na sinu kakor oči potapljajočega se na rešil-nem čolnu. Jok je pred njim pevesil pogled, a oglasila se je Liza tako glasno, da so vsi slišali: "Za! Midva sva za!" , "Molči, pritepenka! Ti ne voš, kaj je gozd, ti no voš, kaj jt soseska! Ti nimaš besedo! Jok, povoj ti, povej in pokaži, da si moj sin, da si vreden gozdov!" Ljudje so napoto pričakovali, kaj bo. Nl bilo slišati drugegs kskor šumenja smrek. Jok js še okleval. "Reci, kakor sva se zmenila!" je Liza presekalo mučni molk in ostro pogledsla moža. "Molči, kača!" je planil Koren proti njej. "Jok, povej po pameti!" Znova se je oglasil Pišorn: "Dojte hitro, saj nista grofje, da bi čakali na vaa! No, mogoče pa bo treba poslati še po Tomaža, U bo že povedal, da bo prav za Llzo!" Nekateri so se zakrohotali. Končno je dvignil Jok glavo in odgovoril neodločno: "Bom pač za!" V tistem trenutku se je sproži ls Korenova roka in zamahnila s palico po Lizi. Se preden so se ljudje prsv savedell, je Liza kriče teleb-nila na zemljo in se zvijala pod Korenovimi udarci. Korena pa Je sa hip prešinilo: tako je tepel Veroniko, kl Jo Je ljubil kakor nikogsr ns svetu, to kačo pa mora še bolj, ker jo sovraži kakor nikogar. Naposled se je Liza pobrala s Ul in se vrgla proti njemu. Ljudje so ju komaj ločili. A še ko ao Lizo držali, je kričala sa Korenom, ki se Je'opotekal v gozd: "Ne boste več jedli s nami! Najbolje je, da čim prej poginete!" SOSESKA ANTOM INGOLIČ Koren pa ni slišal več njenih besed. Čedslje počasneje je stopaL Pod njegovimi trudnimi koraki je šumelo listja ln se je lomile dračje. Bilo mu je, kakor da je prišel na konec svojega življenja. Naposled ni mogel več dalje. Sesedel se je na preperel Štor in si zakril uveli obraz s koščenimi rokami. Zgoraj na Smrcčni|p pa so medtem sklenili delitev. Jokovi glasovi so odločili. DESETO POGLAVJE Veronika je bila najprej dobra dva meseca zaprta v prvo nadstropje velike hiše v sicer majhnem Ptuju. S prostrane ravnine, ki ji skoraj ni bilo videti konca, je prišla v stanovanje, ki je štelo tri sobe, kuhinjo, jedilno shrambo in stranišča. Če se je ozrla v sobah skozi okno, je zsgledala pod sabo ozko ulico, tlakovano z debelimi okroglimi kamni, onstrsn nje pa čelno stran nekoliko nižje hiše; če je pogledala skozi okno v kuhinji, pa ni videla -4rugega kakor siv zid. Kakor bi bila uklenje-na v tesno kletko, se ji je zdelo. Ni imela zraka in ne sones. ' » L , Trgovčevi so sicer govorili njenemu ušesu razumljivo govorico, toda njihovo srce je ni razumelo. Na vsak korak so ji dali čuti, da jim služi. Gospa ni znala drugega kakor tika-zovati, trije sinovi, ki so hodili v gimnazijo, pa so ji samo nagajali, le gospod se je včasi pošalil z njo, a tako, da je morala zardeti. Pri tem ji je bilo delo tuje in se ga ni mogla navaditi. Se hoditi ni znala po parketu, kako bi ga naj znala glsdlti. Njene roke so bile pretežke, da bi s cunjo samo plavale nad pohištvom, ki se je svetilo kakor zrcala in je bilo , občutljivo, kakor bi ne bilo iz lesa. Doma so kuhali preproste in tečne jedi, tu pa bi naj talko j vedela, v katerem loncu ali kateri ponvici naj pomeša, kako nsj postavi na mizo to in ono in nenavadno jed. Doma je jedla z družino, takoj za očetom je zajela, tu pa je morala pdčakati, ds se je najedla gospoda v sobi, potem šele je lshko jedle ona, a v kuhinji za mizo, na kateri je bilo polno umazane posode. Doma je imela poleg očeta prvo besedo, tu pa je morala ssmo ubogati. Ničessr drugegs ni smela reči, kskor: "Prosim, gosps!", "Že grem, gospa!" In gospa ji ni rekla drugsgs, kskor: "Pojdi posprsvljst sobe, s pszi ns pohištvo!", "Prlnssi drv!" "Pszi ns ogenj!" Ssmo to ln podobne stsvke je sllšsls vssk dsn. Le če jo blls gospe dobre volje, je govorile o služkinjah, ki jih je imels in ki ni blls nobens nič prids. Šele pozno v noč, ko je pomila posodo ln pospravila v kuhinji, je lahko odšla spat. Njena sobica je bila tesns in ozks; doms je spala na prijetno dišečem Učju, tu na žimnici, ki je bila že raztrgans in trda; okno ji je doma gledalo na sadovnjak, tu v sivo steno. "Ne! Tu ne morem ostati!" je zastokala nekega večers dober mesec po prihodu, ko je poskusilo vse, ds sdrži. Sedols je ns postelji; trepetsls je od silnega joksnja. NJons nekdanja rdečica ji je izginila z lic, tudi oči niso imele več tistegs sijsja kakor nekoč, shujšala je in čutils se je slabotno. A tskoj je zsdels ob trdo vprsšsnje: "Kam ps hočem?" DomoV? V srcu Jo je stisnilo ob misli na dom. Nič ni vedela, kako je doma. Nikogar znanega ni videla, nihče ni vedel, kje je, saj ni povedala nikomur, kam je odšla. Večkrat se je že namenila, da bi temu sli onemu pisala, a se je takoj premislila. Ne, nihče ne sme vedeti za njeno trpljenje. (Dsljo prihodnjič > m mmw Skupina Jugoelovanakih partizanov, katere so IisllJsnl ujeli'in savesnild osvobodili. Slika Jih kašo na delu v Caltagironu. Pod severnim nebom Pavel NiaeveJ / 16 Kmalu je Zibunova sled zavila na desno tn se je izgubila v mračni daljavi. Mornar Je šel zdaj čez deviški sneg Osvehi-Joč veter Je pihsl. Mraz Je malo grtzel v lica in nos. Bil jo tako veaelo razpoložen, kskor da bi na velik praznik popil čsšieo /ganja in šel sedaj ns sejem Mialil al je, kako. zs vrsga. je vendar imenitno življenje. Gla*. no ae je zaamejal. Obetal Je in kadil »z pipe Potem Je tekel dalje Z leve ee Je približali neka proga Spoznsl Je v njej amuško sled Kdo neki je bil to* Kdo od mornarjev? Morda celo Vor bjov? ln nenodome je vzplamtela v njem slutnje. Oo-tel je od been usti. Roke in noge ao se mu napele. Bujok je podvojil kitroel Drsel Je po sle di in postaja) vedno nemirnejši Prišel je ob bregu do visoke pečine, ki je zapirala pot Smu k k a slod jo zavila na de*n<» okrog petine in šla potem navkreber. Toda pretrgale ae je. pieden je doeegla vrhnji i«»b brega Mornar je brez sape obstal In sc ozrl naokrog Prav pod skalo je opstil globoko rsz-poko, ki se Je zdela kot umetna snežna votlina. Bujok je poti-p«l nož za pasom tn šel bres strahu naprej. "Kdo je tam? Pridi ven!" Nobenega odgovora. Mornar je nekaj časa stal in napeto po-alušal Vae je bilo tiho, le v kotlini pod pečino je žvižgal veter. "Se je skril, mrhovina! Ga jo strah! No, vrag ga vzemi!" ai Je mislil Bujok ln ae obrnil, da pojde naprej. V tem trenutku Je skočil lz Jame velik, (m človek divjo ka< kor zver in vtge| Bujoka ob tla. Čeprav je bilo temno in Je bil napad tako nenlden, da je Bu< jok t glavo padel nazaj ln ob-tičal v snegu, JO takoj spoznal, da je bil Vorobkiv, "Ali namersvsš ubiti tovari< &a"' Je alknil Btžok in čutil, ks-ko mu je hipomi vz valoval a kri in t>eanost "Jaz|ti bom . . ." Vorobjov Je molče navalil nanj tn teiko aopihajoč poaku ial /asukniti njegovo desno roko m mu Iztrgati noi To se mu je kmalu puorečilo Bolečina je •dpila prste, noš Je padel na tla Voiobjov je zmagiadavno zatulil A, si ga apu»til, U falot! Takoj bom gotov s teboj!" Nr da bi Bujoku nehal zvija« ti loko, je Vorobjov močneje ptitiakal na njegove prsi ln ga grlzel v rsmo. Nekaj minut sta se valjala, renčala kakor zveri IM bruhala odrezane kletve. Nju-ns obleks se Je odpols. Po