NARODA
The largest Slovenian daily -s in the United States^
Use slovenskih delavcev v Ameriki.
issue J every day except Sonda«* and Legal Holidays. 50,000 Readers
TELEFON 4687 CORTLANDT.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 2876 CORTLANDT.
NO. 160. — ŠTEV. 160.
NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 10, 1918. — SREDA, 10. JULIJA, 1918.
VOLUME XXVI. — LETNIK XXVI.
RESNI POLOŽAJ RUSIJE
Finska
-ooo
BOLJŠE VIKI ZATRJUJEJO, DA SO UMOR NEM. j ^je velik faktor v ruskem
ŠKEGA POSLANIKA ZAKRIVILI ZAVEZNIŠKI A- p oblemu-GENTI. — NEMČIJA BO ZAHTEVALA SVOJO PO-LICIJO V PETROGRADU IN MOSKVI. — ZAHTEVALA BO TUDI PROSTO POT ČEZ MURMANSKO OZEMLJE. — VELIKI NEMIRI V MOSKVI.
-ooo-
True translation file«* with the post mavliT at New York. N. Y. on July 10. IHlh. as required by the Act of »»ctoher 0. 1917.
Oficijelna
poročila
True translation died r.ith the post
master at New York, N. Y. on .luly 10, 1918, as required by the Act of Oetober 8, 1917.
DVE POZORIŠČI ITALJANSKIH OPERACIJ.
Trn«- rr*ri-l«rl<>n filed with the JM>«tmaster at New York. N. Y iHh, required by the Ait *,f i K-toher fi. 1917.
ou July 10,
London, julija. — Xemf-ija se pripravlja, <la ho stavila zahtevo, da s<* ji dovoli nemška polieija v Petro-gradil in Moskvi. Zahtevala bo tudi prosto pot za nemške eete do murmanskega obrežja.
London, S. julija. — Odlomki vesti iz razlienih krajev naznanjajo, da je umor nemškega poslanika v Moskvi grofa Mirhaeha spremljala silna vstaja v Moskvi proti boljševikom.
Neka ruska hrezžirna brzojavka zatrjuje, da je bila vstaja popolnoma zadušena in oblika poročila kaže, da je potla<"enje vstaje spremljalo krvavo nasilje; ]x>velje je i.amree bilo, da se naj vsakdo, ki hi kazal kak odpor pro-ii boljševikom, "na mestu vstreli".
V Moskvi je bilo aretiranih vee sto Rusov, med njimi voditelj socjalnih revoluejonarjev Aleksandrovih.
Huska brezžična brzojavka naznanja sledeeo vest, katero je podpisal komisar Moskve Aralov:
f*arlz, Francija, 9. julija. — I Vojni urad je danes naslednje ob-Washington, D. C., 9. julija, —'javil: Kd«n naj resnejših faktorjev" v se-| I^noC-i: — Južno od Aisne se je danji ruski situaciji je Finska. l>o neki sovražni proti-naskok, vpri-revoluciji finskih soc i jails', o v, ki'zorJen Pr°ti pozicijam, katere smo .se je razvila v obsežno dižavljan-jzavzeli v okraJu Chavignv farme sko vojno, je finski senat — te-izjalovil.
kom državljanske vojne poznani Število jetnikov, katero smo u kot vlada bele garde — pr. klical' jeli pri napadu dane* zjutraj za-Nemčijo na pi moč. Nemčija je padno °<l Antheuil, znaša Ti30 dala naproseno pomoC*, toda je za- mož. Zajeli smo tudi nekako tri-htevala v zameno " posojilo"' bo- deset strojnih pušk dočnosti Finske. To "posojilo" bol Dnevno: — Med. .Montdidier ter kmalu zapadlo, ako se sme v rjet i reka Oise so Francozi ob polšestih
časnikarskim \ ostem, ki pripove- zjutraj izvedli krajevno operaei-j ZOrilo od strani sovražnika dane> d u je jo o velikih nemških oiaee- j° zapadno od Antheuil. na fronti njih ki so se izkr-eaJa na Fin- štirih kilometrov. Francoske čett skern.	jpodp.rane od tankov, so prodrle v
Cela finske-nemško zavezniška	črte, zavzele Ferme Porte
j zadeva je bila zelo ^motar.a. Njen in Fprme Loges ter dosegle početek je bil primat- vzrok' jc napredovanje 1S00 metrov na ne-hila lakota, rešitev hrana. Lansko katerih točkah, poletje je finska vlada prosila za-j Proti-naskok pri Ferme des Lo-veznike, la naj pošljejo na Fill- S®8 se i« zavrnilo in Francozi so sko živeža, da .se nre*ire»"-i lako-tu. . ostali v posesti vseh njih pridobi
ne naskoke in na severnem bregu reke Somme so se izjalovili močni naskoki sovražnika. V tem sektorju se je nadaljevalo z živahnim artilerijskim bojem in na večer se je povečal včasih do velike intenzivnosti.
i
Zapadno od Antheuil se je vpri-i
Avstr."Poljaki
Poljaki so hujši kot lakota. — De lite v avstrijske Galicije je dala povod mnogim zmešnjavam. — Avstrija na križpotju.
Soejalni revoluejonarei so se z izdajalskimi^ sred- j Zav^^	'tev- število jetnikov je znašalo
f-tvi za nekaj ur jm»lastili malega dela Moskve in vladne t;a brzojavnega urada, od koder so napačno poročali o stran »glavi jeiiju sovjeta v Moskvi. Dovoljujem si naznaniti, da je vstajo povzročila skupina predrznih bedakov in jo j** brez težave zadušila moskovska garnizija. Uporniki so bili aretirani in red je bil zopet Napravljen.
Proti revolucionarji, ki so se vzdignili v Moskvi, so bili poraženi, in soejalni revolucjonarji se nahajajo na najbolj sramotnem begu. Izdana so bila povelja, da se a-retirajo vsi oddelki socjalnih revoluejonarjev i da se v-st rele na mestu vsi, ki bi se upirali.
Več sto vdeležnikov pri vstaji je bilo aretiranih, — med njimi tudi podpredsednik Aleksandrovi«*; posebna povelja pa so bila izdana, da se polove člani izvrševalne-^a odbora stranke soejalnih revoluejonarjev.
Rdeča garda mora biti pazljiva. Mobilizaeija naših sil se mora nadaljevati in vsi soejalni revolucjonarji se morajo do zadnjega razorožiti. —
Nemški listi kažejo zdaj na generala Savinkova, ki je bil vojni minister v Kerenskijevem kabinetu, kot na mo-j:a, ki je bil za zaroto proti Mirhaehu; to zaroto razvajajo nemški listi v veliko protinemško gibanje, katero podpirajo vsi oni možje, o katerih se je Nemčija prepričala, da so na poti njenim agresivnim načrtom v Rusiji.
Moskovska brzojavka, katero razpošilja Wolffov časnikarski urad v Berlinu, pravi:
— Savinkova se smatra za odgovornega za umor. V tesni zvezi s < 'eho-Slovaki in z gibanjem socjalnih demokratov. Njegovo bivališče ni znano.
Nemški listi pripravljajo javnost na radikalno gibanje v Rusiji za kazen za Mibachovo afero. Kakšno bo to gibanje, se še ni pojasnilo, toda nizozemski in skandinav-ski listi namigujejo na korakanje proti Moskvi in objavljajo se vesti, da se nahajajo nemške čete okoli 300 milj 'zapadno od mesta in da se močno ojačujejo.
Zatrjuje se. da sta morilca streljala s svojimi samokresi ne samo na grofa Mirhaeha, temveč tudi na nemškega svetovalea Kiezlerja in poročnika Mueller j a, ki sta bila v sobi. Takoj po streljanju sta skočila skozi okno it1 p redno sta skotila, sta vrgla na nje ročne granate. Skočila sta v čakajoči avtomobil in pobegnila.
Kakorhitro je eesar Viljem izvedel za umor grofa ^ Mirhaeha, je takoj zavkazal zunanjemu ministru von Kuehlmannu. da prekine pogajanja z ruskimi delegati v Berlinu.
Pred hiša boljševiškega poslanika je bila postavljena močna straža, ker se je bati, da bo prebivalstvo glavnega mesta pričelo protiruske demonstracije.
Kodanj, 8. julija. — Kakor pravijo današnja poročila, ki so prišla tu-sem, je izbruhnila v Moskvi velika protirevolueija in v teku so poulični boju Dognalo se je. da so nemškega poslanika v Moskvi grofa Mirhaeha v soboto umorili agenti protirevolucije.
S pomočjo orožja so boljševiške čete ohranile nadvlado v Moskvi.
nemogoče >toritL Nato .>o rekli 450 moL vključno štirinajst ča.st. Finci, da so pi?isi'Ijeni zvezati se nLk°v-
z N« trnu. Finski senat se je tudi1 Južll» od A sne se je skozi celo res zvezal z Nemčijo, finski deJav- uoč nadaljevalo z artilerijskim ei in finski soeijalisti pa so« zve- Obojem skozi eelo noč v okraju zali > sovjetovo vlado Rusije. Te-. Cliavigny farme. Francozi so po, mu je sledili, državljanska vojna|vecali svo-le Pridobitve na tej toe in Nemčija je prišla z oboroženo kl ter lJjeli dva>set moi- vključno salo na pomoč svojemu ta inemu, eneSa častnika, zavezniku finskemu deželnemu', Artilenja na ober straneh je bi-zbotu	( aktivna zapadno in severno tw\
posebno pa v
Chateau Thierry bi zini priča 204.
Pat rule so ujele jetnike v Champagne, v sektorju Marquises in v
Dne S. aprila je zunanji urad ■so v jet o ve vlade prejel nujno br/»-1 ja.vko od predsednika murmanske-
ga sovjeta V tej brzojavki je pro- ^	ChMiaui
-i!, da se dobi od eentraknlh držav j
dovoljenje za izkrcanje ani?leškiii jj^MŠKI TOPOVI OBSTRELJUJEJO ANGLEŠKE ČRTE OB SOMME.
London, Anglija, 9. julija. —
1
mornarjev v niurmaiiskem prista nisem za varstvo murmanske železnice proti prodiraj očim. tinsko-iiemškini četam. V Murmaniji se
lahajajo velikanska skladba naTaS^e~VoročiI^ maršaTa" Haigr »•ojjiili potreWm razne vrste in
*ovjet narodnih komisarjev v Mo-
sm^mi je dal soglasno do\Mjenje,Ipom(,ati"ničesar""nosebho da se izkrcajo zavezniške, čete za varstvo teh zaloc.
se glasi:
Ponoči: — Z angleške fronte ni
zanimivega.
Podnevi; — Tekom noči so lon-Dne 2,. maja so se zastopniki donske -ete izvedJe lispešen na.
francoske id ameriške vlade vde-|skok izto^.no od Arras> ujele
ležili plenarne seje murnianskega'J>tnikov ter zajel{1 eno strojnQ
sovjeta m vsa k ten je podal izjavo £ko
> zavezniški :ianieri glede voja-
.tva v Murmansku. Poroenikirio proti pozicijam? kat.ere smo
zavzeli južno od
| Sovražna artilerija je bila aktiv
na
Martin v ameriški vojni misiji v<pred kratkim Rusiji je rekel v svoji izjavi: ISomme.
"Veseli me, da imam priliko j '.agotovit vam, dasiravno vem, da ^g^UN 'TRDI, DA SE JE ZA-
VRNILO FRANCOSKI NAPAD JUŽN0-2APADN0 OD N070N
ega ni potreba, prijateljsko ču-Vtvo, ki ga goji Amerika do ruskega naroda. Potrebno je, da ne obsoja noben uespora^oini v temi Berlin, Nemčija, 9. julija — •esnem trenutku. Sklenili ste kon- Poročilo iz glavnega stana se glasiti vojno. Kaka je bila posledi- . _
•a< Tekom pogajar.j je Nemčija j Ponoči: — Južno-zapadno od pošiljala svoje vojaštvo v Kustjo. Noyon se je zavrnilo francoske Aaj se je zgodilo po sklenjenem naskoke. Uspešni kraje^-ni spopa-niru? Nemčija še nadalje osvaja di so se završili zapadno od Cha-•uskn ozemlja ter ponižuje Rusijo teau Thierrj'. t>red celim svotom. Ru^ja mora] Podnevi: J-Južno od La Bassee daj za gotovo -vedet*, kdo so nje- kanala se je zavrnilo ponovne del-ii prijatelji in kdo njeaii sovraž-liki. Rusija ve, da f?e mora zoj>et loje.vnti. Tukaj se nahajamo med
ami pri seji vašega sovjeta, da j sko-nemškega prodiranja " proti ^ sovražno črto in tri balone. Tri-
V tem času se je osr.>dnji mo skovski sov jet bal smlošnejra fin-
1»1S. as required by the Aet of October
- , . ,	j	, True translation filed with the post
zjutraj krajevne napade in sicer mastor at New York N Y oll July 1(J,
po živahni artilerijski pripravi. V (?ozdu pri Villers Cotterets so se izjalovili delni bočni napadi sovražnika v našem bojnem oz.em-
]ju.
Kuehlmann je odstopil
Nemški zunanji minister dr. Ri-hard Kuehlmann je moral odstopiti. — V tem se vdi cesarjeva roka. — Njegov naslednik bo admiral Hintze.
True translation filed with the post master at Xew York, N. Y. on July tO. J918, as required by the Act if October 6, 1917.
Pariz, Francija, 9. julija. — *'Badische Landeszeitun-g** potrjuje poročilo, da je nemški zunanji miuister dr. Rihard pl. Kuehlmann pred nekaj dnevi podal o-stavko. Na konferenci, ki se j<j pred nekaj dnevi vršila v nemškem glavnem stanu, se je sklenilo, da se resignacija sprejme in je bilo določeno, da se zunanji minister nadomesti s pristašem Tirpitzove domovinske stranke.
Pariz, Francija, 9. julija. — Neko poročilo iz Bazela na Havasovo agenturo pravi, da je nemški ce sar sprejel resignacijo nemškega zunanjega ministra dr. Riharda pl. Kuehlmanna. Pričakuje se, da mu bo sledil nemški poslanik v Kristjaniji in bivši poslanik v Mehiki admiral pl. Hintze.
Boji v zraku.
True translation filed with the post master at New York. N. Y. on July 10. 1918, as required by the Act of October C, 1917.
Italjanski glavni stan, 9. julija. (Ass. Press.) — Nadvlada v zra ku ententnih zaveznikov na av-strijsko-italjanski meji je razvidna iz podatkov, ki so bili danes objavljeni in ki se pečajo z desetdnevno avstrijsko-ogrsko ofenzivo v juniju.
Zavezniki, vključno Amerikan-ce, so imeli 120 zasledovalnih ae-roplanov in so uničili 107 avstrijskih eroplanov in mnogo opazovalnih balonov. Zavezniki pa so izgubili 7 aeroplanov. ki so padli
Bern, Švica, 9. julija. — Journal de Geneve podaja skupno stališče Avstrije na sledeč način:
"Direktni vzrok sedanje ministrske krize v Avstriji ni pomauj-: kanje hrane, pri vsem tem, da je strašno, — dunajski železničarji prosijo kruha pri vratih železniških voz — niti sramotni poraz na bojnem polju v Italijr. Neposredni odločilni vzrok je nenadno sovraštvo, katerega $o pokazali Po Ijaki. ko so izvedeli, da namerava vlada napraviti iz Galicije dve provincije, eno poljsko, eno pa ru-tensko, t. j. ukrajinsko.
Avstrija ima parlament brez ve čim*. Nemci, ki podpirajo vlado so bolj pasivni kot kdaj; soeijali-sti .so silno sovražni napram ministrskemu predsedniku; Avstrija se ne more vladati niti potom postavnih niti potom slučajnih sredstev; jKJgajanja z Nemčijo se ne modejo niti prekiniti niti končati: armada ne more niti napredovati, niti se umikati; Avstrija se nahaja na križpotju in vsa pota so zaprta."
Članek-končuje s pr znavanjem. kako. težavno stališče ima cesar Karo!, ker <ra dolže Slovani, da je nemški samodržec, Nemci pa mu očitajo, da je mož italjanske žene. - . •
•'am zagotovimo, da so zavezniki(Murmanu in tudi proti Arhangel-,>ripravljeni vam pomagati. Bo- sku. Poslali so poziv na zaveznike, lite prepričani, da vas i;e bomo'da izkrcajo
...........vojaštvo pri Murma-
'.apustili samih v tem resnem tre- nu. da .se postavijo proti Nemcem mitku.'	Jako bi
V sedanjem trenutku Amerika smeri, lima na Murrnanskem vojaštva! Na polotoku Kola na vzhodnem
prodirali v tej splošni
je zavezniški piloti so bili ubiti, šest jih je bilo ranjenih, 7 pa se jih pogreša.
Napravljenih je bilo 3 tisoč fotografij ; zavezniški letalci so vi gli 5 tisoč bmnb ki so tehtale 70 ton. Italjanski opazovalni baloni
"Pol tiki k vragru."
Trwc truncation fll»»d with the po«t master at New York, N.
1918, hm required by the Act of October 8. 1M~
f. on July'10.
Washington, D. C.. 9. julija. - I Poživljal je narod, da se naj re r) Neko oficijelno poročilo iz Švice ši svoje vlade in "naj posije svo J pravi danes, da je neodvisni sovi- je polHTke o vojni in nasilju 1 poslanec Strocbel v ostrem vragu". Ameriški miljoni voja u v pruskem deželnem zbo- kov so se izkazali ra premočno si nemško vlado zaradi nje-jlo, da bi jo bi lom ogoče prema tremljenja doseči mir s silo 'sati.
&
ie tu-sem samo z namenom pom^'Murmanu pa je 5000 č</t sovjetove jati Rum ji. da odvrne nemško ne-'rde<?e garde.
-arnost."	| iMurmanski sovjet je prosi! za-
fzjnva francoskega častnika je veznike. da naj povečajo svoje če->ila »ličnega značaja. Mm^tianski te v Murmanu. Tudi osrednja rv-et je sogiasuo glasoval, da bo j vjetova Wada v Moskvi je zahte-odeloanl £ zavezniško ekspedicij-j vala pov ečanje zm vozniških čet v4 <ko armado v murman-ski provin- Murmanu.
•iji ter je povabil tri zavezniške| V slučaju, da bodo finsko-nem-tradnike, da postanejo »talni ele- ike četeprodirale proti Murmanu >i državnega uovjtrta. Povabilo m Arhangehsku, se jion bo poste-' ie obsegalo po enega Franeoaa,!vilo nasproti 50,000 vojakov so-Angleža in Amerikancx Povabilo J v jetove republike in vcič tisoč zaje bilo prejeto.	Hecoiikih vojaka*.
Posojilo Italiji.
True translation filed with the post
master at New York. N. Y. on July 10, 1918, as required by the Act of October 6, 1917.
Washington, D. C., 9. julija. — Zakladniški department je danes določil dodatno posojilo Italiji \ znesku 10 milijonov dolarjev; p tem znaša skupno posojilo Italiji 660 milijonov, vsem zaveznikom pa 6 miljard, 91 milijonov in 59C tiao{ dolarjev.
100 t:soč Nemcev je padlo.
True translation filed with the post master at New York, N'. }*. on July 10, I'JIS, as required by the Act of October d. 1911.
Pa."iz, Francija, 9. julija. — Kakor pravi neko današnje porodila iz ('uriha listu "Matin", je obnovitev nemške ofenzive*, potrebna toda njen izid je dvomljiv. Tako je priznal v pruskem deželnem zboru neodvisni soeijalLst Stroebel
Stroebel je tudi rekel, da so v spomladni ofenzivi imeli Nemci samo na mrtvih nad 100 tisoč izgub. -Kekel je, da bo<lo izgube v prihodnji tlobi skorogotovo še večje. .
