68 REZULTATI IN KAZALNIKI USPEŠNOSTI PROGRAMA SVIT Dominika Novak-Mlakar, Tanja Metliar, Marjeta Kerši-Svetel, Jožica Mauec-Zakotnik UVOD Rak debelega revesa in danke (RDD) je bil leta 2007 s 1.392 primeri drugi najpogostejši novo odkriti rak pri obeh spolih skupaj in s 775 smrti drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka (1). Incidenca RDD se v zadnjem desetletju vea. Najve primerov bolezni se odkrije, ko je le-ta v napredovali obliki. V obdobju 2001–2005 je bil rak debelega revesa odkrit v lokalno omejeni obliki le v 11,70 % in rak danke le v 17,75 % (2). Posledice se kažejo kot visoka stopnja umrljivosti, slaba kakovost življenja bolnikov in visoki stroški zdravljenja (2). V skladu s priporoili Evropske unije in Evropskimi smernicami za zagotavljanje kakovosti presejanja in diagnostike RDD se je v Sloveniji leta 2009 vzpostavil Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem revesu in danki – Program Svit, ki temelji na organiziranem populacijskem presejanju, zgodnjem odkrivanju in obravnavi predrakavih sprememb in RDD z uporabo presejalnega testa na prikrito krvavitev v blatu (3–5). Program vkljuuje multidisciplinarni pristop obravnave. Cilj presejanja je zmanjšati umrljivost in incidenco bolezni ne da bi presejanje škodljivo vplivalo na zdravstveno stanje tistih, ki v programu sodelujejo. V Program Svit vkljueno ciljno prebivalstvo moških in žensk, v starosti od 50 do 69 let, vsaki dve leti po pošti prejme vabilo za sodelovanje in prese- jalni imunokemini test za ugotavljanje prikrite krvavitve v blatu. Udeleženci programa s pozitivnim testom na prikrito krvavitev v blatu so napoteni na presejalno kolonoskopijo, ki omogoa zgodnje odkrivanje RDD in hkratno odstranjevanje predrakavih sprememb (5,6). Da bi zagotovili im boljše vkljuevanje javnosti v presejanje in hkrati zveali zavedanje o problemu RDD med prebivalstvom, je bila izdelana strategija komuniciranja z javnostmi, katere izvajanje v praksi je že v letu 2010 poka- zalo pozitivne rezultate, saj se je v program v vkljuilo 56,99 % vabljenih v primerjavi z letom 2009, ko je bil delež udeležbe 36,03 %. Strategija temelji na komunikacijski teoriji nartovanega vedenja, pri njenem izvajanju pa imajo aktivno vlogo tako zdravstveni delavci kot razline nevladne organizacije in mnenjski voditelji (7). 69 KAKOVOST Evropske smernice za zagotavljanje kakovosti presejanja in diagnostike RDD zajemajo širok nabor kazalnikov kakovosti, ki se nanašajo na orga- nizacijo presejanja, evalvacijo in interpretacijo izidov presejanja, na kolono- skopijo, histopatologijo, spremljanje udeležencev presejanja ter na izobra- ževanje izvajalcev. Kazalniki kakovosti omogoajo spremljanje uinkovitosti izvajanja presejalnega programa in primerjavo podatkov z državami, kjer se program presejanja za RDD že izvaja (4). Kazalniki kakovosti imajo doloeno sprejemljivo in zaželeno raven izvajanja. Pregled kazalnikov kakovosti, ki se spremljajo tudi v Programu Svit, predstavlja tabela 1 (4). Tabela 1. Povzetek kazalnikov kakovosti izvajanja presejanja RDD Kazalnik kakovosti Sprejemljiva raven izvajanja Zaželena raven izvajanja Pokritost vabljene populacije 95 % > 95 % Delež testiranih > 45 % > 65 % Delež neustreznih vzorcev blata < 3 % < 1 % Maksimalni as med analizo blata in prejetim izvidom naj bo 15 dni > 90 % Delež oseb, napotenih na kolonoskopijo 90 % > 95 % Maksimalni as med analizo blata s pozitivnim rezultatom in kolonoskopijo naj bo 31 dni > 90 % > 95 % Delež izvedenih