obrs- zu in prsih sta imela praske in rane, iz katerih je curljala kri, toda nista jih ne videla ne čutila. Njun položaj je bil skoro enak. Bujok je bil mlajši in močnejši, toda okoren in poleg tegs je ležal spodaj. In Vorobjov, slabši, toda spretnejši, je bil radi svojega nenadnega napada zgoraj. Samo Bujokov nož, ki je ležal poleg njiju, je mogel odločiti boj. Vorobjov je v hitrici izgubil nož v votlini. Tipal je za njim, pa ga ni našel. Sedaj sta grabila oba po edinem nožu. Vorobjov ga je že pograbil za klino in je že mislil, da bo v prihodnji minuti zmagal, ko se je posrečilo £ujoku, da je z udarcem petejzbil nož nasprotniku iz roke in mu pri tem porezal prste. V tem trenutku je zrasla iz snega, nekaj korakov proč, poitsvs Kuzme Zibunovs. "Ksj ps počnets tu?" Zsklel je umetniško mornarsko kletev, zagrabil Vorobjova za lase in tolkel po ' njegovem tilniku in hrbtu. "Če ne prenehata z neumnim tepežem, vaju oba po-strellm." Na njegovem hrbtu je grozeče visela puška. Oba nasprotnika sta se nerada izpustila. Oba sta vstala. "Prekleta tolpa! Kaj vama je prišlo na mar? Umijta si s snegom gobce! Glejta, kako krvavita! Se paziti bom moral na vaju, norca, kskor ns mala otroka!" Vorobjev se je sklonil, da bi pobral nuš, toda Bujak ga je prehitel. Hitro ga je vzel in ga vtaknil za golenico. Oba sta se divje gledala ln težko sopihala, toda besnost se je že lzkadila. Bujok se je umil s snegom, odtrgal rob srajce in mrko zagodrnjal proti Zibuno-vu: "Obveži me! Prekleti človek me je ugriznil skoro do kosti. Njegova srečs, da si ti prišel. Jaz bl mu črevesa iztrgal iz trebuha!" "Toda norca sta, to vidim. Radi ene ženske se do krvavega pobljeta." "Poalušajta, fanta! Sedaj mo- rata domov! Sicer bo kapitan povprašal po nas—in nas ne bo na mestu. To bo rohnel!" Naravnal je puško na rami. "Na, marš! In radi ženske—to pride kasneje. Ne bo nam utekla." Mornarja sta nerada ubogala. Nekaj minut so vsi trije hodili molče drug poleg drugega. Ko so šli navzdol proti morju, je Zibunov predlagal: "Sedaj pa marš na ladjo in tempo! Jaz poj dem zopet k luknji v ledu in bom tam čakal. Morda kaj ustrelim." Hitro se je obrnil. Vorobjov je prijel Bujoka za ramo in zašepetal: "Razumeš, kaj namerava mrcina? Naju pošilja domov, sam gre pa k njej. Si razumel?" "Mu bomo . . se je kuhala jeza v Bujoku. "Oba? Dobro! Takoj bova oprsvils z njim." Skočil je zs odhsjsjočim. "He, Zibunov! Počsksj mslo! Se nekaj." "No, kaj je?" Ne da bi zinil besedice, se je potuhnil Bujok, ga naskočil od strani in mu stisnil roki. Pod težo njegovega telesa Je Zibunov padel in se zapletel s smučmi. Tudi Vorobjov ga je naskočil. Ko mu je z jermenom zvezal roke, je mirno in stvarno rekel: "Dobro šalo si si izmislil, krmar! Nas pošiljaš domoy, sam pa nameravaš tja! Toda midva tudi nisva padla na glavo! Tudi midva znava misliti! Kar leži malo! Midva pojdeva tja. Bolje je tako." "Vidva sta malo neumna, paglavca," je Zibunov besno siknil. "Niti mislil nisem, da bi šel tja." "Dobro je. Kuš, sicer te še pretepeva," je kričal Vorobjov nad njim. •"Ali ne bo zmrznil?" je vprašal Bujok. "Haha! Ali se bojiš? Ne ma raš biti odgovoren? Zajec? Vrag ga vzemi! Nog mu no bom zvezal. Naj leze k ladji" Vorobjov je vzel Zibunovo smučko in Jo prelomil čez koleno. "Tako je varneje. Ne bo prehitro pri- šel in pri hoji nihče ne zmrzne." Mornarja sta pustila zvezanega krmarja in šla hitro proti bregu/ Kapitan je zapustil ladjo nekaj ur za Semjonom Bujokom in le malo upal, da bi prišel pravem času, da prepreči nesrečo. Tekel je, kolikor