Htroebel je rekel, da se nahaja v Franciji okoli 900 tisoč Ameri-kancev ki odtehtajo zavezn ške Lz-guhe ter nemške pridobitve na vo» jaški sili potom novih naboirov in moštva z vzhodne fronte.
"Prišlo bo še več milijonov, akc mi Nemci ne rešimo vlade vojnih politikov", je rekel Stroebel.
WAR RAGES in FRANCE

Sr3^
©
Nemški ] pogoji
True translation filed with the post master at New York, N. Y. on .Iul> to. 1918. as required by the Act of October G, 1917.
Kodanj, Dansko, julija. — V Berlinski "Vossische Zeitung" |>i še politični urednik Cieortf Reru hard:
'' Cas je ]>rišel, tla se javno razpravlja o mirovnih pogojih. Potem ko bi pr'jstali na idealne mirovne pogoje kakor jih je postavil predsednik Wilson, bi s»> v Jej zadevi brezdvomno lahko dosegel sporazum samo, ako bi pogodili za način, kako razpravljati o mirovnih pogojih."
Bcrnhard pravi, da bi Nemčija brezdvomno sprejela predlog ra/. umnega razoroženja.
Zahteve predsednika Wilson a za samovlado malih narodov, prav pisec, bi bile prijazno sprejete, toda centralne države bi vstrajale pri tem, da izvedo stališči* Anglije glede Irske. Pogajaija bi se morala takoj pričeti med bojujo-čimi se strankami v zadevi regulacije meja.
Rerahard, ki se ne .sklicuje na oficijelno pooblastilo in c»-!o priznava, da bi vdejstitev zadela j«ri nemški vladi na oster odpor, predlaga sledeče mirovne pogoje;
"Francija in Italija naj se / Nemčijo in Avstrijo pogajati /a bodoče meje brez posredovanj« tretje stranke.
Vse nemške kolonije se morajo vrniti.
Relgija mora biti popolnoma restavrirana kot neodvisna drza va. .—
Vsi trgovci centralnih držav, katerim je bila odvzeta posest vena pravica onstran morja, se rajo postaviti v svoje prejšnje pravice posestva.
Anglija mora brezpogojno iz prazniti vse dele turške države in Perzije.
Razmere v Egiptu morajo postati kot so bile pred vojno.
Dardanele morajo na podlagi pogodbe z državami, ki meje na Črno morje, biti proste za vožnjo ruskih ladij.
Macedonsko bojišče.
True translation filed wilh th^ po<=t master at New York, N\ Y. on July 10, 1918, as required by the Aet of October G, 1917.
Pariz, Francija, 9. julija. — Včerajšnje vojno poročilo o dogodkih na Balkanu pravi:
: V ozemlju, katerega tvorita reki Divoli in ^omorica, so naše čete dovršile svoje uspehe s tem da so po vročem boju zavzele celo slenie Bofnia med Cafa Recit In Mali Gjarperit. Ti boji so bili v gorah vzhodno od Valone. Na levici so italjanske čete, ki operirajo skupno z nami, zavzele višine Cafa Devr.s in so dalje prodirale na levem bregu Tomorice.
.Sovražna infanterija in artilerija sta razvili veliko aktivnost na macedonski fronti, posebno pa še v kolenu Črne, kjer je pet skupin naskakujočih čet poskušalo vdreti v naše postojanke, pa so bili popolnoma zavrjeni in so imeli veli-ge izgube."
Dnnaj, Avstrija, 9. julija. — (Preko Londona.) — Danes jc bilo izdano naslednje oficijelno poročilo :
'V Albaniji se nadaljuje pr.tisk sovražnih čet, ki prodirajo preko Vojuše. Jugozapadno od Berat« so se vršili boji. Francozi so dobili nekaj ozemlja ob Gorenjem Devoli."

GLAS X AR ODA. 10. JUL. 1913.
"GLAS NARODA*'
■ £0X1X1 fl PUBLISHING Q0MPAH7
^Slovenian Daily.) ' Omad and published by (• corporation.)
rilNK SilSIB, President.	LOUIS BKNEDIK,
Place of Batiijien or tbe corporation and addreaeea of above officer«; Ki Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Ca celo leto velja list an Za celo leto ca mesto New York fO-OO la Canado..„„„. — f3JtO Za pol leta aa mesto New York.. 3.0n Ca pol leta 2.00 Za četrt leta aa mesto New York 160 K* četrt leta.................. 1.00 Za Inosemstvo aa celo leto...... tdO
LAH NAHODA" Ishaja vsak dan lzvaemftl nedelj ln praznikor.
"GLAS NARODA.**
(•'Voice of the People") trtry day except Sundays and Holldaya
Subscription yearly $3.50.
Advertisement on agreement.
Fri tvu
Dopisi brez pcdpisa in osebnosti ee ne prlobCnJejo. Denar naj se blagovoil pošiljati po — Money Order, ibl kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejlnjf M valUto naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
-GLAS NARODA"
rj Cortlandt Rt..
New York City.
Telefon: 2876 Cortlandt.
44«
Rojakom v premislek
Španska inflnenca
Trne translation filed with the post {master at New York. N. Y. on July 10. jl!U8, as required by the Act if October 6, 1917.	. __
Epidesmija. ki se je pred nekaj Tedni pričela na španskem, se je imeuova4a influetica. ker podaja poče-tne simptome influence. V Madridu in drugih mestih so jo preiskovali in posledica it- bila. da je bilo treba revidirali prvotna poroeHa 'j lede njenega značaja. Takoj, ko je bolezen izbruhnila. so londonski listi potrdili, da se kali bolezni niso dognale. Poročila, kakor so bila objav!jena v Madridu, pravijo, da bacil influent s slučajem te bolezni ni v uikaki zvezi, da mi pa našli redki in h* malo poznani mikrob po imenu parameningococcus. Dognnuo pa ni bilo. ako je ta mikrrb v resnici povzročitelj, ali pa samo spremljevalec bolezni. Drugo poročilo je, da s.* je bolezen pričela na španskem. To poročilo o hodo^ni pa so španske zdravstvene oblasti ofieijelno 'zanikale.
1 Te španske oblasti so
m o po-
True translation filed with the postmaster at New York, N. Y. on July in. jvedale svoje mnenje o tej bolezni.
master at New York. X. Y. in July 0, 6,1017.	. p0 njihovem mnenju je to vojna
Kot Včeraj objavi j ono v listu jo vojiio-industrijski	ki s- ^ pokazala na /a-
-v,-, ...In,hI. <la morajo vsi izdajatelji .h.evnih in ;>,rijo- j^^^K^^SS:
ui«'nili časopisov strogo varčevati s papirjem ter drugim s!;il] množin čet iz radičnih kra-
inatcrijaloni, ki so «»a rabi pri izdajanju listov. \ to svrlio jeV Evrope je povzročilo :<* uveljavil gotove določbe. katerih so morajo izdajatelji jtraci jo kalij ie bolezni ter
I VI
Boljše zdravljenje za manj denaija..' p >
i Profesor Doktor B. F. Mullin
p	Slovenski zdravnik-špecijalžst
| 411-4th Avenue, Pittsburgh, Pa.
J	C Ni>H*li lUfH V« it*. Četrta »asiopje >4 SaitUiaM St, Parile aa as lil z Mjia iwi»p.)
101	IO> Jaz sem nastarejsi zdravnik-špe-
eljalist za Slovence v Pittsburgh«. Zdravim že več kot 38 let l»olne moške in ženske. Ozdravil sem že na tisoče in ti«xV oseb in morem tudi vas. V zdravljenju raznih bolezni imam največje iskusnjo. Rabim farno najboljša zdravila. Imam najboljši električni stroj za preiskavanje, iHitom katerega se vidi eeio va3e telo kot na dlani. K meni prihajajo ljudje od blizu in daleč, da jih zdravim. Zdravim razne bolezni uspeS-no >n naglo. Govorim čisto slovensko. Moje cene so zmerne. Znanstvena preiskava zastonj. Pridite k me ni kot k prijatelju.
Urada* are: od ure zjutr»j do 6. zveO<*r. V nedeljo s«mo od 10. ure zjutraj do 2. popoldne.

11
Jugoslovanska
0==
— j
Katol. dednota ^

Hi
š a s t r a
ho
LASTNI DOŽIVLJAJ IN NJEGA POJASNITEV.
Spisal Edward Lytton-Bulwer.
:oii"on-• nara-
listov natančno držati. Posamezne te določbo smo objavi-1-trnpenosti. Vojne ske-,.	• „ i • • .	i-:.*:	iro vedno prinesejo nove'bolezni,
h vreraj ter nam jih torej tukaj ni treDa ponavljati.	Sedanja vojnar k sreči ni rodila
Nam gre pri tem za drugo stvar. Kot menda vsakemu epidemij.- kot je kuga aLi pa koz.-.
znano, prevladuje v Ameriki veliko pomanjkanje papirja..toda proizvedla je nekaj novih in
dasiravno so obstoječe papirnice zaposlene noe ill dan in,tujih bolezni, katere zdaj prouča- svujejra služabnika. Se enkrat SOI
čeprav s.- je pričelo v zadnjem času varčevati s papirjem yai® v	Zadaja med temi preiskal stene ter jih otipava
1 ,	*	--	v* .. ♦ ,____ -I ;	je spansica inflnenca, ki kaže ve- iskajoc pri tem kaka skrivna vri
vsake vrste. ^ prejšnjih easili se je v Ameriki povsem Lik<>	& prv<>tno biriuenco ta. vendar Pa ni bilo najti o te,
nepotrebno porabilo velikanske množine papirja. 1 rose- v svojj nagnjenosti do razširjenje teua materijala. ki se na večinoma pridobiva iz le*a..nja.
je imelo za posledico, da se je v gotovih delih Združenih) Pričela se je v Flandriji. toda
držav skoro popolnoma izsekalo prejšne krasne gozdove	»«tančna pol. po kateri je
,	.	.	i ii- a-- -i j prišla na špansko, se ni nikdar
in posledica tega je zopet bila izprememba khmatiemh natalu,no prnLsk:lla Za u-itelje
razmer. Veliko po vodu ji. ki so opustošile številne pokrsi-jztira.vii1jtva „j presenečenje, daje
jine. j<* pripisovati konečno edinole temu izseka van ju in preskočila mnogo dežel. Zdravniki
iztrebi jeva n ju gozdov ii* tako je gi-eli rodil zlo in iz zla sojdobro poznajo posebnost influenč-
se roflile se številne dHt?e neprilike.	j1"/,	in enakih inflnenč-
. .	.	,	j • • x- u I111'! bolezni. Velika eipidenuia in-
\ sedanjem vojnem .-asu pa so prišli merodajm^ tak- ni|eiH.e je k>ta ]m) ^^ |Mt
torji do prepričanja, da je neobhodno potrebno uveljaviti j,.eipm svi-tu in imela obsežen po-varčevalne odredbe glede porabe papirja, kojega eena po-(tek ter je pokazala, da ne pozna leu tega je že dospela <lo naravnost nevrjetnih višin. Iz-jp''stave^!etneffa časa. ne atmo-
•pidomij
easa.
daiatel ji listov pa so morali s svoje strani, sprva neprisi-j:,ol;°-	^pirtonuj..
. * . j * *	• • i ^ • v a a-^v. !špansko intlueneo kažejo med-
Ijen, m sami od sebe tudi izpremenm obstojeei red ter sei/0>U0 ^n<yst ^ ri,,/no!iUosr v
prilagoditi izdajanje svojih listov obstoječim razmeram
To se je zgodilo na različne načine. Eni so se poslužili najbolj priprostega sredstva, ki je na razpolago ter so enostavno povišali naročnino ter pristojbine za oglaševanje.
*ugi so neka i časa omahovali ter se nato odločili, da skrčijo obseg lista ter steni tudi zmanjšajo stroške izdajanja.
Naš list je bil pa med onimi, ki niso dosedaj ničesar izpremenili v obstoječem redu. Oprav so se stroški izdajanja potrojili. je list glede obsega, opreme in kakovosti materijala ostal tak kot je bil v času. ko je pričel izdajati na šestih straneh na dan z izjemo enega dne in ko so bili siroški izdajanja trikrat ali še več manjši kot pa so danes.
Kot že omejeno, nam ni znano, kaj vse bo še odredil vojno industrijski svet Združenih držav z ozirom na varčevanje s papirjem. Mogoče bo določil obseg, ki ga smejo imeti listi, sorazmerno z njih važnostjo, cirkulacijo in razširjenostjo med različnimi sloji ameriškega občinstva. <M take odredbe bi bili seveda prizadeti tudi mi ter bi se. — kar je umljivo samo posebi. — z veseljem podvrgli odredbam v zavesti, da je to naša patrj^tična dolžnost. V tem smislu bi morali tako izpremembo sprejeti tudi naši naročniki.
Tudi v slučaju, da se ne odredi ničesar novega glede obsega, pa je položaj večine listov samposebi celo kočljiv, kajti splošni stroški izdajanja rastejo od dne do dne. Pred kratkim so stopile v veljavo nove odredbe, tikajoče se poštnih pristojbin za razpošiljanje lista. Stroški odpošilja nja so takoj poskočili in izdajateljem listov je bilo naloženo novo vojno breme.
Kot razvidno iz vsega tega niso v sedanjih časih pota izdajateljev listov posuta s cvetjem in vsled tega je tudi nujno potrebno, da tudi naročniki in prijatelji lista upoštevajo to ter tudi s svoje strani doprinesejo malenko ostno žrtev, ki se jo bo morda zahtevalo od njih.
velikih epidemijah je bila inflnenca nevarna bolezen: ako je bolezen naglo napadla človeka, je bil bolan najmanj 12 dni. Nekateri močnejši so slabost prenaglo premagali in so pozneje trpeli. I"-mrljivost je bila maiogo večja kot pa pri vpanski inftnenei. Druga razlika je tudi v tem, da ta bolezen traja manj časa, v največ slučajih samo dva dni. Prva poročila pravijo, da je bila zelo mila in da ni bilo smrtnih slučajev. Do zdaj pa so španski zdravniki temu poročilu oporekali.
Se druira napaka v prvih poročilih je bila ta. da je ta inflnenca črevesna bolezen, kajti nje simptomi <<> >,. največ pokazali v <mv-vab; drnua poročila pa zopet pravijo, da je lo vojna bolezen, znana pod imenom hotuliz* Mil. ali Kakor
Priznati trenutkov dim služabniku ali ne. a moj ponos in radovednost >ta me zadrževala od strahopetnega bega. Stopil sem zopet v svojo sob';, zaprl vrata ter pazno stopil v mali kabinet, kjer pa nisem mogel najti ui-kakega pojasnila za obnašanje
m ti •a ni
nikakega sledu in niti najmanjše razpoke v tapetah. Na kak vražji način je moglo ono. kar ua .je prepodilo in naj je biio T ;> ali ono dobiti vstop, razveii skozi morje sobo ' Vrnil sem se v svojo sobo zaprl in zapahnil vrata k kabinetu ter stopil k kaminu v pričakovanje stvari, ki bodo prišle. Tedaj seni zapazil, kako je moj pes splazil v en kot >obe, kjer je Tako pritiskal
si bo«'o prihoirti izhod skozi njo.j
moram, da sem nekaj ne moj pogum. To jo le groza. — omahoval, ali naj sle-!>em si rekel, — nikak strah. 1 >0/
kler pa so me n(> polasti zadnji mi ne more škodovati nobena stvar, kajti moja pamet .smatra vse to za stvor domišljije. V. urno kretnjo >e mi je posrečilo iztegni-t. roko proti orožju, a ko sem storil to, sem dobil neki čudni udarec iii roka mi je brez moči omahnila. Da se je dovedlo groz»» do skrajnosti, je pričel blesk luči vedno bolj in bolj pojemati. Sveče sire;- nis<> ugasnile, vendar pa jr bilo videti kot da se nekam umi-,
Ustanovljena leta 1898 — Inkorporirana leta 1900.
Glavni urad v ELY, M INN* j
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: "MIHAEL ROVANSEK, Box 2.r»lf Cot.emangh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box ]0G Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Tajnik: JOSF.PIT PISIILER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BR0Z1CH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih sni rt n in: LOUIS COSTELLO Rali.U Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr- JOS. V. CRAIIEK, 843 E. Ohio St.. N. E. Piltshurgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOTJŽE, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ, 9641 Ave. "M", So. Chieajro, III. rVrANT VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. P ORE NT A, Box 176, Blaek Diamond, Wash. LEONARD SLABODN1K, Elv, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R, Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet. Mieh JOHN' MOVERN, 624 — 2nd Ave-, AV. Duluth, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 60.'». Chieapo, III,
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK ŠKKABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pri-tožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bod« oziralo-
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
f
kajo. Prav tako se je zgodilo v ma jasno in na enak način bleda ognjem v kaminu in v par trenut- postava nekega mladega možkega k;h je bila soba popolnoma tem- Oblečen je bil v m,šo prejšnjega na. St rab vspričo misli, da bom v stoletja ali v njej slično. Tako mo-onim nedoločnim bitjem, kojegii žka kot ženska postava dasiravim moč sem preje tako intenzivno ob-'zelo vidni. >ta biii brez dvoma bre> čutil sam v temi. je proizvedel v vsake mase, nedotakljivi in na
Včasih se n,e je kaka stvar dotaknila, a to tii prišlo od teh prikazni. Nevidne roke >o me dotikale. Knkrat se eelo mrzli, mehki l>r-ii oprijeli mojega goltiiuea Jasno s.-ni se zavedal, da >e naha-
^	am v te:esni nevarnosti in vsled
mojem živčnem sistemu neko rcak- njih je bilo nekaj Tiasprotujočega tega sem koncentriral v-o svojo eijo. (iroza v meni je dospela dc si. nekaj, kar se je borilo drug silo v "n občutek. da -e namreč steni kot da! OI,ega stadija, ko so me ali morali proti drugemu. Obe postavi sta upiram z železno voljo. Obrn 1 sem {zapustiti čuti. ali sem pa moral bili smešni in strašni obenem v svoje liee proč od sence, prav pr~
Približal sen- ubogi živali tei^vlomiti čar. Zlomil sem ga. Zope težkem okrasju starih oblek, z ve. -ebm
sem našel svoj glas. dasiravno je iikimi zaponami. ki so se nahajale oči. ki
jo nagovarjal, a pes je škripal z zobmi tej* hi me gotovo ugriznil, če bi se ga bil dotaknil. Zdelo s?» mi je kot da me ne pozna več. Kdor je videl kedaj v kakem zoo-
zvem* 1 kot krik. Spominjam s;\ d;
loškem vrtu kunca, ki se stiska v'zopet našel dosti moči. da vsta-kot pred pogledi velike kače. si nem. Obdan od globoke teme sem
pa od onih grdih, kačjih bile tedaj povsem jasno z veliko natančnostjo na določe- videti. Prišel s- m do spr»znan.7a sem izusti! besede : — .laz se ne nih mestih. V trenutku, ko st- j< da >e je naltajala. tam in v nobeni bojim, moja duša j*1 prosta vsake ženska oblika hotela skloniti i« drugi stvari krog meni* 10-ka "v<-krivde! — Ol> istem času pa sem niožki, se je odtrgala	> sf( > fja" intenzivno stvarilne >i|e za
lahko slika smrtni strah, katerega je moral prestajati moj pes.