kolonoskopij 85 % > 90 % Dosežen cekum > 90 % > 95 % Delež pokritosti vabljene populacije med osebami z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem in vroenim vabilom se je v Programu Svit z 95,53 % leta 2009 dvignil na 95,79 % v letu 2010. Delež testiranih na pri- krito krvavitev v blatu se je v Programu Svit s 27,03 % leta 2009 dvignil na 49,06 % v letu 2010. Delež neustreznih vzorcev blata je po merilih Evrop- 70 skih smernic v Programu Svit manj kot 3-odstoten. Algoritem Programa Svit doloa, da v roku petih delovnih dni oseba prejme izvid analize vzorcev blata, s imer se izpolnjuje merilo maksimalno doloenega asa med analizo blata in prejetim izvidom v ve kot 90,00 %. Podatki za leto 2009 in 2010 kažejo, da je bilo na kolonoskopijo napotenih od 92,06 % do 92,12 % oseb s pozitivnim testom na prikrito krvavitev v blatu. Termin kolonoskopije v Programu Svit se v veini zdravstvenih regij zagotovi v roku enega meseca. Zaradi nezadostnega števila izvajalcev kolonoskopij v Rogaški Slatini in v zdravstveni regiji Maribor pa je potrebno na kolonoskopijo akati do dva mesecev. Delež izvedenih kolonoskopij med napotenimi na kolonoskopijo je bil v letu 2009 98,40 % in v letu 2010 97,94 %. Merilo za kompletno pre- gledano debelo revo in danko velja s kolonoskopom doseženi cekum ali terminalni ileum, ki ga pri Svitovih kolonoskopijah dosegajo v ve kot 97,47 %. V vsak len Programa Svit so vneseni klj uni elementi kakovosti, ki omogo- ajo izobraževanje za kakovost vseh sodelujoih zdravstvenih delavcev, cen- tralno zbiranje kazalcev kakovosti presejalnega programa, analizo podatkov in objavo poroil, sledljivost podatkov, odkrivanje in odpravljanje šibkih le- nov, nepretrgano samoocenjevanje vseh sodelujoih zdravstvenih delavcev, nadzor znotraj stroke in vkljuevanje bolnikov (6, 8–10). METODE PROGRAMA SVIT Priprave na organizirano populacijsko presejanje in zgodnje odkrivanje pred- rakavih sprememb in RDD so se zaele leta 2006, ko je Zdravstveni svet pri Ministrstvu za zdravje podprl program na državni ravni (8, 9). V skladu z Evropskimi smernicami se je v Sloveniji leta 2009 vzpostavil Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debe- lem revesu in danki – Program Svit, ki temelji na organiziranem populacij- skem presejanju, zgodnjem odkrivanju in obravnavi predrakavih sprememb in RDD z uporabo presejalnega imunokeminega testa na prikrito krvavi- tev v blatu. Ciljna populacija Programa Svit so prebivalci Slovenije, stari 50–69 let, z urejenim osnovnim zdravstvenim zavarovanjem. Ciklus pre- sejanja traja dve leti. Velikost ciljne populacije, vkljuene v posamezni ciklus, je ocenjena na približno 540.000 ljudi. Za zagotavljanje enakomerne obremenitve programa se na parno letnico cikla vabijo osebe, rojene na parno letnico, na neparno letnico cikla pa osebe, rojene na neparno letnico. Podatke o vabljenih osebah nosilec Programa Svit pridobiva iz Centralnega registra prebivalstva, podatke o urejenosti osnovnega zdravstvenega zava- rovanja in podatke o osebnih izbranih zdravnikih pa od Zavoda za zdrav- stveno zavarovanje Slovenije. Obdelava osebnih podatkov, ki jih nosilec Programa Svit obdeluje zaradi izvajanja programa, temelji na dolobi 23. lena Zakona o zdravstvenem va rstvu in zdravstvenem zavarovanju (po 71 spremembah in dopolnitvah zakona, ki so bile objavljene v Ur. l. RS, št. 76/2008 z dne 25. 7. 