hitro je mogel, in si vedno znova popravljal puško, ki ga je motila Odpel si je kožuh in čepico porinil na tilnik, da bi laže tekel Ko je prišel na kraj, kjer sta se spopadla Bujok in Vorobjov je obstal in si ogledal poteptan sneg. Ko je zagledal kaplje kr vi, je razumel, da so se tu tepli Samo števila udeležencev ni mogel spoznati. Stopil je k votlini prižgal vžigalico in zapazil tam ležeči nož. Zopet je preiskoval ČETRTEK, 5. AVCUgJ sledove smuči in nog ljivo dognal, da so se bojaJ ležili trije ljudje. Toda kdofl bil s kom, kdo proti komu' J vsakdo zase? A ni utegnil b J mišljevati.«Zopet si je navJ smuči. ^ Zgoraj po ravnini sta tekli J mo dve sledi. Torej Je trc3 premaganec obležal nekje J daj ob bregu. Kapitan se je usj vil, da bi zakričal ali streljaj da zopet mu je šinila misel; 3 časa. Vsaka minuta je dragod na." In je tekel dalje. | Vorobjov in Bujok sta se qJ tem mirno in zadovoljno bliiJ Williamovi hiši. Ne da bi goJ rila, sta sklenila, da pripj predpravica Bujoku, ki je bilJ žreban. i Ko je Bujok previdno prJ do hiše, je pritisnil obrazi okensko šipo. Williama ni bi]j Samo Vera in otroci so bili) hiši. Prislonil je smuči k zd in glasno potrkal na vrata. jI dvorišču so zamolklo lajali J Iz veže so se začuli koraki. \ "Pismo od kapitana JegoričJ Vrata so se odprla. Bujokj stopil za gospodinjo. Ozrl se j naokrog in si mencal otrple n ke. "Kje je Nikolaj Petrovič?" "Z Mitjo in Andrjušo nast« lja pasti." "Hotel sem vam reči." Bujok se je še enkrat ozrl; oc vidno se je radi navzočn« otrok zmedel. Vera je razumela. "Smatrg za neprimerno vpričo njih. N ne de." Nasmejala se je. "Pt dite v drugo sobo. Sedite in p povedujte!" (Konec prihodnjič) POŠTNA UPRAVA vsled vojnih rasmer smaa|l ia tornade s preuredbo Vssk naslov v večjih i ime namreč sedej še posebno itn ko, ki pismonoiu pove. v kroju so naslovnik nahaja. Naslovite v bodoče vse pismu PROSVETA . 2S57 8. Lswndsle Ave. Chicago 2t. Illinois šoli TISKARNA S.N.P.J. sprejema v tiskarsko obrt spadajoča dela Tisks vsbils zs veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovsškem, češkem, angleškem jeziku in drugih ........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vss pojssnlls dsje vodstvo tiskarne .... Cono šmarna, unij sko delo prvo vrst« Pišite po informacije na nsslov: SNPJ PRI N T E RY 2657-59 S. Lavrndale Avenue - - Chicago 29. IUlnok naročite si dnevnik prosveto Po sklepu 1«. redue konvencije oo lehko astoši as Ikt Pvosveto is prišteje eden. dva. tri. fttiri sli pel članov Is eao druHae k eni narot aiaL Ltat Prosvete stene se vse oeeko. ea tlane ah nečlana M 00« eno letno eoročnino. Ker pe čleal lo pletejo pri aeeemeatu f 1 JO » tednik, eo }!m to prišteje k naročnini. Torej aedaj nl viroka. r*& da Jo lisi prodne se člene SNPJ. List Proevete Je vdi lastnin« la foteve Jo v vsaki druiinl nekdo, ki U rod Utel Ust vsak dan. Pojeenlle«—Vselej kskor hitro kateri toh članov preneha biti *U» SNPJ, sli če eo preaell proč od drutlne ln bo sahtovsl sam svoj 1* tednik, bode moral tisti član ls dotične druiiao, ki Jo tsko skupno naročena na dnevnik Proeveto, to takoj naznaniti upravniitvu lista, ln obenem doplačati dotično vsoto listu Prosvete. Ako tega m stori, tedaj mora upravniitvo snttatl datum sa to vsoto naročnika Cone listu Prosvete Je« • • • Ze Zdrui. drševe te Koaotfe SM9 Ze Ctoere In Cfcloopo Je..... r » I tednik te.--- iN 1 tednik la______ t tednika te._aas s te____I. » t« iN li« •u denar * lastnias. list ld|o PROSVETA. SNPJ. tSS7 So. Lavrndale Avo. SS. OL k m* .u.t+d M