Ker so se izjalovili vm po da pomirim psa ^u ker sem s4 da je njegova slina kot pri stekli- soko in jasno, mirno luno, sem
občutil vesel je, ki me je odškodo-valo za vse. kar sem doživel straš.
pohitel jnoti oknu, — odtrgal za veso, odprl okniee — ifl moja ed\ skusi.jlla misel je bila luč 1
bal In ko sem videl nad seboj
Vl-
ili strupena, sem pustil psa kjer je bil. položil svoje orožje nazaj na mizo. sedel za njo ter zopet pričel čitati knjigo. Po kratkem
ne m v>< v temo.
V
tri prikazni >o bile ovile slabo, volja, ki je bila v stanu
| zdrobiti mojo. Bleda jutranja zo
prvem jutranjem svitu je hib .ra s<"	^b-čiti kot v bliži-
i tu kakega požara m ličinke so |»la-
x-azni v oblasti senee. ki se j,. Vill<' k,« .v ognjenem svitu. Še en
dvignila nad njima. Tedaj pa je kr:i( J1' st,,,'sIa	«oba in šl
1 enkrat je bilo čuti tri odmerjeni-\ 'udarec. Temna senc
videti kot da se nahajata obi
■c.
Tedaj
postal viden krvni madež na
pr
šib ženske posla ve. MoŽka postu-1 M,,ai ,M • 1 I1,MJ' senca je požrla v se vu se je sklenila na neki pošastni,s >vo|° ,"n,° U,,T ,,a izl,aJa vsaka
nega. Tam je plavala luna in tat> 'me. kri je pričela curljati iz nje-P1, sem videl luči plinovih -svetiik. kijgovega vratu in zopet je požrla 111,1 VSt
mora vr
času sem zapazil, da se je nekaj so gorele na praznih, zapuščenih j senca, ki ji postavilo med luč in mojo knjigo, kajti na lUt je padla neka senca. Dvignil sem pogled ter videl nekaj kar se mi no bo nikdar posrečilo opisati. Pred menoj je bila neka temna stvar, ki se je kot sama on sebe stvarjala v zraku ter kazala zelo nedoločene obrise. Ne morem reči. da je bila to človeška posta-«
se včasih imenuje zastrupi jen je sjvo- vendar pa je imela precej slič-klobasn. Vsa ta poročila r>a so za-!nosti s tako ali pa je bila vsa.; nikab* najboljše avtoritete, ki t-r-jnjena senca. Cim dalj pa sem se d i jo. da je odločilni l-:nak bronhi-:nz'rjd v ono stvar, tem bolj so sr
GRADILCI, KI NE ZNAJO RESTAVRIRATI.
12 ' -
—	Kitajei so veliki gradilci. vendar pa le redkokedapj popravljajo spomenike, kater«* so zgradili. — pravi Chapman Andrews v
"The American Museum .Journal* in v potrjenje tega ugotovila navaja med drugim tudi naslednje:
—	V Pekiuu, enem najbolj čudovitih, slikovitih in romantičnih mest na svetu, je na ducate stari»davnih poslopij, ki tvorijo dragoceno ded še in o kitajskega naro<ia in za katere bi se vsled tega mora« brigati narod. TempWj nebes, s svojo jiozlačeno kupolo, ki se blesti nalik goreči grmadi, posvečen vsled molitev najbolj odličnih kitaj-
jalni simptom.
Prične se nenadoma brez pred-
ločevale sence od luči in obseg prikazni se mi je zdel velikanski.
hodnih simptomov iji j«> nekaj ur kajti gorenji Jel ?
spremlja hud glavobol, visoka j tikal stropa. Ko sem tako uepre-vročina srbenje v grlu ali bron-hnično zri na pojav, sem čutil kot hitiš s suhim, dušečim kaši jem. H^1 skrajno mrzle sape. Ledena bolečine v kitali, sploš-ia slabost gora direktno preti menoj bi nit
in nered v črevah. ki zdravnikejne mogla tako pretresti ter !• i n< Čnl v pričetku te čudovite drame spočetka pogosto vara. Vročina naojrla dajati od sebe takega mraJjKo je to ropotanje ponehalo, se je
cestah. Obrni! sem se nazaj bo. Mesec je b* de'-mia osvetljeval temne sence, -— a kljub temu je bilo v sobi nekaj svetlobe. Ono temno je izginilo in le teman refleks. nalik senci neke postave sem zapazil na nasproti stoječi steni. Moje oko je padlo na staro, o-kroglo mizo. ki je stala tam brez vsakega prta. Tedaj pa se je tan. dvignila roka. vidna le do členka. Bila je videti iz mesa in krvi. — kot mo ja lastna, vendar pa je bila to roka neke starejše osebe, — Milni. nagubana in majhna. — torej je skoraj d<>-; ženska roka. Ta roka je prijela za oba pisma na mizi — in roka in pisma so zginila. Temu so sledili
trije odmerjeni sunki proti vzgla-vjn postelje, kot sem jih že preje
traja ponavadi dve uri; ponajveejza- Ko sem še nadalje strmel v t< zbole moški, redkokda j ženske: j pošastno prikazen, se mi je zdel«
otroci pa skoro ni koti. Zaradi tega so zdravniki mnenja, da je to vojna bolezen.
Ako je temu res tako. potem se lahko domneva, da se bo še zelo razširila. Mogoče se bo lotila celih armad, kakor je bil to slučaj j)ri Nemcih. Toda težko, da. bi imela kak poseben vpliv na potek vojne, ako simptomi ne bodo zavzeli«večje sile.
— a tega ne morem trditi povsem določno. — kot da razločim par oči, ki so zrle iz višine na mene
VABILO
k otvoritvi Slov. Nar. Doma, ka-
tero pri rede združeni Slovcmci v South view, Pa., dne 2. septembra kih cesarjev, je eden izmed teh starodavnih dragocenosti. Taki reil-jt. 1. Vljudno vabimo vsa društva ki zakladi pa potrebujejo varstva pred uplivi časa in vremena.	mi vse občinstvo tukajšnje okoli-
ce. da se mnogoštevilno vdeleže te naše slavnosti. Igrala bo godba na pihal«. Za dobro in točno postrežbo bo preskrbljeno. Pridite \sa na našo slavnosi omenjeni dan. da nam pripomorete do boljšega u
Ko sem obiskal tempelj nebes pred več kot dvemi leti, sem našel razširua dvorišča porasla z neporezano travo ter krasna šetališča ter pokrite zidove za teruujene od vsakovrstnih rastlin, ki so poganjalt tamkaj. Majhne koreninice so poča si, a s smrtno gotovostjo na svojem smrtonosnem delu. Povsod so razpadali zidovi in celi obširni tempelj je bil poln prahu in propada. V teku par desetletij bo predstavljalo to posvečeno mesto le knp razvalin, poraslih s travo in ljuliko »peha. Najvljudneje vabi odi»or. in nadaljni li»t se bo iztrgalo iz knjige povestiiiee Kitajske. « (10-11—7)
navzdol. Za trenutek sP mu j< iki stol.
soba občutno stresla in od blizu in daleč so se pojavile krogi j ice zelene, rmene. rdeče in modre. Nalik veščam so se pregibael semin-tja. gorindol, počasi ali hitro. Xe-
zdela eksistenca teli oči brez vsakega dvomo, a v drugem trenutku so zopet izginile, vendar pa sta dva žarka modrikaste luči pro li-rala temo ter očividno izhajala i> onega mesta ker sem po mojem mnenju zapazil oči. Skušal sen' govoriti. — a glas mi je popolnoma odpovedal.
— Ali je to strah? — sem si mislil sam pri sebi. Ne, tega ne ipo-znam. Ilotel sem vstati. Zaman. Neka nevidna sila me je zadrževala. Neka tuja volja se je upirala moji, neka neizmerno močnejša
kot preje v salonu, si
je pričel počasi pomikati ob steni naprej ter obstal meni nasproti pri mizi. Naenkrat, kot \y, stola
samega, je vzrasla senca ženske
i
oblike. Bila je vidna kot kaka živa ] »ost a ca. a vendar smrtno-bleda kot kak mrlič. Obraz je bil mladosten ter posebne melanholični lepote. Vrat in ramena so bila razkrita in ostala postava je brla ovita v dolg bel plašč. Postava si j.-* gladila svoje dolge, rmenkaste ir, preko ramen segajoče lase. Pogled je bil nepremičen ter obrnjen
stala med njuna vs . so-1tri in vse je izginilo. Zopet pa so se dvignile one raznobarvne luči. ke in gibanja slednjih so postajala vedno boij zmerjena. Vrata '»mare na desni strani kamina so -c odprla in iz nje je stopila postava neke stare ženske s p<>mi v roki z istimi pismi, katera je preje /.ii-grabila roka, dočim .je bilo za prikaznijo čuti stopinje. Ženska >■• ji nato obrnila kot d^i prisluškuje odprla nato pisma kot da jih hoče čitati in preko njenega ramena je zrlo neko sivka>to liee koi ono človeka, ki je že zdavnaj utonil — napihnjeno, posinelo liee morsko travo na last-h. Pri nogah ženska je ležala neka ma-a kot o-na mrtvega telesa in poleg nje je čepelo dete. ubogo, umazano deter, smrtjo v.sled lakote na licu in s strahom v očeh. Ko >em se natančneje ozrl v liee ženske, so >c-izgubile gube in črte. Pokazalo se je mladostno liee s strogim, oka-menelim pogledom. Velikanska senca jc skočila naprej ter zasenčila s svojo temo vse tri prikaziv kot ie storila to že preje s prejšnjimi. Nič ni ostalo vidnega kot edinole senca, katero sexn neprestano opazoval in iz nje sta zopet blestela dva očesa, hudobna očesa i kače. Lučiee pa so s<» dvigale in padale ter hodile svoja pota. \/ krogljic, nalik iz lupin jajca, pa so se pojavile ličinke, brezkrvne in neizmerno grde. Primerjati jih morem b* z mikroorganizmi v kapljici vode kot jih je videti skozi mikroskop. Bila so to prozorna te. lesa. gibčna, ki so se preganjala
so to majhne podobe, vendar pa' vidne za neoboroženo oko. Njih
na vrata, kot da pričakuje nekoga nekako tako kot sta vihar in po ter pozorno prisluškuje. Senca požar človeški roki nasproti. In te- j stave v ozadju je postala še boli
daj. ko je ta misel vedno bolj in j globoka in zdelo se mi je kot dajbeganje je bilo brez vsakega si-
bolj dozorevala v moji glavi, —	""	-----" ~ ----*------11 'm
se me je polastila groza, ki se ro-
tvar iz nje in kot da v njo.
Ko se je tema umaknila, je-senca popolnoma izginila. Počasi pa je pričela zopet rasti in dvignil se je tudi plamen. Cela soba jc ležala v najglobljem miru kot da se je ni dotaknila nobena izvanrednn stvar. <>be vrati so bili trdno zaprti in vrata v služabnikovo sobo so bila celo zaklenjena. Pes je ležal v onem kotu sobe, v katerega se jc skril. Poklical sem ga, a on se ni premaknil. Stopil sem k njemu. — a uboga žival je bila mrtva. Oči bile izbuljene, jezik mu je visel iz gobca in spodnja če' lju-t je bila pokrita s penami. -i V/.ei se m ^rji v svoje naročje tej- ga skušal zopet oživiti pri ognju, — a vse zaman. Bolest, da sem izgubil svojega ljubljenca, je bila tem hujša, ker >,,. nisem mogel oprostiti -amoočitanj. Samega sebe sem moral dolžit.i njegove smrti -Mee>;ir drugega nisem mogel domnevati kot to, da je pogin I od strahu. Zelo pa me j«' presenetilo razkritje, da je bil njegov tilnik zlomljen, kajti j>ri natančni pres iskavi sem našel, da je bila njegova hrbtenica zaobrnjena. Aii se ni zgodilo to v temi in sicer s človeško roko, ki je bila slična moji? Ali >" niso ves ta čas v tej sobi pojavljali človeški uplivi? Veliko povoda je bilo XJ, tako domnevanje. Trditi tega ne morem ter lahko navedem le to, kar sem videl s svoj mi lastnimi očmi. Čitatel j sam pa naj [»ride do svojih lastnih sklepov.
(Dalje prihodnjič.)
ter požirala drug drugega. Bil*'Rad bi izvedel za naslov svoiega
ga vsakemu opisovanju. Edinole
• ^ - — i blestijo oči iz višine navzdol ter stema ter so se blržale meni v sku-opazujejo žensko postavo. Iz vrall pinah ter plezale po moji roki v > dasiravno se niso odprla, je vzr«. katero sem imel iztegnjeno kot v
'moj ponos me je držal pokonci, —'sla še nadaljn* postava, popolno-' varstvo proti malim peklenščkom.
brata .JOSIPA li 10Nt AN. Prosim cenjene rojake, kateri ve.j da lili blagovoli naznanili, alij naj se pa sam oglasi. Doja>—' iz Dolenje vasi pri Cerkr||| J'8<*ob Benčar, Box 221, m manca, N. Y.	(10-i®
/
OLiAS NARODA, 10. JUL*. 1918.
'Pravica moža' proti 'pravici narodov*
It
CILJ NARODNE VARNOSTNE LIGE JE NAUČITI V INOZEMSTVU ROJENE, DA SE STAREGA PRINCIPA, UVELJAVLJE NEGA PO FRIDERIKU II., NE MORE UPORABITI V PRO SVITLJENEM SVETU. — USTASKO ČASOPISJE IN BAHAŠKI PRONEMCL KI VIDIJO PISANJE NA ZIDU, PROSIJO MIRU, KO VIDIJO, DA JE SKLEP PREDSEDNIKA. DA OPROSTI SVET NEMfiKE PRETNJE, NEOMAJEN.
t t
pive Ed. A. Goewey.
POGREB CANADSKE STREŽNICE ZA BOJNO ČRTO V FRAN CIJI.
True translation riled with the r**t roaster at New York. N. Y. on July 10. lt»18, as re«|uir*nl t>y the Act of October 6. 11>17.
nalile
Ni treba velikega duševnegu napora /a vsakega |»ovprečnega domoljubnega Ann rikam-a, da se spomni na one ease i/ let 1!'1."> in 11*1 H. ko »o ljudje nemškega j-vora. živ »i" i v tej deželi hodili ua-okrog ter se bihali. "da N- mčija lahko pora/i celi svet" ter da naj se Zdm/eiie države lahko leps« "obnašajo"' ter ne vmešavajo v pruski vojni program, ker bi drugače je/a ka,j'*-rja obiskala Midi ta narod.
Vsakdo se tudi lahko spomni, da so ob času, ko s«' je j>oslalo
ter se jih je imelo zaprte zverinam, dokler jih ni oprostila] smrt nadaljuih muk, kat> rim so bile izpostavljene.	i
Ti javni zločinci p.i niso tako nevarni, kot so nemški propaga-1 torji in njih najete duše, ki'so še večino dobro organizirane in vo-' dene in ki izvajajo svojo <propa-' gando bolj skrbno Ln premeten«« kot kdaj preje in ki skušajo pn-sp»;iti ofenzivo ?u "skorajšnji mir"' potom reizšii-jruija napačnih' poročil. V teh se glasi. da je h,itrc» ustavljen je sovražnosti zaželjivo tukaj, kaji i s tem bi se prihranilo
izognilo i/gubam življenj med našimi četami ter preprečilo vsako na-daljno prekin jenje trgovine.
NEBAU Or NUI25E FROM CANADIAN HOSPITAL, VMl—V-ELD E>V MB . . © BY Y, HERALD CO - FieOM SPHERE LOtHOOW,
GERMAN
mm
množica raztrganih mož in žen. ki so delali tam okoli, plezala na vozove in prosila za hrano. Vsi so izgledali izčrpani in sestradani. Ako so potniki vrgli kaj hrane, so se ljudje vrgli na njo ter jo slastno povžili. Rekli so. da jim daje vlada le toliko hrane, da se ubranijo dejanske smrti.
Vlak je bil pod vodstvom ne-i kega nemškega polkovnika in por-j nikom je bilo dovoljeno stop ti i7 • vozov na več postajah, kjer je bi-jla vojaška straža. Nikjer se ni po-jsknsa'o potegniti zastore pri oknih niti omejevati običajne pravice potnikov.
Amerikanei so bili posebno za-I čudeni nad skoro popolno odsot j j nostjo delavcev na poljih avstrijskih kmetij. Nek nemški major jf rekel Amerikancem, tla niso vzeli ameriškeg-a vstopa v vojno pre-resno, ker vedo. <la ni več kot 20 tisoč ameriških vojakov v Franciji. Rekel je:
"Združene države se ne zanima-jo dovolj za vojno, da bi poslali preko morja večje število vojaštva."
* Lusitanijo " na morsko dno z .
njenim dragocenim tovorom »no-! Združeni m državam denar *jkih, žensk in otrok, številni Nemci n tej deželi praznovali ta zločin ter je eden celo vpri/oril na svojem domu banket, na katerem se je vpri/.orilo miniaturno reprodukcijo potopu na sredi obedov alti e mize.
Malo lojalnih Amerikancev je paca bilo, da se je celo porem, ko je ta narod napovedal Ncmoyi vojno, sprejelo vsak prnski uspeli za zadosten vzrok za sla . nos.tno zbiranje llunov in njih so mišljeni kov v nemških gostilnah in pivnicah, dokler niso agenti Tajno službe napravili konca takim za
',,,va n*	l-iga, koie govorniški štab vsebu-
V zadnjem easu pa v,. „. zav r- je može. i;i s<> bili že leta in lota temveč klic šila ]»ovseni upoštevanja vredna zaposleni s leni. da strgajo masko ]janstva klic-izprememba v obnašanju tu sta- ? nemške "kulture**. Odlič
• • vorn
{nem ravnotežju sile. l>a dobivajo y
'vlade svojo pravično moč iz pil- , ' i	...	,	IMUlli
14.,n io l-lorl-.iniii o» <l:i se Ht»m*ilO
vi will o ustanovitvah kolonij.' paj vihrajo na vsakem hladne idnio llolandsko in potem jih poslopju \ Angliji in A neriki v i» imeli še napravljene. Vojna /uamunje skupnega cilja, da se je sveta stvar: ona je dekla kul- *veta ne bo poprusilo s silo orožja.
ture. Ona je orožje Vsemogočnega	-
Boga. —
Temu pa .je sedanji nemški k:, j -
zei
stosti —
To je bil pr\i poziv za obrambo posta\c, ki je bila višja kot pa'voljcnja vladaniii in da se nobene so narodne ustave ter bolj obvez-'druge sile ne sine podpirati jm> na kot pa klic skupnega pokole- skupnih mislih, nameni ali silami uja. To je k lie mednarodnega at- družine narodov. l>a naj bodo vsaj t minia. ki ne pokriva nikake se - morja enako prosta in varna za
• oglasno
Razkrinkan je kulture".
Veliko domoljubnih vplivov j-
na delu dan in noč. da pr miagajo	Uične politike ter ne goji nikakib' uporabo vsem narodom
t«» propagando, in sicer s tem, d.i	upanj za inaterijalne pridobitve, z določbami, uveljavljenimi
pošiljajo govornike po celi deželi.	predsednik je postavil našo inter-'tom dogovora in da so vsem
ki pojasnjujejo dejanski položaj	vencijo v tej vojni na temelj idea-'stopna pod enakimi pogoji,
ter dejstvo, da se mora t:i vojna	ijzma. na katere lahko varno stoji 'mora biti narodno oboroznije
končati le na en način, — namre*'	v^ak državljan kateregakoli po-'mejciio na potrebe reda v nan«
s popolno zmago zaveznikov nad	dolenja, ne da bi moral s tem iz-!in domače varnosti. NVinci in njih ponragači. Med te- piiStlti v/ roi; najboljše tradicije
Avstr jci so streljali na bolnišnico.