2008), ki med drugim izrecno doloa, da lahko izva- jalci programov preventivnih in sistematinih pregledov in storitev zgodnjega odkrivanja dejavnikov tveganja za nastanek kroninih bolezni, vkljuno s presejalnimi testi, za izvajanje teh programov osebne podatke o zavarovancih, ki so vkljueni v te programe, pri dobijo od Zavoda za zdravstveno zavaro- vanje Slovenije ali iz Centralnega registra prebivalstva. Udeleženci prejmejo na dom vabilo s priloženo izjavo za sodelovanje v Programu Svit. e podpisano in izpolnjeno izjavo o sodelovanju vrnejo v priloženi kuverti, na dom prejmejo komplet za odvzem dveh vzorcev blata. e v izjavi o sodelovanju oznaij o, da imajo kronino vnetno revesno bo- lezen (Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis) ali da so jim odstranili polipe na debelem revesu ali danki oziroma RDD, jih v program presejanja ne vkljuimo. Ljudje s temi bolezenskimi stanji RDD bolj ogroža in potrebu- jejo redne kontrolne preglede s kolonoskopijo, saj spremljanje le s testom na prikrito krvavitev v blatu ni dovolj. e pa v izjavi o sodelovanju oznaijo, da so opravili kolonoskopijo v zadnjih treh letih in je bil izvid normalen, jim vabilo v program ponovno pošljemo ez dve leti. e povabljeni izpolnjene izjave o sodelovanju ne vrne v dveh mesecih, dobi pisni opomnik. Udeleženci programa si odvzamejo dva vzorca blata in ju v posebni kuverti pošljejo po pošti v centralni laboratorij Programa Svit. Pisni izvid analize vzorcev blata na prikrito krvavitev prejmejo po pošti v petih delovnih dneh. e vzorci blata ne prispejo v centralni laboratorij v roku enega meseca, osebi pošljemo pisni opomnik, oziroma še enega, e ne vrne vzorcev blata v roku dveh mesecev. e je izvid testa na prikrito krvavitev v blatu negativen, je oseba ponovno vabljena v program ez dve leti. Enkrat letno os ebni izbrani zdravniki prej- mejo obvestilo s seznamom opredeljenih pacientov, ki so imeli v Programu Svit negativen test na prikrito krvavitev v blatu. e pa je izvid pozitiven, obvestilo o pozitivnem izvidu najprej prejme osebni izbrani zdravnik, na- slednji dan pa tudi udeleženec. Udeleženec v roku štirinajstih dni obiše svojega osebno izbranega zdravnika, ki presodi, ali je pacient zdravstveno sposoben za kolonoskopijo, preiskavo, ki bo razjasnila vzrok krvavitve v debelem revesu ali danki, in ga ustrezno pripravi na preiskavo. Izbrani zdravnik ali pacient poklie v klicni center Programa Svit, kjer se dogovori za lokacijo in termin kolonoskopije. Poleg ustnih navodil sodelavcev klicnega centra po telefonu pacient tudi po pošti prejme pisna navodila za pravilno pripravo na preiskavo in obvestilo o dogovorjeni lokaciji in terminu kolonoskopije. e se pacient v 14 dneh po prejemu pozitivnega izvida na prikrito krvavitev v blatu ne oglasi v klicnem centru, se obravnava kot ne- odzivnik na kolonoskopijo in se za zanj aktivira algoritem opomnikov. 72 Slika 1. Ddiagram procesa Programa Svit 73 To pomeni, da se tretji teden od pozitivnega izvida na prikrito krvavitev v blatu osebi po pošti pošlje pisni opomnik s pozivom, da se javi po telefonu ali pisno. e sodelavci klicnega centra etrti teden od pozitivnega izvida nimajo novic o pacientu, ga poskušajo sami poklicati po telefonu na šte- vilko, ki jo je pacient navedel na izjavi o sodelovanju. e stik s pacientom ni vzpostavljen ne po telefonu niti po pošti, pisno obvestilo o neodzivnosti na kolonoskopijo pošljemo pacientovemu osebnemu izbranemu zdravniku in ga prosimo za pomo pri spodbudi in napotitvi pacienta na kolonoskopijo. Kolonoskopije se izvajajo v 23 pooblašenih kolonoskopskih centrih po Sloveniji. Biološki