PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ČITATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 2021 £alarW — —c—d rfam aw«t««. Um. C. IMT. at Um rfOee •« Cfcic urnim Um A ti <4 Coa«>»m «1 M«.« h 1, it- CHICAGO 23, ILL., 19. JUNIJA (June 19), 194« >*jb)ishe1okc papirja ter po-« Hitlerjem je nad leto dni koniana, a ne bo pa je ie kv*ril s!rojf,1 je ,v"'" 6,sa konec med takozvanim vzhodim blokom, ki ga 'pred- rJZnt2^35?*. stavlja Sovjetska unija, in z zapadnim, ki mu sedaj na- tem nič ne izgube, ^er dobe za čeljujejo Zed. države. vsako celoletno naročnino 52 V bistvu pa je to borba med privatnim lastništvom, I"™"1 in " f0"6"10 2fi . , , i* 'A l' • I I a ! Nnm je zal, ker ie nastala ta fo je, med kapitalizmom, m med takozvanim komuniz- *am,.d». A netgod. je prizadela mom, ki ga Moskva zastopa. Se loliko bolj tiskarno, s katero Miru v tem položaju ne bo. In ker to naš državnii smo ir do'K° vr>t" v lesnem tajnik Byrnes ve, je ob svojem odhodu v Pariz prosil ^'»v-nju. Potrudila se je . I • j ' , vsemi močmi, da se |e njeno o- J T°J ° 2°n/ ~ .n0mfe< ZO USPeh n'le9ove misije, bratovanje spet obnovilo po sta-Zal, da molitve nič ne pomagajo. Razum bi, tega rcm redu. pa je silno malo, posebno v diplomaciji. Josepn Snoy la v društvih, na priredbah in v raznih delavskih ter narodnih akcijah — on ga je sprejel — sprejel ga je več kot bi ga zmogel, a ga je vzlic temu vršil in dovršil. V vzhodnem Ohiu, kjer je deloval nad dvajset let, ni velikih naselbih, toda s pomočjo federacije SNPJ in krajevne organizacije Prosvetne matice je bila med njimi ustvarjena vez in duša ji je bil Joseph Snoy. Ko je prevzel tajništvo kluba "Naprej" št. 11 JSZ — po izselitvi Antona Gardna iz Bri-dgeporta, je držal to postojanko pokoncu in bila je glavno žarišče naš^h aktivnostih v vzhodnem Ohiu in v bližnjih naselbinah sosedne West Virginije. Pred njim je bilo tam precej Proletarčevih zastopnikov, ki so storili po svojih močeh za iz-tirjavanje poteklih naročnih in pridobivanje novih naročnikov. Pokojni Joseph je šei v ondot- nih naselbinah prvič na agitacijo za Proletarca s Tonetom Gardnom (o tem piše Garden v Prosveti z dne 12. junija) in po njegovem odhodu pa se je Snoy za to delo navdušil toliko, da smo imeli v zgodovini tega lista le malo toliko uspešnih a-gitatorjev kot je bil on. Obiskal je po večkrat v letu ne samo naselbine v svojem okraju in v W. Va., ampak tudi po zapadni Penni in drugje. Bolezen je tedaj že čutil in se pazil, da se mu ne bi povečala. Ko so naše rojakinje po naselbinah spoznale, da mu je želodec iz reda, so mu postregle s hrano kakršna mu je prijala. Joseph Snoy je bil vzlic slabemu zdravju družaben človek. Zato je bil povsod dobrodošel. Postal je izredno priljubljen in videli smo ga na velikih zborovanjih v Ohiu in Penni, na konvencijah SNPJ in kongresih JSZ, na krajevnih konferencah, na sestankih za ustanavljanje zadrug, bil je delaven v SANSu in za ZOJSA, za relif — za Rdeči križ — sploh, njegove e-nergije so bile brezmejne, ker imel je silno voljo za delo. Z delavskim gibanjem se je seznanil že v Kansasu, kjer sta bila z "Big" Tonyjem Tomšičem velika prijatelja. Star je bil takrat šele 17 let. V svojih spominih na dobo v Kansasu je pisal v Majskem glasu (1. 