(Konec prihodnjič.)
dostavil: — .Mi Ilohenzollern-
i ci |lc d;
l.i
Sanie o svetovni sili.
mi vnlivi ni bil nikdo bolj prion«: dežele, iz katere so prišli njegovi!
na delu kot Narodna Varnostna pradedi.	| Tem b, sedam. ki predstavljajo
fo ni klic ozkega nacijoiudizma. i,{ea|e ameriškega naroda, stavite
svetovnega dtžav-V
inaspmti one Friderika II., naj ve*
ki je p« .vstal c sirski:
j»ravie narodov. \ j,.jr;l izmed vseh Hohenzoilernctiv,
......	,..........eu	zadnji frazi zapazimo nekaj no- v vodstvo njegovih naslednikov
nnjocdi Nencev. \ spri-j pisanja temi je dr Ilobert McNutt Me KI VOfr;, v SVetu političnega raznilste-'na prealrtiu na /.hI ki /e kaze vnapivj j>oraz rov. kateri je dobil <lopust enega	<)(i {\n\ j^,, .|:lcMr,^s Roiis-'jh
pruske vojne sil« t, r one avstrij- leta na Princeton vseučiliš ii, kjer seau-ja pa <lo avsusta leta 11»14 skih, bolgarskih in turških /avez- je ničeLnik departments za z«ro
nikov. |s|'fi-ii organiziranja tega d,>vino in politiko, da ,.............KUl,l: _ il lwrt. IHM:	^
naroda na poi^lno vojno podlago d=n kot V7«.,,ii r»v..«teH te Ug^. skozi približno dve Poletji se je(sile zavUt,10 druga na drug, v na-
sprejemamo svojo krono edino-j(> i ii- oil Boga. Na mene se j»* spustil p J duh Boga. One. ki mi nasprotuje-' jo. boni zdrobil. —
— Principi ji naših očetov. — je rekel KI i hu Ri»ot. — morajo izginiti pred tem nemškim mokvhmn. ra"v"n če zmagoslavno moštvo naše republike nudi pomoč. Tako trotovo, kot bo jutri izšlo solnce. bo ta dežela postala podložna, ee se bo ta vojna končala z zmago
Nemčije. —	i
i
Naši dobi je ostalo dokazati, da'
Lakota v Avstriji
Lačno prebivalstvo V Avstriji prosi ob železnici hrane. — Poželjivo jedo vse, kar se jim da.
Trne translation filed with »he post master at New York. X. Y. oil July 10. l'.US. as nspiireil hy the Act if IMober G. 1017.
True translation filed with the post master at New York. N. Y. on July 10. i mis. as required l»y the A«-t if October G. 1017.
Italjanski glavni stan, S. julija. Nevvvorški igralec -lames II. Mo-rison, ki dela v pribežališču Ameriškega Rdečega Križa, daje vsak dan 8090 ranjenim Italjanoni hrane in že ni spal 7 dni.
"Neke noči je avstrijska artile-rija pomotoma smatrala vilo Ameriškega Rdečega Križa za železniško postajo v Mestri in nas je hudo obstreljevaal", je rekel danes Morison. "Poškodovali so nekaj ranjenih vojakov in uničili kip» naše vile."
popolno vojno p«»dlago daj kot vzgojni ravnatelj U ter vtfprico dejstva, da jc že vtil — Nobenega mesta ni pod pro iniljon Amerikiincev na ironu. gamj j,t zvezdami zastave za dvoj-vv pričo dejstva, da s.- je nemški no u danost, za dvojno drživljan-
ila'stvo. — je rekel on.
- - Ali ste kdaj spoznali. — je nadaljeval <»n. — kaj no.m ni biti ameriški državljan ' Francoz lah-
Pariz, Francija, f). julLja. — Pc ,e <^taio aoKazati. «ta ^])0vedi IIepbepta Maverja iz Chi.
..čile. ki pred^av ljajo sroe da-|lahkw abrtniklne .deje iz«luo,efl?0 tajnika .im<irižk^ra poslani. seau-ja pa <to avgusta leta 1«.»14 nasnie pimrusene Nemčije. Na-j ',rav tako ["Jalnost kot jo je se- ka Jm Rumunsk(,m Karola J. Vo so se politični agitatorji zbirali sle(lnji M> izrazi Friderika II.: |f t,J I^ro^a a lojulnoSt do kake posluje se- kro„ k 1 ic«i: — Pravice moža! —| _ ( e -........—	-......d,nastlJ0' Avtokraega se je izja-
hran«
pičke postaja pomanjkanja v Avstriji vedno večje. Maver sr
lovila, a demokracija je na pre-|je ravnokar vrnil z dr. Brevken
jezik izbitcuilo i/ naših s«^ in jiemško časopisje komaj lo\*i sapo. ko nelojalni Nemci in njih potomstvo, ki so -e preje nr.istili z dobrimi stvarmi te dežele, M>daj predmet javnega zaničevanja in smešenja ter njiii sran* >tno bahaštvo se je j>brnilo proti njim.
Stokanje upornega časopisja.
ko stanuje skozi leta v Angliji. Nemčiji ali Rusiji, a on i»o »»stal vedno tujec in naj doJu še toliko državljanskih listin. AugLv. lahko preživi celo življenje v Italiji ter se naslaja na potepi njone dušt
Popolnoma v sr.jflasju s ,»siho- a "" b,> v,m!-'° logijo nemškega /irač-aja. s,» Nem-lLll,ko	sv°j° družino na
ci, kakorhitro so bili enkrat v de- Holawlskem' a ,ie :><> Mlk<lai fenarivi, pričeli stokati in prositi!^1 Hftia»dec. Nt i obenem /. zatrjevanji, da se jih je!*,ez a1' i;'lls »,a VvuU napačno razumel<» in izrabljalo prošnjami za lojalne ljudi, naj
Francoz, Anna našo
j obal in v. lika gibalna sila ameri kaniz.uii ga bo pretvorila v i>'s-
jih slednji še nadalje podpirajo v|!n,'*nt^a Amerikanca. Tako sestav-
njih trgovinah in naj se družijo'1**" 11:110,1 ,,lon' ohstaiiti z njimi socijalno, predstavljajoi°zk,\n.1	piovincijalnega
predstavljajo znano sliko osla. s PHt,Wz»n«. Temelji državijan-katerega .se je potegnilo kožo le- "tVa mo.rai° prekašati p eme in
Nemško časopisje, kojega1 "jeROV ,deaI nu>ra hiti iiiko ustaške izjave so bile kričeča sra- M'."* da m°rejo t.^movati mota skozi več kot dve leti in ki "JUn Mare amn,oznot,: stoji sedaj pred dejanskim iztre.b- <,^Vana	VsleJ tega tudi
ljcnjem z ameriškega kontinenta, 111	delitev zv?stooe. (> bi
je imelo dosti dn«io liee, da se je napotilo v sodišča ter prosilo, naj
ena aH druga sila preje zaničevane ameriške vlade reši to časopisje {»opolnega pogina.
Pred kratkim, telfbm agitacije
ni mogoča
naš predsednik izdal poziv da naj se sgmciuo krog anglr saške za stave, bi miljoni otlgovorili: —.Ii nismo pi-ipravljeni uni^^ti za an-glo-saške tradicije. —- (V bi pa dvignili krik za tev4 »r.sko pijal-
?i\ Rdeči Kriz, neke neideutiri- nnst- hi	iniljor.i vzkliknili:
— Mi ne priznavamo bož^-nske
c i rane osebe prilepilo nad letake
tc velike dobrodelne organizacije praVU'c H^^nzollerncev -na pisalni stroj pisana, a Jicpod
pisana pisma, v katei-ih se je pro-'	Zavojevanje Cube,
silo domoljube, naj prenehajo s Ko se je ob različnih prilikah k a men an jem preje očitno nelojal- letovalo Ameriki, naj vzanie Cu-nih Nemcev. Obenem se je nami- l><» v njenem lastnem in telesu, jf gavalo gle»le re»pre»alij. Te pro»-|ostal narod mrzel te:- st nj -»dzval nje pa niso pozivale pozornosti na'P°1'ni. Ko pa glas pravice zalite-dejstvo, da so bile ravno strežnice'val njeno intervencijo, j? udarila Rdečega Križa iz Nemčije, ki so izvojevala zmago, ki jt»bilj na-
prve r/. v rst vsi^.h civiliziranih na rodov onečaatile znak te dobrodelne naprave ter .slabo postopale
menjena dati, ne pa vzeti. Danes priča prosta Cuba o novi sili v zgodovini kolonijalne vlade, o novi
z ranjenimi zavezniškimi vojaki,! teoriji, ki pravi, da morajo kolo-katere se je ujelo. Pozabilo se je)nijeobstajati za dobrobit koloni
stov, ne pa v namenu, da se boga*.. domačo deželo. To pa je ideja, v katero so rade volje pristali za vezniki.
Na to idejo se je opiral predsed nik Združenih držav vspiičo-seje na stotine tisoče v slučajev brn- danje krize, ko je izjavil: — M talnosti, katero so izvajali Prosi na tem, da se borimo za pra v Belgiji, Franciji, Italiji. RusijiJvice narodov, velikih in majhnih. Poljski ter v drugih deželah, kar ter za naravno rojeni privilegij
nadalje, da so natnški zrakoplovci namenoma in ponovno obstreljevali bolnišnice za zavezniškimi črtami in da je pruska artilerija pobijala ambulančne voznike ter delavec Rdečega križa. Pozabilo se
ne je zgodilo na izrecno povelje von Jlmdenbiirga. glavnega za-:*rrsi£Pnika nemške vojaške sile. Žeai
ljudi vsej»ovsod, da si sami izbe rejo svoja lastna pota življenja ii pokornosti. Svet je treba napra in deklice, ki so padle v krem-jviti vaimim za demokracijo in nje-njego\nh armad, se je u&roea-'gov mir mora biti zasnovan na za roke unifonmranim možem nesljivih temeljih politične piro-,
vojevalo boj za pravice moža vstrajno in stalno. Sovražniki teli
jnavie so si izmislili vsake vrste ob ligi ran žrtvovati svojo lastno stvari, da jih uničijo. I z veje v ale |	za dobrobit svojih podani-jia so si za kep za zakopani. dokler|kov j,. ^ j)u] j ^hligii-an žrtvovati ................. pogodbe, kojih nadaljevanje bi
menu, da sc izvede udarec, kadar,lsknslll	**	»T »"f ridge Baine iz .lassvja skozi Av
se nudi prilika. Če jc kak vlada, IP^"^. sedaj, ko zastave, ki striio 5n šv;co.
SO Si nekdaj stale nasproti pri Ko se je njihov vlak vstavil no I»unker Ilillu in Vorktownu. sku- železniški
postaji na Dunaju. .K
CQAi CCWSUMERS MU5T KUDf VINTER SUTPIY NOW
Cortsu.mers must buy their ^Vmler supply of Coal duxng the Spring and Summer for r^e il ProcLirctian it to be mauitdined at a.
mjtimim ,1 rvt tk?
aovaxtQr eiubled. to avoid a serious Coal shortage fki5 Wiatef/
CJ	I Utl. ADK.'>JJ
tfaLojjujU
»cmi * TKA"n ON
SO
danes
vajo njih upravičenost.
vsi pametni '.judj»' ju'.zna-.
bilo škodljivo za njegovo d« želo. Ali je boljše, da pogine na roti, kot pa tla prelom*! suveren svojo pogodbo.' Državniško vedo se lahko!
- I	.	j
da ga tudi uni-.skivi 11a ti i princIpije. Pvvir. <la
Izjalovi jen je blaznega teoretika.
#Nietzsche t-i je izniLsl.il nemške ga človeka in pol, či. vendar pa je Nietzsche umrl se vzdrži >vojo lastno nio«- t«*r j«, v blaznosti ter njegova teorija ni soglasno z okoliščinami tttdi ntz-izpolnila svoje misije. Krog l. 1914 širi: drugič, da >e sklepa zveze v je bil stari konflikt za "pravicc svojo lastno korist in tretjič, daj moža" skoro končan in čž^i je bil se iz-ili strah iu rešpekt tudi v zrel za nov svetovni bojni krik najbolj nesrečnih č-a^ih. Ne sra-prostosti. Ko pa je stisnjena |>cst niujte sc sklepati k.wistnc zveze, kajzerja obrnile stran s te»:n, da iz. katere morete dobivati ves do je vsilila vojno nepripravljenemu biček. Ne delajte napak:*, da bi svetu, sc je napisalo n;1 novo stran jih ne kršili, če zahtevajo to vaši stran no\ naslov "pravice naro- interesi. Oropati soseda je oropati dov". Prišel je čas za človeka, da'ga sredstev, s katerimi bi vam razširi svoje obzorje ter prične)škodoval. Suveren ki misli pri misliti v širšem smislu kot pa po- sklepanju pogodi), da ie kristjan, sameznik. če ž.e mož ali narod. Na- je izgubljen.
ši predniki so se borili za "pra- Iz teh semen. po«.ejari:h z roko vice moža" ter jih zagotovili za 1 velikega moža. žanje danes svet nas. Mi pa se borimo za "pravice naravno žetev. Ženij Nietzsche-ja
Columbia
REKORDI SLOVENSKE GLASBE
Krasen dvospev, katerega pojeta
narodov", da jih zaarotovimo tudi je spravil ta evangelij sle parat v a
— Življenje je — bistveno boj za
in silo v sistem, tako je rekel —
večjo količino sile in volja do rlic
1.
za najbolj daljne naše potomce. Naši predniki so se borili ter zdrobili teorijo o nadčloveku. Mi pa
se borimo proti teoriji nadnaroda. j je korenika vsega življenja in vse proti teoiiji. da je dana močnemu(akcije, l e razvijata iluzija in na-narodu božanska pravica teptati paka življenje, potem jima rečeni po slabejšeni narodu.	|'da*. Oe okrutnost, strategija in
Mi ni'-mo moderni Dci K.Šoti, neupoštevanje d ni g-ga večata viki hodimo po svetu naokrog, da'talnost moža. potem rečem da vsa-popraviino namdšljonia zla. Mi smo k r mu grehu in zht. — Njtgova je larod. ki ljubi mir. a mi ljubimo j bila teorija o božanski pravici pravico »»olj kot jm dobiček in nadčloveka, o pravici velikana, da "ast. bolj kot življenje samo. Slu- deluje kot velikan, o pravici močvirno ne 'e svojim privatnim ci- nega. da vlada slabemu, o pravici; jem. temveč se borimo, kot se je mogočnega, da topt.i bornega. To boril Lincoln, za to. da prostost ne je bila glorifikaci ja, us mučenje bo izginila s sveta. Mi smo našteli «ole sile. U.roške ter smo voljni plačati jih.!
':eprav bi bila konečno vsaka bla-: Pripravljene kolonije, rajna prazna ter bi vsaka mati ža-j V šestih tednih kampanje je lovala za sinom. Ali vrjame kdo. Nemčija pod novim vodstvom la se bori Amerika le sama zase. Prusov zdrobila Francijo, "naivniI la vzdrži svojo integriteto ali da junakov". Vojno odškodnino v '.avaruje sVc»jo ]»osest ? (e tako. znesku dvesto in štirideset rniljn-lotem naj čita besede našega nov funtov se je plačalo v teku? »redsednika, katere se je objavilo enega leta. In kaj se je zgodilo; »n mesec preti napovedjo vojne nato?
ia naslov Nemčije.	j Zavojevalci so Izjavili, da bodo!
To so stvari, za katere se bomo prihodnjič naložili Franciji od-! zavzemali:	' škodnino štirih tiseč miljonovj
— Da so vsi narodi interesirani fiintov ter ji tako spustili kri. »ri miru sveta ter pri politični Napihnjena vsled zmage in ve-;tabilnoNti prostih narodov, nakar sela novega cesarstva se je Nem-o tudi enako odgovorni za ohra- čija poželjivo c~:rala na vizijo ijenje miru. Da je dejanski prin- svetovne vlade, katera ji je stav-•ip miru dejanska enakost naro- ljal jwed oči Treksehke. iov v vseli zadevali pravice in pri-! — Da mora močni triumfrrati .ilegijev. Da mir ne more varam nad slabim, — je rekeJ, — je rue-n pravično počivati na oboroie-. iseogiben naravni zakon.. Zakaj go-
Danilova in Polančeva.
Vsak Slovenec pozna t- dve nadarjeni pevki, ki delate rekorde naših domačih narodnih pesmi in izključno samo za Columbia. Na drugi strani pa je lep valček, katerega igra akordion.
10 palcev 75c.
{ Otok Bleski, dvospev: Danilova in E 3742 - Pol a nčeva.
< Na phsu. Valček. Harm. duet.
Gre v Ameriko, da si vstvari srečo
in njegova lepa ljubica, ki ga bo čakala, mu poje v slovo z ibrega- To je krasna balada, katero pojeta dve najboljši slovenski pevki.
£ 3593
10 palcev 75c. Lušno naprej. Polka. Barčica po morju plava. Dvospev.
Pojdi in poslušaj pri prodajalcu Columbia plošč sledeče rekorde:
10 palcev 75c.
£ 3594
E 3595
10 palcev 75c.
) Visoka je gora. Dvospev. t Ljubi Janez. Polka.
i
E 3739
Odpiraj dekle kamrico. Slov. dr. "Slavec''.
pev.
Srečna mladost.
k a solo.
Valček. Harmoni-
E 3740
Sinoči sem na vasi bil. Slov. pevsko društvo "Slavec".
Bratci vessll vsi. Dvospev. Naprej v Ljubljano. Kranjski ples.
Veseli godec. Polka. Columbia Kranjska kapela.
Vsak prodajalec Columbia plošč bo vesel, ako sme za vas brezplačno igrati kateregakoli izmed teh rekordov. Vprašaj ga. Zahtevaj tudi cenik mnogih drugih Columbia rekordov v raznih jezikih.
_ Kadar kupuješ rekorde, vprašaj vedno
za Columbia rekorde in imenuj številko. Pazi na varstveno znamko na vsakem rekordu-
COLUMBIA ORAPHOPHONE COMPANY
Kupujte varčavab* znamke Združenih držav.
CijfoJžt/ c i "j.





OlAS NARODA 10,-JUL. IMtš
■'"-..r^irflrwr-r**—j* T-tt - -■'!	'J "
V i,
Tme translation filed with the post
toaster at Xew York, X. Y. on July-3918, as required by the Act of October 6, 11*17.
Alj so
: FT ill *
J	i	• i— —	
tr		!	k
z mesom.
/vozna trgovska komisija jo v svojem zadnjem poročilu j:lede. vojnih dobičkov ugotovila, da je pet največjih ve-lemosarjev dobičkaJovilo iu da imajo monopol na trgu.
Ta sklepanja, če so }' .-avična in lepa, so stvar rosno brige i n * lt» onih, ki so zaposleni v tem mesarskem poslu, tom-\eč tudi briga vsakega drugega državljana te dežele.
številko, katere so navaja glede dobičkov, so zavajajočo in ugotovilo, da imajo veleinesarji monopol, ni podprto z dejstvi.
Velemesarji. omenjeni v poročilu, so pripravljeni dokazati. da so njih dobički primerni in potrebni.
Trgovina z mesom jo ona največjih ameriških industrij. Vsak državljan, ki ki bi so rad seznanil z vsemi posameznostmi, mora biti pripravljen na velika skupne številke.