material, odvzet med preiskavo, se pregleda v enem od treh pooblašenih histopatoloških laboratorijev: Onkološki inštitut Ljubljana, Medicinska fakulteta Ljubljana ali v Univerzitetnem klininem centru Maribor. Osebni izbrani zdravnik ima v Programu Svit aktivno vlogo pri vkljuevanju opredeljenih pacientov v program presejanja, pri oddaji vzorcev blata, pri napotitvi in pripravi pacientov na kolonoskopijo. Da bi bili izbrani osebno zdravniki kar najbolje obvešeni o tem, kaj se v Programu Svit dogaja z njihovimi opredeljenimi pacienti poleg obvestil o pozitivnih in negativnih rezultatih analize vzorcev blata trikrat letno prejmejo seznam oseb, ki se v program presejanja niso odzvale kljub poslanemu opomniku in seznam oseb, ki niso poslale vzorcev blata v analizo kljub poslanima opomnikoma. Poleg izbranega osebnega zdravnika, ki mu pripada kljuna vloga pri spod- bujanju pacientov za sodelovanje v presejalnem programu, pri pravilni pri- pravi in udeležbi na kolonoskopijo, na primarni zdravstveni ravni pri komu- nikacijskih dejavnostih Programa Svit sodelujejo tudi drugi zdravstveni delavci, ki so zdravniku v oporo: medicinska sestra v ambulanti izbranega osebnega zdravnika, patronažne sestre, informacijska toka Svit v zdravstveno-vzgojnem centru v zdravstve- nem domu, kjer so na voljo informacije o vseh postopkih Programa Svit (izpolnjevanje Izjave o sodelovanju, priprava na kolonoskopijo, sveto- vanje za ljudi z motnjami vida ali sluha, za gibalno ovirane…), lekarniški farmacevti (pojasnila o zdravilu za išenje revesja pred kolonoskopijo). Za zagotovitev ustreznost komunikacijskih intervencij pri Programu Svit je bilo v letih 2008–2011 veliko pozornosti posveene usmerjenemu dodatne- mu usposabljanju zdravstvenih delavcev o komuniciranju. Za zagotavljanje pravilnega izvajanja vseh potrebnih korakov in utrjevanje zaupanja v prese- jalni program je velikega pomena delovanje klicenga centra Svit, ki nepo- sredno komunicira z uporabniki programa po telefonu, elektronski pošti, faksu in klasini pošti. Pri vkljuevanju javnosti v presejanje imajo poleg 74 zdravstvenih delavcev aktivno vlogo tudi razne nevladne organizacije in mnenjski voditelji. S pomojo komunikac ijske teorije nar tovanega vede- nja smo želeli zveati predvsem razumevanje problema bremena RDD v javnosti, razumevanje presejanja kot pomembnega dela rešitve tega problema, hkrati pa smo želeli vplivati na kljune dejavnike, ki prispevajo k odloitvi za sodelovanje v presejal nem programu: stališa , vrednote in obutek nadzora nad dogajanjem (7). V izvajanje strateško nartovanih komunikacijskih intervencij so vkljuene interpretacijske metode kot tudi široka mreža podpornikov, ki zajema tako lokalne skupnosti, kakor ne- vladne organizacije in vplivne posameznike. Med temi podporniki zlasti pomembno vlogo igrajo frizerski saloni in gasilske zveze, med posamez- niki pa predvsem pacienti, ki jim je bil v Programu Svit odkrit rak v zelo zgodnji fazi in so pripravljeni javno spregovoriti o svoji izkušnji. PREGLED REZULTATOV PILOTNE FAZE PROGRAMA SVIT ZA LETO 2008 V drugi polovici leta 2008 je bila opravljena pilotna faza Programa Svit z namenom, da se preskusi sistem presejanja, odzivnost vabljene populacije, delež pozitivnih imunokeminih testov na prikrito krvavitev v blatu, delež opravljenih kolonoskopij pri osebah s pozitivnim testom na prikrito krvavitev v blatu in delež odkritih predrakavih sprememb ter RDD na kolonoskopiji. V pilotno raziskavo je bilo povabljenih 9.091 