Poročilo ugotavlja, da so bili skupni dobički štirih vele-mesarjev $140,000.000 v treh vojnih letih.
To s vol i > so primerja z $19.000.000 kot povprečni letni dobiček za tri leta pred vojno, kar izgleda navidez, da jo bil vojni dobiček za 121.000.000 večji kot kot pa dobiček prod vojno.
S tem so primerja triletni dobiček z enoletnim — kar je očividno nolepa metoda primerjanja. Ta metoda ne zavaja le. temveč je zvezna trgovska komisija oč-ividno
napravila napako v številkah samih.
# * * *
Skupni triletni dobiček $140.000.000 so jo zaslužilo pri prodaji nad štiri in pol bilijonov dolarjev, — toraj le majhen odlomek renta za funt produkta.
Dobički velemesarjov so malovažon faktor pri conah ži-vega blaga iti mesa. Nobenega drugega večjega podjetja >e ne vodi s tako majhnim odstotkom dobička.
»»
* * *
\adalje — in to je zelo važno, — se je le zelo majhen del tega dobička izplačalo v dividendah. Preostanek se je vri;lo nazaj v podjetje. To se je moralo storili, kar boste spoznali, če vzamete v postov probleme, katere so morali rešiti velemesarji in rešiti hitro tokom teb vojnih let.
Vodstvu tega podjetja v vojnih časih, z višjimi stroški i« r potrebo, da se plača dvakratno ali trikratno ceno za živino, jo zahtevalo porabo dvakratnega ali trikratnega običajnega zneska delujočega kapitala. Dodatni dobiček je le povračilo za to in kot se je ugotovilo, se je večji del
zasluženih dobičkov porabilo, da se financira velike zaloge, blaga in da se nabavi dodatke in izboljšanja, ki so postala, vsled velikih zahtev naše armade in mornarice ter zaveznikov.
* * * *
<	'e ste trgovec, boste znali ceniti pomembnost teh dej-stov. < e pa niste vajeni trgovine, govorite glede to zadevo s kakim svojim znancem-trgoveem, — s svojim bankirjem naprimer — ter ga prosite, naj primerja dobičke mesarske industrije z onimi katerekoli druge večje industrije v sedanjem času.
* * * *
Nobenega dokaza so no nudi od strani Zvezne trgovsko komisijo v potrdilo ugotovila, da imajo velemesarji monopol. Isto poročilo komisije kaže veliko število in važnost drugih mesarjev.
V	poročilu navedeni velemesarji so pripravljeni dokazati vsaki pravično misleči osebi, da se nahajajo v ostrem tekmovanju drug z drugim in da nimajo nobeno moči manipulirati s cenami.
<	e bi to no bilo ros, bi si no upalo izdati Tega pozitivnega ugotovila.
Nadalje kažejo vladne številke, da zaleže pot velemesarjov. navedenih v poročilu, le za nekako eno tretino mesarskega ^iznosa v deželi.
Oni bi želeli, če bi bilo 10 mogoče, zainteresirati vas za posameznosti njih trgovine. Kako morejo naprimer prodajati očiščeno govedino za manj kot stane živa žival, kar jo pripisovati izrabi stranskih produktov ter čudovito povest o metodah razdelitve po celi tej prostrani deželi ter tudi v drugih deželah.
Omenjenih pet velemesarjov so čuti upravičenim do sodelovanja drug z drugim do obsega, da skupno prodlože to javrih ugotovilo.
Y	stanu so bili izvršiti veliko nalogo za vašo vlado v teb časih sile. Odzvali so so vsem potrebam vojnega časa hi-iro in popolno ter so pripravljeni zaupati svoj slučaj pravieoljubju ameriškega naroda z dejstvi pred seboj.
Armour and Company Cudahy Packing Co. Morris & Company Swift & Company Wilson & Company
Gospodarska zgodba

pi\iv] jivee. Pi i kravi pi-irodiš, koti j se ti pa z;ije z vsako uro. Zato te prosim — ive sem ^ii-er. ro-spod ar pa ti — zato te samo p sim: ne vlači zapravljive a k hud! ' "Oče. jaz pa pravim: Konjiček ne bo -samo zapravljivec — ludi štedijivee. "
"Na to sem pa radoveden, kako boš s koniem štedil. S konjem šte-dil — pri nas.'*'
"Kaki« ' Prav lahko! Moja mizarska obrt -c razvija. Treba mi j bo ponudnika iu vajenca. Za mizarsko tlelo je treba h •••»a. Lesa pa ne dobim pred dij ruti. Treba ponj, treba i;a dovažaii. Veste pa dobro, kako so vozniki drairi. hi še to: Ves b * moram kupiti od prekup-ea. t V imam konju. >e potegnem ob nedeljah krog posestnikov, kupim les iz p'*ve roke, sam polkam. -tiiit <i;nii na žago, sam izpeljem — no — dvakrat bo zaslužil konjiiVk. kar bo znjedel."
"<>j ti. učenost ti amevikanska taka! K>» l>oš pa plazil /a lesom in tra kujMival in >ekal bi valil iu vozil — ali ne v»*š. da bo tedaj tvoj obli'- počival 1 Kaj pa to * I/. ene-g.t /••p;i boš zapravljal. / drugim pa štedil — modro .j«- ti: k o. Se graščino si sezidaš!"
< >*e si je mrmra je i/trkal pipo ob k! on tako neusmiljeno trdo. da bi se mu bila gotovo razbila, ko ne bi bil tiorjušce. ki jo je delal. porabil zanjo najt rje irrče.
Sinu je potekla potrpežljivost, j Dva meseca sla ]»rešia. odkar mu je oče izročil posest-vo. Zatajeval je, toda zatajiti ni mogel tiste ponosne samozavesti, katero je oi).'-!iiil v srcu z dnem, ko se je reklo: Odslej si ti gospodar! Opirala >e je ta zavest tudi na dosti trdno amerikansko podlago. Zakaj France je v istini prinesel i/. Amerike štiri tisočake, katere je krvavo prirobotal v premogorovu, kjer -e mu je skoro z vsakim dnem režala smrt v obraz iu zares pograbila mnogo tovarišev, njemu pa prizanesla. Zato je odgovoril, sicer spoštljivo, toda odločno: ' Oče. o konjiču se ne bova pra vdala in -preganjala mir od hiše. Kupim ga, in sicer kupim za svoj denar. (> me izkušnja drugače pouči, porečem : Oče, vaša je prava !"
Nato se je naglo obrni! in šel i z hiše.
Mati Jera je ob prerekanju previdno molčala. I*o Francetovem odiioou je pa zinilu možu ;
" Veš kaj, O roga. pusti ga! Naj se prepriča. Zaradi en etra konjiča se ne »bo hiša podrla."
"Potuha ", j-* za godrnjal (i roga in trdovratno obmolkni!.
In v družini je zavladal -tihi teden. dasi ga pratika ni kazala. (Dalje prihodnjič.)

Rad bi izvedel za prijatelja MATIJO TIM >11 A, doma iz Zatožnega vrha pri Prezidu. in tudi za JOŽEFA TI NEK. doma i/. Kabnega polja. — John Oswald. Box Norwich, Fa.
(10-12—7
ga
družina je .štela le troje glav: ra-
Spisal Fran S. Finžgar.
________ . ^ ^	[ ".Mati. lepo vas prosim, vsaj vi
Ne bodo ga žrle miši! Koleselj'zen očeta in sinu še mater Jero — nikar ne sitnarite, ko se o«"-e tako bom rabil!"	je mati čudila. Poprašala je ni- po nepotrebnem jeze!"
"Koga? Rabil! Aha — mačkami, pobarala moža. Ali oba sta " Po nepotrebnem.'" se je ogla-zaprežeš vanj!"	j odgovarjala kratko, skoro z;idiič- sil oče <*\ peči in povdaril vpra-
' 11 /k 1 O-tl lili
I,
Franee je privlekel izza sked-jčudil, da je potegnil pipo iz ust in tija zaprašeni koleselj. Sredi dvo-j/evajoč gledal na sina. Ko je
ris«a ira je z; ti»l pretipaviiti in o-j France začel razdira: i koleselj. je
gledava t i. Kolesa je snel. dvignil oče vtaknil pipo zopet v brezzobo!
vsako i »osebe j proti solm-u in ogle-] čeljust i rt se čudil dalje. Ko je dal |*iše. nato pre iskal temeljito' zahreščala pre v laka na kolegiju in osi Jim spoznal. da so sicer že ne- :.se ji* pokadil piah i/, žime. je sta ril
Ne mačka, konja!"	jno. F ganila je takoj, da sta se oče š»nje s tem, da je potrkal s palico
"Konja, seveda, konja takega.; in sin sporekla. ko je bila popol- ob lla. kakor jih sv. Štefanu nosijo dne z doma na njivi. Zato je pre- "Po nepotrebnem, praviš.' Do-v dar!"	] vidno Lu po ovinkih zasledovala bro. .Mati. postavi skledo nazaj in
Sin se je dotlej premagoval. ker »» Lskala vzlok razora. Toda ne bodi priča. Tudi jaz pravim, da ni
»li rad žalil očeta. Toda starega s5n- at"e — llob<Hlon st' 111 ,i:l1 trehu ieze- pameti jpa je treba. ( e
ni. je žalost pri hLši." navadno hitro dovečerjal. se na-j -Mati je bila vesela zmage, isolze
[slon 11 na odprto okno in žvižgal so se skrile, skleda je romala na-ijjar tudi konj nPk,M.t a]i lie? pa v dehteči večer. O'e je takoj za zaj na mizo in ob njo na ogel j^.zato ni še zapel boben, in lažje da-
a' zbadl jivost era je razsrdila, da je Nizati na piano. France je ne- t< tudi on odgovoril jezno ločno: "C emu
in
"Konjička bom kupil *, je opomnil sin rahlo in vendar navdušeno materi.
"Konjička?" je obstrmela mati.
"Slišiš. Jera.' Takole se bo pri nas gospodarilo: Koleselj. potem konjiček, potem hijohot. denar pa; bistahar, dokler ne bo vse vkup j v jarku in da zasmrdi po bera-1 štvu v deveto vas."
"Oče, lepo vas prosim, ne tiščite: venomer svoje. Pomisilite vendar, ,če je koleselj pri hiši. jo bil ven-
Želim izvetl -t: za naslov moje znanke .MARIJE KOS. Svoje-časno je bila v Imliana. Pa. Nadalje bi tudi rad izvedel za I'AVL J NO FONDA v Ernest, Pa.: zadnja una lam nekj- stališ-. ki iin.:jo farmo, če je to resnično. Torej jn-osim. <la s<k mi enaali druga javi, ali j>a naj mi kak drug rojak naznani njih bivališče. Zelo bi bil pa hvaležen ' kojr-mu rojaku i/, ludiane. i'i!.. ali i/. Ernest, Pa., da bi bil tak<> d.ober iu»bi lui pisal par besed, -laz bi samo t~u! izvedel, ee jo kdo te dve osebi tam pozna!.* — John Jane/.. Brec/.y Hill Sta., l?ox 24. -Mulberrv, Kansas.
(10-12—7)	T
se ujedate nad menoj
hočete njlln r,hliznil žlico krog in krog prisilla Jej*.
koliko za.icd«-ue. pa bi vendar že! vlekel tako silno tobak, da se jej
še bile. že. Tudi močno zarjavele zgoščoval čedsilje gorji dim krog;-^J,r nisem gospodar? O	- ,	,	nrtn.y,i „„.	■	,
vzniki l„-,z I«,v- niso ».«» ,ak„!»j.-.-.v, 2lav«.. Cstnioi m* mu ,w,jtoa-ej ved,.i. pa vedite: Sklenil	t	nSL'^ •	.f,J0 PoznaSo' , , , , • ..-- . • - -
,H-I ..i.- ........hi še neUuj 1„ vzdi-lkali k.., .livjon.n p.-telim. kliL>» »' «* ....... »nu.nk.l- Konji.'-ka l ' ' .' Te l^a tud	^^ , • '	he«tl" dolga n.,. m v. n«.e praz
J	lil	jieaaj s«- je najeaki tmli mati — je i-azodel materi:	»svojem molčim.
]>a ne samo kaše. ampak še bolj
jnes moremo, kakor nekdaj. IIiš;i da SP nova, sveta dokupljenega mnogo,
azni. da o
zale. Nato se je lotil sedeža iti na- pre<Uio zapoje. Začudenje se jejhom kupil. Kloua. odkoder je štrlela vse pov- izprevrglo v jezo. Oče ni več vzdr-:°,v Je stisnil me.l brei'zobe čelju-'
Zaradi kolesija se jeze oče.
oje
"Tako govori sin;
oče. ki ve
*od žima. Miši so si nabirale tam- žal pri ulnjaku
lahko nosjo
o Oee 111 več vzdr-	J1 sumih luni iirn zoim ceiju-	- L "	1 "	"	-j-- j'	i	.->.n , .-n-v.
F no trn i en 01 s,sti čedrirto eev. da se je postavila nestrI»nega čakanja.	Kaj se	je KoIn.ija scm ^ joti! da .popra- drugače, govori drugače. Je kole-
*iogo pf kreni! do^višku. kakor stržkov rep. Da hi	U°	^V^ "	P"	Tudi konja sem pre-
!bil imel zi.l»e. kakor nekdanje dni,,	P«.jn.	j	nr) popravi ga! Kaj zato? vzel po očetu. Resnica. Toda ta-
kaj mehke posielje za mladi za- čudno rod. Itroz p:-emLsleka je začel ti - sina.
gati in čupati prevlako s kaleslja.1 -|>a bi te strnp.	pokaj pa mre-jbi ,>i! eov odgrizni!.
Iz žitne se je dvigal prah ter mu'variš kol^elp"	'	/ako P'**''dansko je bil ------------.	. .
, -,-,,- , , I ™	rj'	.	. 'k,o.	veil*»i Aa i* Frv.iwe sP«t. Tega pri nas nt bilo in tudi
si!,I v nos. di je k thai m prhal. , Popravim ga.	prebarvam in Jj %etie " ^ .sm	e n;,0	ho6eta iiaeti pri
Fn meetov ove. O roga, čebelar nan«^ prevknem!"	kn ^ »jepove ki-n m^ jeza od nje-, »•« ^ -	takof iutri
»n s-rara Ida. je opazoval sina iz-| "Sexeda. ker imaš edino ta n. ^ve jeze. se je zaradi ljubega	^ ..JUtn
.	» , . .	,	ru potuhnil 111 brez besede narav . 1>M ( 1,1 se preselim k ličen,
preti ulnjaka. Ko je sin pnreiral pravek 111 drugega nobenega. O-}	'
škripajoči kolegij izza sketlnjaj t rok otročji 1 Ali ni nmdrejie. da
ae je atJtri
Pršljite nam samo EN DOLAR in poslali vam bomo popoln Ženitranzki katalni z nitaaf. rum opiwra, SLIKAMI, imeni in naslovi mnogih dzklrt in nelcoliko odor, ki iščejo dobrega ni poltenega moža. Lahko nami pipeto in sklenete .rečen zakon. Mi smo zmožni storiti pošteno in dovoljeno posredovanje, zato n»- iite-d i te dolarja, ki j« posredi-med vam! in ZAKONSKO SREČO.
Pišite =e dan., aa:
RELIANCE F. CLUB
Box 376	Los Angeles. CaL
Posebno blago, .tudi tako ki se mnogokrat prikriva
T<i je razno tako blago ki se ne more dobiti povsod in jra potrebuje vsak človek, bodisi star ali mlad. zdrav ali bolan, reven ni i premoZen. Zelo zanimiv. podnčljiv in obsežen pezDamek in
ne je atari za- aro nušt
I Takole vama povem, da sprti ^ te ne 1m>	^ ^ ,lo kei. kr{|t je hl]a bajta takole."
liftd. 111 K	v s,vu ne ho!no hmi,!l znaš vse sam."	I Oče je pokazal .s palieo. kako se
"Ženska, ne cmori tako in ne'J* varalo posestne.
daj.ij fantu potnbe, ko ne razu-j "Pošteno sem moral pljuniti "a'^k pošljem brezp.a^o Knjiga "Mali
, . \	... 1	, ... i	, -	_____ domači zdravnik cena 23 centov: v
m e*. Pn nas 111 7j* nas popravljati roke in obrniti kremplje na \cn.
koleselj se pravi Bogu čas krasti da sem izkopal dom iz propada.
nal nazaj k ulnjaku.	j £ lievoljo, ob kateri ji je sio ns>. jn	metati v vodo. Le čemu Zato je bilo moje prvo delo: Mrli a I
Ko je na večer sedla družina j«k, je pobrala žlice m sklefio, da hQ koleaelj, nam bajtarjem in.izhle\*a ven, pa «e ena krava vanj.
kakor boljše- krog mlečne kaae k večerji — \ odnese v kuliinjo.
zalogi imam tudi vsa v knjigi opisana vjlravila.	—
MATH. PEZDIK, rit v Hali Station
roknrtalcuf'
Pfi takem domu je konj — sta- P. O., Box 772. Hew York,
GLAS NARODA,-10.-JUL. 1918.
Zapadna Slovanska Zveza
USTANOVLJENA
5. JULIJA 1908
INK0RP0RIRANA 27. OKTOBRA 1908
WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
Glavni sedež: Denver, Colorado,
uuAYM ODBOR:
Pred Bedo I k: JOSEPH PRIJATEL, 52H2 Wash. Street, Denver, Colorado. Podpredsednik : ANTON VOL>IŠKKt 4J4 Park Street, Pueblo, Colorado. L tajnik: FRANK SKRABEC, H. F. D., Bor 17. Stock Yard Station, Denver, Colorado.
n. tajnik obeljeni zapisnikar: J. C AN JAR, 4422 Grant St., Denver, Colo. Blagajnik : JOE VIDETICH, 44h5 lx*run Street, Denver, Colo. Zaopcilk: JOHN PREDOVIČ. 4837 Washington St., Denver, Colo.
NADZORNI ODBOR:
1.	nadzornik: JOHN CiERM. 31« Palm Street, Pueblo, Colorado.
2.	nadzornik : FRANK H KN HI S.MAN, llSiO Berwlod Ave., Pueblo, Colo, t. nadzornik : JU 111 A I.J KAPSCH. 508 N. Spru<-e, Colo. Spring«.
POROTNI ODBOB:
X. porotnik : PETER MEDOS, Route 8, Box 16«, Pittsburgh. Kaosa« 2. porotnik: JOHN Hof'EVAR, 514 West Chestnut St., I^eadvllle, Colo. I. porutnlk: JOHN JAKSA, Bor 272, Louisvlil, Colorado.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. B. S. BFRKBT, 4487 Washington St., Denver, Colo.
(TRADNO GLASILO:
GIjAS NARODA, 82 Cortlan.it Street, New York, N. T. Vae denarne nakaznice in v*e uradne stvari se ftoSllJaJo na gl. tajnika. pritožbe na pr«»dsednlka gl. nadzornega odbora, preplrne zadeve pa na predsednika glavnega porotnega odbora.
Razmotrivanje glede 5. kon. encije
Z. Sa Za
Ely, Minn, j vsa okrajna društva, spadajoča Peto -lavno zborovanje Zapad-	k >led(M*em:
»TVTENIK URADNIKOV KRAJEVNIH DRUŠTEV SPADAJOČIH K ZAPADNI SLOVANSKI ZVEZI V DENVER, COLO.
Društvo sv. Martina, št. 1 v Denver. Colo. — predsednik: John Cesar; tajnik Oi'orge l'avtak«»vl(*b, 4717 Grant Si.: blagajnik: J«»loi Preilovieli. — Seja se vrši vsakega 15.tega v Sv. Jako-tia dvorani na L'>gan St. — V-i v Ken-v*-r. rolo.
Društvo Slovan št. S v Pueblo. Colo. Predsednik: Jolin Kornutn. Taj nik: John Gern. .11« Palm St. — Blagajnik: < 'irll Mover.
Društvo Za|iadni Junaki št. 4 v Mid* valle, I'tah. Predsednik : t" ran k Ka-Mlelb*: tajnik: Frank Mishiuash, Ikvs 211: blagajnik: Ignae Mishmash. Seja se vr>i vsakega 1«. v mesecu. Vsi v Midvalle, Itah.
Društvo Planinski Bral je, it. 5 v Lemlville. Colo. — Predsednik: Adulf Anfcif-; tajnik: John Iločevar ,107 W. I'm! St.: blagajnik: Frank Za i t z. Seja se vrši vsakega 11. v lastni dvorani na 527 Elm St. v Keadville, Colo.
Društvo Zvrni št. C v Colo Springs, C«»lo. — l'n^l^lnik: Joe Kapseh; tajnik: Mirhael Kapsi-h. .Vin N. S|>ruee Si : blagajnik: Frank Klim. -— Seja so vrši vsakega 12. v mesecu v Slovenskem domu v I'olo Springs. Golo. . Društvo Sv. Kožn. Venca, .št. 7 v Denver, CmIu. — Predsednica : Mary Prijatelj: tajniea: Mary Starešinu", 547»; Logan St.: blagajnlea: Frančiška Itaildek. Seja se vrši vsuko drugo nedeljo v mesecu v dvorani sv. Jakoba na Ixtgnn St. — Vsi v Denver. Colo.
Društvo Itiser. št. 8 v Mullbery. Kan*. — Predsednik : Petar Medosh : tajnik: John Creplnsck. ItFD 2. box 20: blagajnik : John Grepin'ek. — Seja se vrši i vsakega IG. v mesecu. — Vsi j v Muillwryy, Kans.	Minn.
Druslvn Napredni Slovenri, Št. 9 * ■ t«J'*.lk ration City. Coin. — Pre.lse.lnik: An-1 ":,j|iik : lVsl,lk I:rz',r- —	^ vr;ie
ton DremelJ: tajnik: Frank Kocjan, vsakega 10. v meseni. — Vsi v Ely. Prospect Heights; blagajnik: Frank Mlim.
Koncillja. Seje se vrSe vsakega 1«. j I)n|Stvo sv. Mihaela, št. 22 v Tooele,
1'tali. — Predsednik: Mih. Sajatovlc:
Društvo Sloga Slovenrev, št. 14 v Staudartville, Itah. — Predsednik: John Potočnik: tajnik: Josip Kopa v, b«»\ KW>1 : blagajnik: Jernej Potočnik. Seje se v riše vsako drugo nedeljo v me-sccu. — Vsi v Staudartville, T'tah.
Društvo Triglav, št. 15 v Bingham, I'tali. — Predsednik: Petar Predovič; tajnik: Petar Bulianovich RR. 1, box .'111 : blagajnika Nick Balich. — Sejo -«• vrše vsakega 1". v mesecu. Vsi v Bingham. F tali.
Društvo Zapadna Zvezda, št. lfi v Pueblo, Colo. — Predsednik: Frank Crahck: tajnik: Kohcrt Rohleck. Sla. .">: bla^ajnloa : Anna Blatnik. — Seje se vriše dvakrat v mesecu in sicer drugo in tretjo nedeljo v mesecu. — Vsi v Pueblo, Colo.
Društvo Hrabri Slovani, št. 17 v Frederick. Culo. Predsednik: Joe Kreiuenšok. Fr«*derick. Colo.: tajnik: John Majcr. It. I.. l»ox to v Kric. I'olo.: blagajnik: Frank Skrbina. v Frederick. Colo. — Seje si* vrše vsakega Iti. v uiest-rii.
Društvo sv. Alojzija, št. 19 v Denver. Colo. — Predsednik : Anton Menihi: tajnik: John Janežic. ."».'IOO Wash. St.: blagajnik: Frank < »koren. — Seje so vr£e vsakega 14. v mesecu. — Vsi v Denver, Colo.
Društvo PlaninUe, št. 20 v Leadvil-
le, Colo. — Prod se« 1 ni«-a : Neža Kržan : tajnica : Frances Pouikvar. «15 W. 2 St.: blagiijnicu: Pavlina Božič. — Seje so vrše vsakega 10. v mesecu. Vse v l.eadville, Colo.
Društvo C. r in to ver, št. 21 v Ely, - Predsednik: Ferd. Kuhar; Math Poiajner, box 2S»; bla-
v mesecu. — Vsi v Canon City, Colo.
Društvo Slovenski Bratje, št. 10 v Victor, Colo. Predsednik: Petar <!e-slu-1: tajnik : Josip Melde box 622; blagajnik : Josip Meh le. — Seja se vrši vsakega 15. v mesecu. — Vsi jy Victor, Colo..
Društvo Sv. Janez Neponiuk, št. 11 v Ročki ale, Colo. Predsednik: Joe Blatnik: tajnik: Jacob /.alar. Ii»x 250; blHgajnik: Josip Putrva. — Seje se vr-fo* \ -nkegu 11. v mesocu. — Vsi v l£ock-vnte. Colo.
Društvo Zgodnja Danica, št. 12 r Clear Creek, I'tail. — Predsednik: I*. Mihclich; tajnik: Ant. Sever, Inix 11»; blagajnik: Andrej Fijacko. — Seje se vrše v s« k era 15. v mesecu. — Vsi v Clear <"ivek, F lab.
Društvo Junaki št. 13 v Frontenar, Kans. — Predsednik: Frank Trlep; tajnik: Anton l^jak Im»x 11S; blagajnik : Fotiis Preložnlk. Seje se vrše vsakewa iJ. v mes»"cu. — Vsi v Fron tennc, Kans.
tajnik: Frank Ambrosh, box 75; blagajnik: Anton Rupar. — Seje se vrse vsakega v mesecu. Vsi v Tooele, Ffah.
Društvo Cleveland, št. 23 v Cleveland, Ohio. — Predsednik: Louis Mez-liar: tajnik: John Kudune 6319 Carl Ave.; blagajnica: Agues J^eovich. Seje sc vrše vsako prvo nedeljo v mesecu. Vsi v Cleveland. Ohio.
Društvo .Marija Pomagaj, št. 24 v
! Sal i da, Colo. — Pr»»dsednica:Anna | Fear : tajnica: Victorija A. Drobnici« i RFD box 7'\: blagajnica: Anna llo-'rijancich. — Seje sc vrše vsuko prvo i nedeljo v mesecu. Vse v Salida. Colo.
I Društvo št. 25 v Wilhuriou. Okla. —
IPr«*dscdnik : John Podln-všek: tajnik: John Majdi'*. l«ox <il T: blagajnik: IV-j t»*r Franka r. V-i v Wilburton. Okla. — | Seje sc vrš- vsako tretjo nedeljo v
ne Slovanske Zveze je pred vrat-tni, toda zelo malo se je citalo nasvetov* za bodočo konvencijo v našem glasilu Glas Naroda.
Nekoliko ^e bodem dotakni na-sveta br. John Germa. ki je pisal v štev. 14:i., da bi premestili plavili urad iz Denver v Pueblo. Ce se ta vresniči, bo naša or^aniza-!eija lepo napredovala, oziroma'bi j v Puebli pristopila 1000 do 1"»00 članov.
Ne vem. če bi premestitev jrhi-vnejra ttrada tolio bolje potlžipalo {sbivanstvo k pristopu v ZSZ. Ker jje društvo tam. bi tistih 1000 ali 1.100 vseeno lahko dobili v našo slavno organizacijo, ne da bi premestili frlavni urad. Tukaj »h Ely imamo tudi "lavni urad -TŠK.J.. pa vseeno niso vsi v JSK.J. Pole^, -ISK-J. imamo 12 društev, spada-jočih v različne jeilnote ali zveze. Ravno tako tudi v Puebli en bo do vsi Slovani v ZSZ.
S premestitvijo frl. urada si napravimo samo brez|>otrebuc stroške. Mi moramo jrledati. da bo naša organizacija cvetela ]io vsej širni severni Ameriki, ne pa samo v eni naselbini. Po mojem prepri-i eanju je mesto Denver središče naše organizacije ter ima to mesto obstanek zagotovljen.
Namtsto da bi premestili »lavni urad. se rajši združimo s kake dobro obstoječo podporno organizacijo, ako hočemo zagotoviti bodočnost članstvu. Posebnega napredka ne moremo pričakovati sedaj v vojnem čnsn. sploh pri nobeni slovenski podporni organizaciji. Po vojni pa še mnogo manj če bo pot odprta v staro domovino.
rpain. da glavni odbor naše organizacije bi ne oviral združenja. ako s,» čalnstvo izreče za 10 Ako pa naša organizacija ostane sama zase. je zelo potrebno, da bi imeli svoje mesečno glasilo pod načinom kot ima .JSK-1-. da l»i ga moral dobivati vsak član ali članica proti odplačilu. V tem glasilu bi članstvo lahko razpravljalo in se posvetovalo, da bi tako boljšaj li razmere v organizaciji in lahko stavili predloge, kateri bi bili v korist Zveze.
Mnoiro več bi jih tudi pristopilo v Zvezo, ako bi spremenili člen S. točka c) — do bolniške podpore je vsak dober član(iea) o-pravičen. to je za poškodbe in zunanje vidljive bolezni, kateri j t pri društvu .'i mesee.
Pri društvu "Gr'ntovec" imamo o tem že velike izkušnje, zato smo že slavili dvakrat ta predlog. toda žalibog je vselej propaj del. V času. ko smo ustanovljali naše društvo, so bile zelo velike težave. Pstanovne seje se jih je precejšnje število vdeležilo z željo, da pristopijo k novemu dm; j šivu, da se tako zavarujejo vse slučaje. Prvo vprašanje je bilo. koliko časa mora biti v društvu. da je deležen podpore. Ko "e jim je pojasnilo, so uas tako; zapustili, češ, rajši grem v društvo tja, kjer dobim podporo v T mesecih ali pa še prej.
Potem je brat Jakob Kunstelj šel še od enega in drugega ter g*, pridobil, da sc je tako ustanovilo tdruštvo. Tudi pozneje smo na leta vali na veiike ovire glede bolniške podpore. Zatoraj priporo-i cam. ud bi cenjeno članstvo ali delegatje upoštevali ta nasvet.
1.	— Društvo " Clevelandšt 23 je uvidelo živo potrebo združenja vseh slovenskih podpornil« -Jednot in Zvez.
2.	— Z ozirom na to. ker se je že večna slovenskih podpornih organizacij javno izreklo na zadnjih svojih konvencijah v prid združenja in sprejele tozadevne resolucije;
.'i. — Z ozirom na to. da je minulo že več časa, kar sc deluje že pri večih organizacijah za združenje. apelira članstvo našega društva na vsa ostala društva po Zduržeuih državah.
SUGAR
A teasfMMnfcl rmm
nottnnti You.	a.
kapma teaspooui Htiduck meat for no days Car each, of dw
JOO.OOO.OOO persons in. tiifl United Stales aulas 4 pile as ty asd*
REMEMBER THE DAYS
OWE MEAL
SUNMT-SS^SS THURSM "VHEAELESr
mm
•VHFATIf.ff
OKEMEAZ.
TUESMT WHMIZ5S
VEMESM" ^
i HTOfflr-* SATURMf
o©«^ OWE rtEAL VHEAOJBB
ONE MEAL
wBWlEJS
' I Ji
cijo napredovala, ni bil vzrok za.fstvo kaj oglasi v (ilasilu in na-
to. ker je sedež v Denverju, pač pa jaz mislim, da je bil v prvi vrsti vzrok Tisti lokalni listič, ki je za glasilo, ko je izhajal
Pu
svetuje, kar bi b!!o koristnega za društva in zvezo. Potom Glasila s- lahko precej pogovorimo. Dolžnost veže vaškega člana in
gata društva "Zvezda", št. 16. da tudi jaz podam svoje mnenje za r>. glavno zborovanje naše or-spadajoča kjganizaeije
ZSZ.. <la vstanejo kot en mož tei zahtevajo združitev.
4.	— Združenje naj se i/.vrš; pod char ter jem prve ali druge organizacije, to naj nas ne moti samo da jc charter pravilno in postavno izdan in to najsibo katerekoli države v Združenih državah Amerike.
5.	— Ker imamo ravno konvencijo pred durmi naše ZSZ.. naše društvo ••Cleveland'' št. 2:t v prvi vrsti apelira na vse cenjeno delegate (zastopnike), da delujejo z največjo vnemo za združenje in obenem, da sestavijo in odobrijo resolucijo v prid združenja.
Komentar: — Bratje, skrajir čas je že. da tudi mi stopimo na plan in zahtevamo, da je tudi naša ZSZ. pripravljena se združit" y. drugimi organizacijam". Ne ozi-rajmo se ne ua levo ali na desno toda podajmo si skupno vsi bratske roke. stopimo brez izjeme vsi pod okrilje velike organizacije katera nam bo jamčila obstanek in bodočnost, nam in našim potomcem. Ako ostanemo raztreseni še zanadalje kot smo sedaj, nam j-pravi napredek nemogoč in strahom moramo zreti v bodoč nost.
Toraj apeliramo še enkrat na vse člane in članice spadajoče ^ ZSZ.. da delujemo z vm» vnem« vprid združenja, posebno pa ape) liramo na slavno delegacijo, na kateri snidejo meseca avgusta 1.918.
Za društvo Cleveland", štev
Louis Mazner,
predsednik;
Johan Kadunc
tajnik.
Iz nrada društva "Sv. Martina" št. 1 ZSZ., Denver, Colo.
Ker se bliža 5. glavno zborovanje, katero bode dne l!>. avgusta t. 1. v Colorado Springs, sem s< namenil spisati nekoliko o tem Dobro hi bilo. da se naredi na gl. zborovanju, da se lahko zavaruje pri ZSZ. za $800. Dosti sem jih slišal, kateri so rekli, tla sc jim zid zavarovati sc za ^"500 premalo. za $1000 pa preveč.
Toerj mislim, da bi bilo dobro za da bi se dal še smrtninski sklad da bi se lahko zavarovali za ij^.^O £500. .*s00 ali *1000. tako da b' se bolj vstreglo vsem, kateri bi pristopili k ZKZ.
Glede podpore pa naj bi ostal« kakor dozdaj. Razvidno je. da je akoravno izplača Zveza vsak mesec dosti podpor. Ce pogledamo našo Jednoto. vidimo, da je lepo napredovala od zadnje konvencije. Denarna vrednost in denar banki se je skoraj po t rojil od zadnje konvencije. Tudi v članstvu je elpo napredovala ZSZ. Zato se je zahvalit glavnemu odboru za
mesecu.
«'enjenl krajem! tajniki proden i. «la ^i>orfiče vse prememl*1 pri druStvu 'y aH glavnemu tajniku Zr»ze ali pu naravnost nn uredništvo Glas Naroda, da j ' »e zainore imenik »rudnikov pravočasno popraviti.
13. glavna seja Z. S. Z., ki se je vršila dne 30. maja.
Predsednik otvori sejo točno Joseph Prijatelj. Krauk Skrabec.
m I*'rank C,m ar t»*r nadzornika .1
». * . • ,
' tla sc zapisnik zadnje seje. lilav*ui t.:jnik preč*ita pismo
ob s. tiri zvečer. Navzoči so bili: Joseph Vidctich. John Predovich ohn Germ in Mike Kapsch. Sc sprejme enoglasno, drugega gl. nadzornika, ki piše.
|.f- ...... ......	i.v ml( .ruvu. u
vestno uredovanje pri Zvezi
da mora (»bt v armado. Predlagano m podpirano, dn ostaneta samo dva nadzornika do prihodnje konvencije. Sprejeto enoglasno.
Nato poročilo «*]. tajiuka vzame v naznsinje. istotako bla-gnjnika. zaupnika ter ti a čl z« W odbora.
Nadalje j. >ta\ Ijeu predlog, da mora v<ak na novo pristofili člani iea , kateri pristopi do l. julija plačati $1.00 za stroške konvencije. Se sprejme enoglasno.
Nadalje se daje tajniku polnanioč. da nabavi regal i je "za delegate in vso potrebne reči za konvencijo.
Ker se izčrpa dnevni red. sc seja zaključi ter sklene, da se rihodnja st»j«i vrši iti sicer celega fri. odbora dne IS. avgusta točno 1. uri zjutraj, toraj predno odpotujemo na ."i. »1. zborovanje v rado Springs. Colo. Zborovalo se hode v glavnem uradu Zveze, »a 5126 Washington St., Denver, Colorado. Z bratskim pozdravom
Frank J- fmjir <»1. zapisnikar.
do bolj željno segali po prošnjah za vstop k naši dobri materi organizaciji ZSZ.. ki je še vsakemu potrebnemu priskočila na pomoč itoraj naj pridejo še drugi nij dan s svojimi nasveti, da ji tako bolj gotovo zagotovimo bodočnost. — Brat Germ naj mi opro-ko sem se dotaknil njegovega dopisa, ker vsak ima pravico izražati svoje mnenje.
Z bratskim pozdravom vsem članom ZSZ. in delegatom.
Frank Martinjak, delegat dr. Grkitovee, štev
21
Apel za združen ie.
Cleveland, O.
m
tudi podrejenim društvom, da j» Zvvza prišla do tega, da ima 123 odstotkov solvent nost i
Tudi zanaprej glejmo, da br naša ZšZ. rasla in se širila po vseh krajih Združenih držav in da bo imela, kadar bo 6. glavno zborovanje, trikrat toliko članov in denarja kakor danes. Pozdrav!
.G. Pavlakovič, tajnik.
Razmotrivanje glede 5. glavnega zborovanja ZSZ
Pueblo, Colo
Cenjeni bratje in sestre delega ti in glavni odbor ZSZ.! C as hiti prišel bo kmalo dan. katerega so glavni odborniki odločili za zače
Društvo ''Cleveland** štev. 23 tek 5. glavnega zborovanja naš« ZSZ. je sklenilo na svoji redni se- Zveze. To je dan 19. avgust. Za ji dne 17. junija 1918, da pozove toraj me veže dolžnots kot dele
Razveselilo me je, ko sem čital članek, katerega je priobčil naš sohrat John Germ, glavni nazor-nik ZSZ. Nikdo drugi kot on je prvi stopil s pravo idejo na dan katera je prekoristnega pomena za bodočnost naše edine slovenske Jednote na zapadli. Zatoraj vsi za njim na delo! Bratje in sestre v-seh krajevnih društev, na delo pra vini. kajti čas hit i. t'as je sedaj drag. Ka rhoiuo storili sedaj, bo storjeno, kar bomo zanemarili sedaj, bo zanemarjeno. Od zanemarjenega časa nimamo pričakovati ničesar.
Jaz sc popolnoma strinjam s br John Grmom za premestitev gl urada iz Denverja v Pueblo. — Priporočam drugim bratom in sestram in delegatom, kateri bo-lo zastopani na 5. gl. zborovanju Colorado Springs, da ne prezro prekoristnega opom na našega glavnega nazornika J. Grma. Njemu so znane vse razmere pri na ši Zvezi. Zal ore j vpoštevajm«, njegov nasvet.