oseb iz celjske, kranjske in ljubljanske regije, starih med 64 in 68 let (11). V program se je odzvalo 41,9 % vabljenih. Med analiziranimi vzorci blata je bil test pozitiven pri 271 (7,5 %) osebah. Pri 135 osebah, od 193 oseb z opravljeno kolonoskopijo, je bilo odvzeto tkivo za histopatološko preiskavo. Pri 60 osebah (31,1 %) je bil odkrit vsaj en napredovali adenom, ki je pomenil hudo grožnjo za nastanek RDD. Invazivni RDD je bil odkrit pri 15 osebah (7,6 %), od teh je imelo 10 (73,3 %) bolnikov klinini stadij RDD I in II. Rezultati pilotne faze so pokazali, da je z organiziranim presejanjem prebivalstva mogoe odkriti bolnike z RDD v zgodnjem stadiju (11). PREGLED REZULTATOV PROGRAMA SVIT ZA LETO 2009 V aprilu 2009 se je zael program presejanja na državni ravni, ko je bilo vabilo v program vroeno 170.217 osebam. Izpolnjene izjave o sodelova- nju je vrnilo 36,03 % oseb. Komplet za odvzem dveh vzorcev blata je bil poslan 52.933 osebam in 43.510 (82,20 %) jih je komplete vzorcev blata, primernih za analizo, vrnilo. Med analiziranimi vzorci je bilo 5,61 % oseb s pozitivnim in 94,39 % oseb z negativnim testom na prikrito krvavitev v 75 blatu. V letu 2009 je 1.616 oseb s pozitivnim testom na prikrito krvavitev v blatu opravilo kolonoskopijo in pri 1.042 je bilo odvzeto tkivo za histopato- loški pregled. Pri 152 (9,4 %) osebah je bila odkrita ne-neoplastina najdba, pri 234 (14,5 %) osebah zaetni adenom, pri 538 (33,3 %) osebah napre- dovali adenom in karcinom pri 118 (7,3 %) osebah (tabela 2). Delež najdb po spolu in starosti prikazujeta tabeli 3 in 4. Tabela 2. Delež najdb med kolonoskopiranimi osebami v letu 2009 Najdba Število Delež med vsemi kolonoskopiranimi osebami (n = 1616) Delež med osebami z odvzemom tkiva (n = 1042) Brez histologije 574 35,5 % Ne-neoplastino 152 9,4 % 14,6 % Zaetni adenom 234 14,5 % 22,5 % Napredovali adenom 538 33,3 % 51,6 % Karcinom 118 7,3 % 11,3 % Tabela 3. Delež najdb glede na spol Najdba Moški (n = 885) Ženske(n = 731) Brez histologije 27,7 % 45,0 % Ne-neoplastino 8,4 % 10,7 % Zaetni adenom 17,2 % 11,2 % Napredovali adenom 38,4 % 27,1 % Karcinom 8,4 % 6,0 % Tabela 4: Delež najdb glede na starost Najdba < 60 let (n = 463) 60 let (n = 1153) Brez histologije 44,7 % 31,8 % Ne-neoplastino 10,4 % 9,0 % Zaetni adenom 12,5 % 15,3 % Napredovali adenom 27,4 % 35,7 % Karcinom 5,0 % 8,2 % 76 Natanni stadij bolezni je znan za 42 oseb (35,6 %), ki so bile operirane in katerih resektati so bili pregledani na Oddelku za patologijo Onkološkega inštituta Ljubljana (tabela 5). Tabela 5. Stadij bolezni pri 42 operiranih bolnikih s karcinomom Stadij Število % I 21 50,0 % II 9 21,4 % III 11 26,2 % IV 1 2,4 % PREGLED REZULTATOV PROGRAMA SVIT ZA LETO 2010 V letu 2010 je bilo vabilo v program vroeno 308.341 osebam, izjavo za sodelovanje je vrnilo 175.718 (56,99) % udeležencev. Komplet za odvzem dveh vzorcev blata je bil poslan 154.631 osebam, za analizo primernih je bilo 139.287 (90,08 %) vzorcev blata. Pozitivnih izvidov je bilo 8.728 (6,27 %), negativnih pa 130.559 (93,73 %). V letu 2010 je bilo izvedenih 7.485 kolo- noskopij, opravljenih 4.548 histopatoloških analiz tkiva, odvzetega med kolonoskopijami. Podrobnejša analiza odvzetih vzorcev do asa pisanja tega lanka še ni bila izvedena zaradi trajanja vnašanja podatkov v infor- macijski sistem. ZAKLJUEK Pilotna faza Programa Svit v letu 2008 in prvi dveletni ciklus, ki se je zaklju- il marca 2011, sta potrdila, da je algoritem programa v praksi izvedljiv. Kakovost