Ne bodeni opisoval razmer a Denverju, Colo, v katerem se nahaja glavni urad ZSZ. To pa pra-( vim danes, ker mi je dobro znan? lenverska slovenska naselbina la naselbina v Denverju se še pri, me rja t i ne da s pueblsko slovensko naselbino. To je kakor kapljica proti morju. Tako se meni zdi. m slim, da boste tudi vi tako sodili. Zatorej na delo vsi ile-egati in glavni odbor niivi. kateri (mate količkaj življenja v sebi za premestitev sedeža ZSZ. To na;, bode sedaj naprej r«;"e geslo.
Poglejmo malo v preteklost. K bi bili glavni sedež preselili na . glavnem zborovanju, ki se ji-ršiio v Pueblo. Coin., kaj bi bili imeli danes v ti letih.' Smem reči, bi bila štela naša zapadna slovanska Zveza še enkrat toliko krajevnih društev, še enkrat toliko članov in članic. Kar nam je bilo nemogoče napraviti lia tretjem giavnem zborovanju v Pueblo. Colo., to lahko napravimo se-i i j na 5. glavnem zborovanju v Colorado Springs.
Sedež Zveze je Denver. Colo Ta sedež ostant. dokler je ena t retina delegatov zan j. Vsi ho zavežimo in delajmo na to. da se ta članek enkrat za vselej črta iz naših pravil. Sedež zveze je ^ Pueblo, Colo., in ta sedež naj se nikdar ne premesti.
Poglejmo sedaj nazaj. 10 let bo julija, kar so vstanovili Zapa dno Slovansko Zvezo. 10 let, premislite malo, bratje in sestre, v 10 letih imamo to, kar se nam sedaj prikazuje. Ne potopimo naše cvetoče ZSZ. v globočino morja, ka tero bo težko dvigniti, ampak Ivijriiiiuo jo sedaj, ko se nam nudi zlati čas zato.
Lonis Lovšin, delegat dr. št. 16, Pueblo, Colo
bil
ebio, Colo. Slovenska javnost *'članico, kateremu jc napredek >ui-takhn glasilom kot je bil Sloven-'še dične organizacije pir srcu, ua ski Narod, ni vedela niti po eelijse /glasi j.) pove svoje mnenje o državi Colorado, ako smo .sploh: izboljšanju katerekoli točke v imeli na Zapadu kako podporno'pravilih. Vem. da s,- bode to vse-organizacijo.
V drugič se pa tudi gl. odh u nt preveč zanimal. Smelo trdim ako bi imeli glasilo (ilas Naroda J glista od začetka vstanovitve ZSZ.. bi
stransko vpostevaio.
Konvencija se pr čne v ponde jijek zjutraj oh J), uri dne av-
se danes lahko vpoštevala med eno največjih organizacij v Ameriki. —
Kraj. kjer je sedež, se toliko ne vpošteva. pač pa oglasi in agita cija v razširjenem listu, kakor j'*
sedanje Glasilo.
v Colorado Springs. Colo. Naslov in ime dvorane se bo še
pravočasno poročalo.
Zadnje tri leta -mn zelo lepo napredovali kljub tem kritičnem času. naj si ho v članstvu, nadvse pa v finančnem oziru. Z veselim srcem moram priznati h val«, vsem krajevnim društvom kakoi tudi gl. odhoru z;i lako točno in zadnja tri leni bilo ali z.a-
Potem dopisnik našteva, zaka.'
bi i t i 1 o bolje, da se sedež premeni J vestno nradovanje On pravi; Zato. ker je mesto Pu- ta. Nobene kritike eblo največja slovenska na sel bi- vijanja. na na Zapadu in <la je samo (,«li Vr»*dnostno poročilo Valuation
Report . katero j»- bilo priopčeno v Glasilu od gl. tajnika in računskega strokovnjaka, dokazuje, da
\li
nje odvisen obstoj ZSZ. Ali pr» on more garantirati, koliko časa bi> toliko našega naroda tam? Po mojem mnenju, ne! Naj preneha jeklarna obratovati in še par topilnic. ki so tam. potem se bo moralo tudi ljudstvo pobrati v dru-j»e kraje s trebuhom za kruhom.
Ravno tako je v Denverju in v drugih mestih. — Glede članstva ima res Pueblo, ako sem dobrol Kje je moj informiran, do ali par čez 400. — ■ ZA Tudi v Denverju. ki ni še tretji, n apueblske naselbine, je približno 250 članov in članic. Tu sedaj nam bode nudila šele lepa agitacija. ker mladina gre v leta in tako je tudi še v Denverju dosti novih moči. Samo malo agitacije je treba, pa bodemo tudi v Deu ver ju pomnožili za lepo število članstva. Pri tem je pa Denvei glavno mesto države Colorado in jc notri državni zavarovalo nsk-oddelek, kamor sc lahko v slučaju potrebe pride s 5c. poulično železnico. pa es lahko ustmenim l>o-i^in izve vse potrebne informacije. »ločim se moar iz Puehlc j>isa-ti in čakati |u't* dni na odgovor.
Zatoraj priporočam vsem cenjenim društvom .n delegatom da naj se 2. točka v pravilih imenuje: Sedež jc v Denver, Colo. To je vse. Jaz. vem. da bo tudi članstvo v Pueblo pristopilo v Zvezo, ne glede, kje je sedež, saj je vendar samo 120 milj od Puehlc. Zatoraj delnjmo za napredek kakim pametnim nasvetom na dan, kako izboljšati pravila itd. ne pa prerekati sc, kje bo sedež.
Moj nasvet je, da se prepusti tr kon veuciji • in da se ta točka enkrat za vselej reši. Pomisliti je treba, da je članstvo raztreseno v več drugih mestih in če se ne motim v (j državah, ne pa samo v Puebli. Pucbličanom in dopisniku p:i priporočam, da gredo pridno na agitacijo in naj si pridobe 1000 ali več članov, kakor piše dopisnik in poterii bodo imeli sami zadosti članov, da si dobe toliko zaželjeni sedež v Puebli. Na obljubo samo sc pa ne more iti Zakaj pa niste dosedaj dobili vse tisto članstvo, ki ga obljubujete da ga boste, ako dobite sedež? — Vprašam vas. zakaj ima »*uo same vaše društvo 500 članov v Puebli in da od iste organizacije no zahtevate sedež? Toraj to sem napisal članstvu v razmotrivanje da sami uvidijo, kaj-je prav in kaj ne. Zatorej naj zadostuje za sedaj. ker se mislim še kaj 'oglasiti pred konvencijo. Pozdrav vsem članom in članicam ZSZ.
Frank Okoren, delegat.
je ZSZ. na najholji podlagi, zato jo vsem Slovanom posebno po Zapadu toplo priporočam.
Z bratskim pozdravom Joe Prijatn, glavni predsednik S. Z. Zveze.
mit Doma jc '•e pii Zidanem
CCSTAV 1'INO-
z Vcrhovja. fa.ru molu.
Zadnje pi>mo od njega sem prejel iz Burrow. II!.. pred 11 le-livm. kje se s:-daj nahaja, »ni ni znano. Prosim cenjene rojake, ako vedo za njegov ur-lov. d':i o-.i mi naznanijo. ;*li pa naj se sam oglasi. — Mat hew Pinoza, 77-14 O-sage Ave., Clcvelaad. (l.
110-12—7 i
True translation filed w*»li t be postmaster at New York. X. Y. on Jnly 10. 131R. nn required l»y the Act of October G, 1917. Opomba: — Pri seji je bilo preči tan o pismo oskrbnika tujcev (Alien Property Custodian), da se mora vse slučaje naznaniti na
Iz
predsednika
Razmotrivanje o 5. giavnem zbo-' rovanju ZSZ.
Denver, Colo.
Tudi jaz hočem podati svoje mnenje na poziv br. John Germa, kateri opisuje na dolga in široko, kako koristno bi bilo za ZSZ., ako se preseli glavni urad Zveze iz Denver v Pueblo., da v Denverju ni več pričakovati napredka itd., ter da ZSZ. ni dosedaj napredovala kakor bi mogla To mu ne oporekam, ker on zadnje konvencije, ki es je vršila v Leadville, Colo,, res ni na predovala ne v članstvu in ne finančno. Zadnja tri leta pa je lepo napredovala kljub tako kritičnem času, v katerm se sedaj nahajamo. Ako malo pogledamo naokoli, ni nobena slovenska organizacija napredovala v teh kri- vzamete nekoliko pravila v pre tičnih časih, kakor bi bilo želeti? j t res ter ad se malo arzmotrivate
urada glavnega Z. S. Z.
Denver, Colo.
VABILO
na plecno veselico, katero priredi slovensko izobraževalno društvo " Ilodoljuii" v South Korku, I'a.. v soboto 15. julija zv"č< \ Tem potoni vljudno vabimo vse rojake i:i rojakinje i/. Smith Korka in o-kulice da nas pobelijo »ri <uneiiijc-r i večer. Iirralo I. . tamburaiko d i! išt v o " Ri.doljnh ". Vstopnina za moške '■>5r: dame so prosi e. Za vsestransko postrežbo in 'ana-v<• bo skrbel za to izvoljeni »ulbor.
10-11—7)
Iščem svojega bratranca ALOJZIJA P \R< »PAT. Pred onim le-lom in pol j( bival v ( Irvelan-du. o. Ce kdo izmed rojakov ve, kje -e sedaj nahaja, prosim, da mi naznani. /:» kar bom zelo hvaiezen. ali naj se .pa sam javi. ker sjmročiti m;i imam zelo važne stvari. — Anthony Paropat, 15l»s K. P'. St.. Cleveland. Ohio. ( 10-12—7 •
Iščem svojega brala JOHNA PRAH. doma iz št. Jerneja na I»olcnjsl eie. Pred tremi leti jc bival v Canon City. Colo., in sedaj se nahaja nekje v Moutani. Prosim cenjene rojake, ee kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani ali naj se pa javi. Anthony Ptab. 11S0 Progress Stre t. N S. Pittsburgh. Pa.
KM 2—7 -— . .
VABILO
na plesno veselico, katero priredi društvo sv. t "irila in Metoda št. lt» JSKJ. v Johnstownu. Pa., v Hrvatski dvorani na 7. cesti v soboto 13. julija. Začetek ob (i. uri zvečer. Vstopnina 50r, dame proste. Vljudno vabimo vsa društva, kakor tudi posamezne rojake in roja ivini»- i/ Joliiisiowna in okolice, da nas po^etijo crori otnonjorii dan. Zabave in drugega razvedrila bo j obilo. S' irala na tu bo slovenska
Kakor je bilo sklenjeno na gl Moxham godba po 1 vodstvom g.
J. Roge-I. Za hladno pijač<» in pri-gi-i^ek lio skrbel vesdični odbor. (10-11—7)
seji gl. odbora 0. januarja t. 1.. se je sklenilo, da se bode vršila kon vencija v mesecu avgustu, name/ sto v juliju. Čas je takorekoč pred durmi in je treba, da se nekoliko že sedaj pripravimo.
Vsestransko priporočam, da s"
ZSZ. je finančno
napredovala ;že sedaj, da nam bode tako delo
na zborovanju. Čas je
lotični urad in sie'er glede onih umrlih članov, katerih dediči so se- da ima danes v svoji blagajni en
daj v stari domovini, kar je pa tudi že gl. tajnik storil.	krat in pol ali skoro dvakrat to; drag, posebno sedaj v tem kritie
Skletne se tudi, da se ves ta denar hrani v Zvezini blagajni do liko kot je bilo ob zadnji konven- nem easu. nadaljuih informacij iz WukiiftMt, B. G. _ _______ eijt. Ako ni jvrad »dojo konven- Tndi bi priporočal, da
ŽENITNA PONUDBA.
Fant. star 20 let. se želi seznaniti s slovenskim dekletom v starosti Of! 1 ^ do 25 !e*: tudi se lahko javi vdova z enim otrokom. Imam precej premoženja in »talno delo. Katero vesrrti, naj mi piše in priloži sliko, ce mogoče. — Anton Femes, Box 154, Aliquippa, Pa. (10-12—7)	... , j
GBaS y Aft OP A, 30. JUL.
SLOV. DELAVSKA
tvljwa dM 16. ivfoiti *
PODPORNA ZVEZA
tnkorporirsne 22. aprila 1909 * drbvi P«»
Sedež: Johnstown, Pa.
GLAVNI URADNIKI i
IT AN PROSTOR, 10»8 Norwood R'd., Cleveland, Oik. Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R. F. D. 2, Box 118. West Newttm. m. Glavni tajnik: BI.AŽ NOVAK, <»4 Main St, Jotonstown. Pa. I. Pom. tajnik: FRANK PAVLOVČIČ. 634 Main St., Johnstowa. Pa. L Pool tajnik: ANDREJ VIDRICH. 20 Mala Street, Conemaagh. Pa. Blagajnik: JOSIP 2ELB. «002 St. Clair Are.. Cleveland. Ohio. Pw. blaaajnlk: ANTON HOČEVAR. R. F. D. 2. Box 27. Brldftisrl
NADZORNI ODBOR: Predsednik nadsor odbora: JOSIP PETBRNEL, Box 98. WTOed, Fa. L aad-omlk: NIKOLAJ POVfiE, 1 Grab 8U Namrejr Hill. N. 8. Pitta-barsb. Pa.
1 ssdsoroik: IVAN GROfiELJ. 888 ■. 187th BU, Cleveland, Okla.
POROTNiODBOR: Prsdssdnlk porot odbora : MARTIN O BE RŽ AN. BOX T2,
MlaereL
L porotnik: rRANC TEROPClč. B. F. D. 8. Box 14«, Fort Smith, ArfL 1 porotnik: JOSIP GOLOB. 1018 So. 14tb St., Bprlagfleld. (It
VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr 708IP flRAHEK, 843 B. Ohio St., Pittsburg*. Pa.
Glavni arad: 834 Mala S t, Johnstown, Pa.
URADNO GLASILO: **CLAB BARODA". 82 Gortlaadt Street, New Y«rf Ottf.
Cenjena društva, odroma njth uradniki, ao nljudno proBeat poBUatt vse dopise naravnost na glavnego tajnika ln nikogar drugega. Denar naj ae po®Je edino potom PoStnlh, Ex presnih ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih Čekov. Nakaznice naj m naslovijajo: Blaž Novak, Title Trust A Quarantee Co. in tako naslovljene pošiljajo 2 mesečnim izročilom na naslov gl. tajnla.
V sluCaju, da opazijo družtvenl tajniki pri poročilih glavnega taj-alka kake pomanjkljlvoatl, naj to nemadoma naznanijo urada glni tajnika, da ae v prihodnje popra vL
—	Seveda ga poznajo vsled njegove vroeekrvnosti.
—	Lahko rečeš karkoli hočeš, mene popolnoma nič ne briga. — Na glavo se lahko postaviš, toda jaz pravim, da nama je sama uso-Ja pripeljala tega človeka na pot. In če bi bilo treba poslati mojo nevesto kro~ sveta, bi je ne zaupal nikomur drugemu kakor njemu.
—	I)a. ravno prav. da me spomnil. — Kako je z Mamie, tvojo nevesto?
—	Ona je najboljša ženska, kar jih je vstvaril Bog. — Veš Lou len, že ponoči sem te hotel poklicati, pa si se mi smilil, ker si tako iepo spal. - Kaj ne. da mi boš oprostil, ker ti n sem že ponoči povedal prijetne novice?
—	Kakšno novico ? — sem vprašal.
—	Povedal sen. jiT na kakšnem stališču se sedaj nahajava ter pripomnil, da bo treba poroko nekoliko odložiti.
—	In ka j ti ^e rekla 1
—	Ali si se me /.e naveličal? — je vprašala. — Zatem sem ji vse natančno razložil, namreč, da lahko vel ko pridobiva ali veliko izgubiva. -la boš moral na morje in da ne boš mogel biti priča pri poroki.
se me še nisi naveliča'., se bo že napravilo na kak način — je rekla. Kako bi pa bilo. če bi se prej poročila, predno bi st podal tvoj prijatelj na pot* — lu si Sati bi jo moral, s kakšnim gla-
znejših časih so petiee največ* ko- True translation filed with the post vali v Meissmi na .Saškem in na!master a* York. X. Y. in July 0. Hesenskem. Imele so zelo priprav-j191S- "	Act of °otober
no obliko, zato so se kmalu pov-J	4
Svojim znancem naznanjam, da se nahajam v ii albanskem ujetništvu in jih prosim, da se mi javijo. Pozdravljam vse Slovence in Slovenke. -- Frane M prvič Prigicniero di Onerra. Suster Comp., l>oi-ia Strrrppa, Oeno»va, Italia.	<i»-ll—7 >
UNIČENJE
Spisal: L. OSBOURNE
ZA "GLAS NARODA" J. T.
21
Nadaljevanje/
— Če ja/ prevzamem to stvar ali če j<» k.lo dragi prevzame, je nazadnje vseeno, Časa pa nikakor ne smemo izgubljati. — Naročite Johnsotm, nu, preišče ladjo. Z v« mi mornarji naj se odpravi na krov, iu to lakoj. dokler *o še trezni. Ce >o pijani, ni z njimi ničesar začeli. Naročite jim, naj začno takoj delati, kajti če ne. bo lahko pror»n7nf>.
i'liikirtun se je globoko oddahnil ter dal v*em potrebna navodila.
le
Dobro, — mu je rekel Nares — ko se je vrnil. — Zdaj pa »•se točno in jasno. - Prosim vas, govorite resnico, govorite odkritosrčno, kajti jaz imam rad odkritosrčne ljudi. Kakšen namen ima ta vožnja? — Zakaj ravno na otok Midway? — ln če je že ravno o-na polomljen«; ladja tam. kakšen je njen tovor? — In kaj pomenijo ti plakat 1. Stvar ste obesili na veliki zvon kot bi bil to storil Bar-To mi ne dopade. odkrito vam povem, da ne. Jaz imam asla na glavi, in. vsled tega nočem prav rad na soln-
som je izpr--govorila te besevie. — Saj pravim: ona je angelj. — In potem me boš tembolj potreboval, ker boš sam. — Louden, Louden jaz res ne vem. s čem sem si zaslužil tako nebeško srečo. — .laz m vem, kako hi ji povrnil vse dobrote in vso požrtvovalnost. — ln t ne veš. kako ti jc naklonjena. — Na vsak način in pod vsemi pogoji hoče imeti tebe za pričo. — Do treh zjutraj je čula ter pripravljala poročno hieko. In veš, kaj mi je rekla? — Jim — je rekla — vrje-mi mi. da samo vsleil tega tako bitim, da bom že jutri lahko postala tvoja žena. — Mislil sem, da sanjam, toda ne. bila je čista resnica. — Moj l»og. moj Hog, kako sem vendar zaslužil tako srečo!
Zatein mi je pa začel pojasnjevati (program današnjega dne. Kekel je, da bo najprej poroka, zatem pa zajtrk v Frankovem resta vratnu. — Večer sta sklenila poročenca prež veti na ladji "Norah Creina". > katero bi se jaz naslednjega dne podal na morje.
Čeravno sem se včasih jezil naid Mamie, sem ji moral v tem -renutkn vse odpustiti, kajti njeni odločnosti in možatosti sem s? res čudil.
Težki oblaki so ležali nad San Franeiseom. — Ulice so bile prazne in puste. Mesto se mi je zdelo, da je podobno zastareli devici.
Takoj po zajtrku je odhitel Jim k Franku, kjer je naročil poročno pojedino ter opravil še druge formalnosti, ki so potrebne za poroko.
Jaz sem šel k Smithu in naročil vse potrebno za ladjo. Ladja "Norah Črnina*' se mi je zdela tistega dne veliko manjša kot ponavadi. — Krog nje so bile zasidrane samo velike ladje, ki so jo po-staviel popolnoma v svojo senco. — Na pomolu jp bilo vsepolno sodov. zabojev, verig, vrvi, orodje in sodi. — In vse te stvari je bilo treba spraviti na ladjo. — Na krovu je bil Johnson. Na sebi je imel rdečo srajco in kratke hlače ter zapovedoval moštvu.
Žnj m sem izpregovoril par besed, nakar sem šel v kajuto, kjei -Ta sedela kapitan Vares in ladijski komisar pri čaši vina.
Kapitan je vstal in mi ponudil roko.
— Dobro, da ste prišli. — je rekel. — K malo bo vse končano. — še mornarje moramo za priseči in se domeniti žnj mi glede plače.
Poslovil sem se ter šel iskat Jima, kj ji* imel polne roke dela in opravkov.
Šla sva k zlatarju, krojaču, v razne trgovine in slednjič k staremu irskemu župniku, ki je bil takoj pripravljen poroč ti mladi par. —
Ko se je napravil mrak. je v naši pisarni poročil župnik -lima ■/ Mamie.
(Dalje prihodnjič.)
Iz zgodovine denarja
sod udomačile.
Prv e cekine ,ie dal kovati sieilij-^ki k:ralj Rogerij leta 1140. Tolarje so pričeli kovati na feškom v Jachimov« leta 1519. Zelo hitro so se razširili po vsej Nemčiji. Kmalu nato so pričeli kovati polovične'. tretjinske. četrtinske ter osminske tolarje.
fioldinarji ali fiorini so dobili i ime po mestu Florenei, kjer so ' > 11 i izdani prvi let„ 1252. Bili so dati. Na Nemškem so jim rekli i-enski goldinarji — odtod slovensko i:ne raj niš.
V Berlinu imajo v državnem u-hivu slirinjeuo list .i no iz 1. I?-22.. z katere je razvidno, da so že tela leta napravili poizkus za vpe-javo enotnega denarja. Poizkus -e ni ohnesel. Sličrn poizkus so napravili poteir. še dvakrat, a oba-erat je bil brezuspešen
Narodno gospodarstvo.
V Mozirju na Štajerskem se je osnovalo pod načelstvom g. Matije troričarja društvo z omejenim jamstvom za napravo in vzdrževanje električne razsvetljave. Dne 21. aprila so svetile v Mozirju prve električne svetilke. Uporabljena je vodna sila reke Savinje.
Nova moč, ( novo zdravje, > nova čista liri, za tri cente.
Iščem svojega prijatelja (!l"STA P.OPKO in FRANrrŠKO PER-OAR. doma iz Kri č o v. fara Štri-gova. Pred par leti sta se nahajala v Bridgepoit.il, O. Prosim vas, rojaki, kdo ve zanju, da mi pošlje naslov, ali pa se naj sama oglasita. — Peter Ila-bianich. 62 E. ('hostnut Street. Akron. Ohio.	(10-12—
Iščem svojega brata ŠTEFANA HORVAT, doma iz Podgorle selo broj 1. Hrvatska. Kakor sem čul. nahaja se v ujetništvu v Italiji Torej prosim rojake-ujetnike. ako je kateremu kaj znano o njem. tla ge naj opozori na ta oglas, ali mi pa naznani njegov naslov. — Martin Horvat. 141<; E. 40. St.. Cleveland. Ohio. I'. S. America.
m a
Veselilo bi nie izvedeti /t naslov svojega prijatelja ANTONA LKNARČTC Doma je w. N t rima št. pri Št. Petru na Krast:. Cenjene rojake prosim, ako kateri ve. dn. ml blagovoli naznaniti. ali naj se pa sam javi svojemu prijatelju: Frank Morel! Box 2S9. AVooster, Ohio.
no-12—7)
Ako imati' sI:i1m> živ.c. iuuite bolečine v želodcu in v Ii-ili«-ah. ako stc stnlii, izr-rjuiiii. n«- morete >i»:iti. ako sc vam zapira, nimate «lot»resa teka. ako trpite zaradi uciirebave. ako imate Ixtlc-ine v križu, ako vas pogosto l»oli nln-a. ako je vaša kri pokvarjena, nečista, likar ne trosite denarja 7-;» zdravila. k:iterli ne jioznate. tenntn" i>ošljitc natn pismu na si« »v iu mi vam Imidih 7. Oratno po^to povsem zastonj in l>rer vsake obveznosti od \aše strani poslali naš«- ]>o]M>lno iz čistili, zdravilnih trav ^stavljeno prirodno zdravilo
JUVITO.
/e v starem veku so kovali nov- letja. a niso bili razširjeni v vseh Predno se odločim prevzeti vodstvo ladje, moram predvsem, y/ naj,.a/|i^iej.ših kovin. Špar- delih Nemčije.
>tališ»''a natančno pojasnil eelo
iiuui.
sani precej ee. -
vcvleti, kaj tiči za to stvarjo.
Pinkerton mu je s trgovskega zadevo. In čim bolj j«> govoril, tembolj se je razvnemal.
Nares je sedel pri mizi, vrtel med zobmi sinodko ter napeto po-slušal.
—	Tako, z.laj p« veste in presiwlite — je končal Pinkerton.
_ da/ bi skoraj prisegel, da se je podal Trent na Honolulu. —
Tam bo potn šil od -"»o.(«Ki dolarjev precej denarja, predno se mu bo posrečilo najeti jadrnico, s katero se bo odpelal na Midway.
Sedaj torej veste, zakaj potrebujem moža, ki bo res mož na svojem mestu. - - Polomljena ladja je zdaj moja, ker sem jo kupil na javni dražbi. Zaenkrat .i«' moja samo na papirju lil potom pogodbe, todr vem. «la -e boni moral še zelo boriti zanjo, prednj 00 bom v resnici dobil v svoje rok»\ Ce se ne vrnete v devetdesetih dneh. moram napovedati bankrot. In če pride d«» tega, bom napove dal tak bankrot, kakoršnega Š. ni doživela pacifiška obal. — Vidite, jaz sem napram vam popolnoma odkrit. V tem slučaju gre za moj obstoj in za obstoj mojega družabnika, gospoda Dodda. — Na otoku bo najhrže prišlo do boja. In ko sem slišal včeraj zvečer imenovati vaše ime. sem takoj mislil sam pri sebi: Da. kapitan Nans. ta bo pravi. — In sedaj, ko vas vidim pred seboj, močnega in odločnega, ponavljam še enkrat: Da, gospo,i Nares je pravi!
Čimprej torej pripeljem 0110 ladjo sem, toliko boljše je za vas jc odvrnil Nares ter si je otresel pepel s smodke.
Da. tak«'ga moža k<»t st«' vi. sem si želel. — V vaši koži ni niti pet odstotkov sleparije.
Molčite. — je /animiral Nares. — Midva še nisva edina. — Dosedaj se še nisva sporazumela. Slišal sem, da se l»o razen nas vozil še nek drugi človek.
Da, Dod.l moj kompanjon — je odvrnil Jim.
I.a I ji zailostuje samo en kapitan — je pripomnil Nares
hladno.
—	Nikar sc ne razburjajte vsled tega — ga je prekinil Jim. — Ali mislite, da ga zato pošiljam z vami, da bo vas nadzoroval? — Ne, ne, le izb jte si vse tozadevne misli iz glave. — Naše podjetje je trgovska operacija, in to operacijo ho nadzoroval Dodd. — Samo 10 in ničesar drugega. — Vi b«>st«> edini pravi kapitan in poveljnik. Moj družabn.k vas bo preskrboval z denarjem in sploh opravljal vse finančne zadeve in ničesar drugega.
—	Jaz sem bil dosedaj še vedno dober delavec in sem po svoji najboljši moči ugodil vsem svojim gospodarjem.
Ko je Nares izpregovoril te besede, mu je šinila rdečica v lice.
—	In prepričan sem. da boste tudi v tem slučaju popolnoma u-goil li svojemu "ospodarju — ga je potolažil Dodd. — Vi ste zelo občutljiv človek, poleg tega pa tudi odločen in odkrit mož. — Takih ljudi kot ste vi, se mora človek -privaditi.
—	Jaz sem rad na čistem in vsled tega menda nisem zahteval preveč, če sem vas o vsem natančno izprašal.
—	Nikar ne, gospod Nares. — Storili ste čisto prav.
—	Pa še nekaj! — Kako je z drugimi gospodarji ladij?
—	Upam, da vam bo zadostovalo, če vam povem, da je Long-h n rs t in njegova klika na moji strani.
—	Imenujte mi še dva razen Longhursta.
—	To sta Melntyre in Spittal.
Kapitan je prikimal, vstal ter se hitro poslovil.
—	Ta človek se mi pa niekaj ne dopade — sem vzkliknil — ko je zaprl vrata za seboj.
—	Vrjemi mi. Louden, da se ti bo moral dopasti. — On je tipičen ameriški mornar. — Hraber je kot lev in si zna iz vsake zadreg« pomagati. — ln tudi poznajo ga vsi.
spodaj podpisana bi rada izvedela za svojega brata FRANKA DOLENC, doma iz vasi Sveta Barbara št. 2 pri Škofji Loki na (loi enjskeii!. V Ameriki biva o-koli 13 let; naselil se je nekje v Cbieagi, 111. Cenjene čit;iitelje prosim, ako kaiteri ve za njegov naslov, naj mi sporoči, če pa sani bere te vrst ice, naj nii sam piše, ker poročati mu imam več važnih reči. — Mrs. Mary Fol-kar. Box 4G. Franklin. Kansas, doma v stari domovini pa pri Premčk.	(10-12—T)
Iščem svojo sestro M AR V KAI ZER, omoženo KINK. Doma je iz Poljan nad škof jo Loko, po domače Mina iz 1 lota vel j št. 42 V Ameriki biva že kakih «» let. Zadnje njeno pismo sem dobil iz Sunny Side, .I'tah: potem sem ji še dvakrat pisal, pa ni nobenega odgovora nazaj. Kad bi znal, ali je še živa ali ne. Zato pa prosim cenjene rojake, kateri ve kaj. kje se nahaja, da mi naznani nje naslov, ali če št živi in vlučajno sama bere ti o-glas. da se mi javi. ker ji imam nekaj važnega poročati. — •lames Kaizer, 2!» N. fit h Street Kansas City. Kansas.
(0-11—7)
Rad bi medel za naslov mojega prijatelja, podomače PRCSNK KA i/. Cerkclj nad Kranjem Nahaja se nekje v Minne.soti Prosim cenjene rojake, ki poznajo, da mi naznanijo nje gov naslov, za kar bom hvale žen. ali naj se mi pa sam javi.— Anton Rotar. liox Sartell Minn.	(0-11—7
tatici in Hi/ant.inei so imeli novce Prvi krajcarji so zagledali beli iz železa. Siraknžani so kovali de- dan v štirinajstem stoletju, in si-nar iz črna Drugi naj*odi so imeli eer na Tirolskem. Imeli so vkova-n denar iy. zlata, srebra in bakni, križ. zato jc nastalo tudi nemško celo Lt. medi. Feničani so biLi prvo ime "Kreitzer". Krajcarje so ko-Ijudstvo, ki je rabilo denar. Urki vali prvi bizantinski misijonarji, in Rimljani so imeli na svojih Y Bizaneu so že ob času Konstaii-novcih utisnjene živali. Cezar je tina Velikega kovali na novce pr\i dal utisniti na novce svojo križ. Krajcarji so bili bakreni in I sliko, kar so potem posnemali A'si veliko je ohranjenih do današnje-njegovi nasledniki. Na najstarej- ga dne po različnih denarnih šili norveih niso utisnjene nobene zbirkah.
besede. Denar iz poznejših dob Na Nemškem imajo denar, ki se ima že besedilo, kar znanstveni- imenuje marka, ki je tahtala ob kom zelo olajšuje raziskovanje, svojem pristanku 22 lotov, v letu Sčasoma so dobivali novci tudi 1042. le š-? 16 lotov ali pol funta, imena.	j!>a bi markine teže ne zmanjšali
V 10. stoletju so kovali na Nem- še bolj. so ji utisnili znamenje: ške.m prve novce, katere so ime-'marko. ( latinske besede mar-novali: rimski srebrni denarius eus. to je kladivo, ki je bilo Nem-ali ptenig in solidus. Prvi novci ceni staro posvečeno znamenje.) te vrste so bili kovani le na eni j Nekatera mesta so kovala Ja-strani. njihova oblika je bila zelo sten denar, na katerem je bila neokusna in nerodna. Bili so i: utisnjena -slika dot i one ga mesta, srebra ali zlata. Solidus je bil vre-jTi novci so v teku časa postajali den 20 do 24 petič, pozneje še več. vedno lažji, le marke so obdržale Denarius je bil iz srebra, včasih svojo težo. Od drugih novcev se tudi iz zlata, navadno pa iz bakra, j je marka tudi razlikovala v 1<mu, Potr.m so imeli še takoucvane brak- da ni bilo treba za njeno izde»lo-teate. ki so bili iz samega zlata! vanje nobenih posebnih pravic, ali iz samega srebra. Brakteati so| Prve petiee je dal kovati leta bili v veljavi šo od 12. do lfi. sto-'1286. češki kralj Vaclav II V po-
644'Penn'
—. avenue '
Pittsburgh, Pa.
Dr. L0RENZ
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ŠPECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI
Moja stroka Je cdrarljenje akutnih ln kroničnih bolezni. Jaa •am že zdravim nad 23 let ter Imam skušnje v vseh boleznih ln ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spoznati vašo bolezen, ua vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri zdravljenju moških bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb p« Je. da vas poopoinoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite Čimprej«.
Jas ozdravim zastrupljeno krt, mazulje In Use po telesu, bolezni v grlu, izpadanje las, bolečine v kosteh, Btare rane, živčne bolezni, oslabelost, bolezni t mehurju, ledlcah, jetrah in želodcu, nnenlco, revmatizem, katar, zlato žilo, navdubo itd.
Uradne are s«: V ponedeljkih, sredah la petkih od 9. are zjutraj do 5. popoldan. V torkih, četrtkih in sobotah od 0. ure aJutraj do 8. ure zvečer, ob nedeljah pa do 2. ure itopoldne,. — Po pnfitl ne zdravim. Pridite osebno. Ne |M>zabite Ime in naslov:
Dr. L0RENZ, 644 Penn are., Pittsburgh, Pa.
Nekateri dmel sdravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jas znam hrvatsko Se ls starega kraja, aato vas lažje zdravim, ker vas rai
Naslov: South Ilill PA.
.11-VlTn I.AllORATORT, 15ranch l'lTTSBl'IttJH.
Iščem JOHNA MIHELIC, doma
i/. Leskovec nad škofjo Loko. Zadnji čas je bil tnalo bolan in potrt. Dne 21. junija je šel; reke! je. da gre na kakšno farmo za del«>. ker v premogom v u ni mouel delati tei* omenil, da v par dneh pride nazaj. Od tega časa lic vemo, kje se nahaja, doma smo v skrbeh, da se mu ni kaka nesreča pripetila. Zato pro«ini. če kdo rojakov ve kaj za njega, naj mi sporoči na naslov: Tony Tušek. Ii. F. I). Box P Mi. Invin. Pa.
i!»-l 1 T
Svojim prijateljem in znancem poročam, da se nahajam v ita-ljanskem ujetništvu. Doma sem iz Vidma, pošta Dol pri Ljubljani. Prosim jih, da mi ka.j pišejo. Moj naslov je: Štefan Mo-rella 'Marelai, Dor i a Struppa, Genova, Italia.	S-H> 7)
IŠČE
se dobre dogarje. Jaz imam zelo dober les in plačam zelo visoke cene za francoske doge. — Max Fleisher, 258 Lewis St., Memphis, Tenn.
(25—6, do pr.l
Ali ste bolni?
Ako Imate kako botezen. ne glede na to, kako dolgo ln ne oziraje ae na to, kateri zdravnik vas al mogel ozdraviti, pridite k meni. Vrnil »rja.
Oddaljenost ali pa pomanjkanje denarja naj ras ne zadržuj«. Vse sdravim enako: bogate in revne. Jaz sem v Pittsburghu najboljši Specljallst za mučke In mem nastanjen Se mnogo let. Imam najltolje opremljen ormd, tndl stroj sa X-žarke, s katerimi morem videti skozi ras, kakor skoal steklo. Imam svojo lastno lekarno, r kateri as nahajajo vse vrste domačih ln tmortlranih sdravlL Ne bodite baje« ta pridite k meni kot k prijatelju. Govorim v vaSem Jeziku. En oblak ras bo preprl-
n
oadravtm oslabelosti, ko
BAER,
SmTRFDELO
CENIK KNJIG
katero Ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY S2 Cortlandt St,	N«w York, N. Y.
M
Rad bi izvedel za svojega prijatelja FRANKA BOK-SICA, doma iz Ljubljane. Svoječasno sva bila v IxMiisville. C odo., in zdaj 110 vem. kje se nahaja. Ako kdo ve za njegov naslov, naj ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Auaust To, liox 16. Clear Creek, 1 "tab.	(S-10 —7
HARMONIKE
bodisi kakrSnekoll vrste lsdeinjem ta popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno ln zanesljivo. V popravo sa-nesljlvo vsakdo pofilje, ker sem že nad lfi let tukaj v tem poslu ln sedaj v svojem lastnem domu. V popravo vzamem kranjske kakor vse druge harmonike. Btare kupim ali sprejmem v sa-meno.
JOHN WEN ZEL, 111? East ffind SU Cleveland. Okla.
Dr. Koler
SLOVENSKI fDBAVNIK
<3S Penn Are.. Pittsburgh. F«
POUČNE KNJIGE:
Ahnov nemško-anpl. tolmač vezan	—.50
Domači zdravnik mali	^.23 Hitri računar (nemško-sngl.)
vezan	:—.80
Poljedeljstvo	—50
Sadjereja v pogovorih	—.25
Slov. snel. ln angl. slov. slovar	(1.50
Veliki slov. ang. tolmač	$2.50
Življenje na avstrijskem dvoru
ali smrt cesarjeviča Rudolfa
RAZGLEDNICE
Newyorske. božifne. velikonočne in novoletne komad po ducat
ZABAVNE IN RAZNE DRUGI KNJIGE:
Hlpnotizem	>—
Doli z orožjem	—
Dve lalolgrt: "Carlljeva ženitev"
ZEMLJEVIDI:
Avstro-Italijanska vojna mapn ▲vstro-ogrski, veliki vezan gg Celi svet mali Tj/0 Celi svet veliki Evrope vezan
ln "Trije ženini" Mesija 2 zvezka Pod Robom SI. Vetnlea Postrežba bolnikom Trtna nS in trtorej Trojka Vojna na Balh . 3o 13 zven. Zgodovina c. kr. peSpoika fit IT ■ slikami
_25 v°Jn« »tet ska mapa
—.90	atlaa
— 30 Vojni atlan nov
Zemljevidi: Ala., Ariz., Colo..
_jiq Cat itd. po
:_jjq Združenih držav mail
fl.00 Združenih držav veliki
Združenih drJav stenska mapa, pJO na drugi strani pa celi svet NaroOlom Je prfldBtl denaren vreden st, bollsl v all iwtaiH ■■sTal P«.Hwin- Jc nI
—.03
i—.21
s—.25 —.50 —.10 —.25 —.50 $3.00
—.30
f—.2n «—.10 —.26
$3.00 gotertal, i rs trn-
grta, lspsd»*|e laa, v kNM, ifieu ta laSliiMI 1 krt. Na takajta, kar la ba-