dela vseh izvajalcev postopkov algoritma je dobra, rezultati pa so primerljivi z rezultati presejalnih programov RDD v drugih državah. Odzivnost v Programu Svit, delež presejanih in delež odkritih RDD v sta- diju I in II so pomembni pokazatelj uspešnosti programa. Da bi dosegli zastavljene cilje in uspešnost programa, bi se moralo vanj vkljuiti 70,00 % povabljenih. Konec leta 2009 je odzivnost znašala le 36,03 %, medtem ko je bila konec leta 2010 že 56,99 %. Veja odzivnost v programu je posle- dica komunikacijskih dejavnosti, ki se bodo nadaljevale tudi vnaprej. Delež odkritih patoloških najdb, v pilotnem delu 2008 in v prvem letu izvajanja presejalnega programa v letu 2009, je bil pri moških veji kot pri ženskah. Priakovano se tudi delež odkritih patoloških najdb s starostjo vea. Najbolj ogrožena populacija za pojav RDD so tako starejši moški. 77 Zagotavljanje zahtevane kakovosti pri izvajanju vseh postopkov programa presejanja za RDD bo doprineslo k izboljšanju kakovosti ponujenih sto- ritev tudi simptomatskim bolnikom zunaj programa presejanja za RDD. LITERATURA 1. Rak v Sloveniji 2007. Ljubljana: Onkološki inštitut Ljubljana, Epidemiologija in register raka, Register raka Republike Slovenije, 2010. 2. Primic-Žakelj M, Zadnik V, Žagar T, Zakotnik B. Preživetje bolnikov z rakom, zbolelih v letih 1991–2005 v Sloveniji. Ljubljana: Onkološki inštitut Ljubljana, Epidemiologija in regi- ster raka, Register raka Republike Slovenije, 2009. 3. Proposal for a Council recommendation on cancer screening. Commission of the European Communities. 2003/0093(CNS). Pridobljeno 20.8.2011 s spletne strani: http://eur-lex.eu- ropa.eu/LexUriServ.do?uri=COM:2003:0230:FIN:EN:PDF 4. Segnan N, Patnick J, von Karsa L, editors. European guidelines for quality assurance in colorectal cancer screening and diagnosis. 1st ed. Luxembourg; European Commission, Publications office of the European Union, 2010. 5. SVIT – državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem revesu in danki. Zbornik prve javne predstavitve politini in strokovni javnosti, medijem in nevladnim organizacijam. Ljubljana, 6. September 2007. 6. Štern B, Tepeš B, Stefanovi M, Novak-Mlakar D, Mauec Zakotnik J, et al. Program Svit: slovenski program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem revesju in danki: prironik za družinske zdravnike. Ljubljana; Zdravstveni dom, Enota preventive CINDI, 2008. 7. Ajzen I, Albarracin D, Hornik R. Prediction and change of health behavior: Applying the reasoned action approach. New York: Psychology Press, 2007. 8. Mauec Zakotnik J, Kerši Svetel M, Štern B, Novak Mlakar D. Zaenja se izvajanje Pro- grama Svit – državnega programa presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih spre- memb in raka na debelem revesu in danki. Isis 2008; 17 (6): 10–3. 9. Novak Mlakar D, Mauec Zakotnik J. Presejanje za raka debelega revesa in danke pri asimptomatski populaciji v starosti 50 do 69 let. Radiol Oncol 2006; 40 (Suppl 1): 95–105. 10. Mauec Zakotnik J, Stefanovi M, Tepeš B, Novak Mlakar D. Diskusija o težavah in dile- mah pri izvajanju Programa Svit: Izobraževanje kolonoskopistov, vkljuenih v program Svit. Ljubljana, 15. 4. 2010. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, 2010. 11. Tepeš B, Stefanovi M, Brako M, Frkovi-Grazio S, Mauec-Zakotnik J, et al. Rezultati pilotne faze presejalnega programa Svit. Slovenian colorectal cancer screening program- me SVIT – results of pilot phase. Zdrav Vestn 2010; 79: 403–11.