1935): "Poznal nisem ne svojih staršev, ne bratov, ne sester, čeravno nas je bilo sedem otrok v družini. Jaz sem izmed njih najmlajši in edini, ki živim. Vsi drugi so pomrli, predno mi je bila prilika jih spoznati. Tako sta mi oče in mati umrla predno sem dopolnil tretje leto starosti ... V takih življenskih o-kolščinah sem skusil veliko težkega tam in tudi tukaj ..." V Ameriko je prišel leta 1909. Doma je bil iz 2alnc pri Grosuplju. 2ivel je nekaj mese-iKonec na 5. strani.) Pošiljanje denarja v Jugoslavijo Chicago, III.—Pogajanja med Zed. državami in Jugoslavijo so bila zaključena glede poštnega denarnega prometa, in zopet je mogoče pošiljati denar v Jugoslavijo po mednarodnih denarnih nakaznicah (International Money Orders). Pristojbina je predvojna — to je, en odstotek za znesek deset dolarjev: lOc za $10, 20c za $20, in tako dalje do din., si lahko predstavljate, kako $1 za $100. Ko kupite mednaro- veseli bodo vaših kuponov.-J.Z. Naročnike prosimo, da naj nam oproste. ravnatelju tiskar-' ne "Adria" Mr. Luka Mcsiču in dno denarno nakaznico, plačate njegovim tovarišem pa prizna-v dolarjih, a tam bo izplačana v nje za trud, ker so popravila ta-ci'narjih po vrednosti, ki je bila hitro izvršili, določena pri pogajanjih. — Pri- Leuis pravi, da je bila tmaga ta unijo sijajna, a njegovi nasprotniki pa trdijo, da tudi ce delajo vsi d« 1----------------j I Pdrimcni SKUSd P«PrdV1" VSC ti enega še leto in pol vsak dan. pa ne bodo nadomestili itgube na taslutku. Naj bo kar si ie bodi, premogarji so tmagali, kar se je v njihnih prejšnjih stavkah le redkokdaj dogodilo. KATKA ZUPANČIČ: IVERI Pasje vijolice Ko sem za svojih otroških let nekoč nabrala šopek vijolic, jih v kozarcu postavila na mizo, "da primer krščansko socialistična demokracija. Bil je misijon v Črnomlju in za pridigarja so dobili patra Pavla. Bil je to mlad, energičen pravih smotrov? Ali je tukaj lx)j na smrt med dvema pojmoma človeške družbe? Da je tukaj grupiranje sistemov, kot smo jih poznali v zapadni Evropi in Amerikah, je To se je pokazalo še bo vsa hiša lepo dišala", so se! frančiškan in slava njegovih pri- mi naši smejali. Da te vijolice niso prave, ampak da so divje, pasje, so mi rekli. Meni so se zdele le nekoliko blede, v ostalem pa prav nič drugačne od onih zgodnjih, ki so po vrtu, po obrovju in pod omejki rastle v gostih jaticah ter z obrazki proti soncu stale kakor na pozor, in ki so tisti čaš že odcvc-tele. Pogrešala pa sem seveda njih prijetni vonj. Toda nos ima svoje muhe. V sami srajčici smukneš iz gorke postelje, pa stečeš iz hiše gledat, kje je mama. In zgodi se, da ti potem nos ni več nos, ampak pipa, ki pušča. Ali človek se nerad poda. Naj je premeril svoje življenje do srede, ali mu je že blizu konca, ali pa se je jedva izluščil iz lupine — ryegova bi morala obveljati. "Eh, kaj! Vijolice so vijolice!" sem se preglasno in pre-svojeglavno odrezala. ' Da. ko bo redkev repa,'1 me je zavrnil oče, ki ni trpel trmo, pa prijel za kozarec in pljusknil iz njega vodo s šopkom vred ven skozi okno. To je bila kazen zame, rožice pa so bile nedolžne in so se mi zasmilile. Tiho sem se izmuznila iz hiše. Pred mano pa je drobil pes in prišel seveda prvi do njih. Naglo jih je obvo-hal, dvignil eno od svojih zadnjih nog — no, in potem so bile zares pasje. Izmivala sem jih zatem v koritu pri vodnjaku, dokler me ni vso polito prijela močna roka od zadaj in mi prislonila par vzpodbudnih, takisto od zadaj. Tak je bil moj prvi pouk o vijolicah. Leta pozneje sem na moje ve- poudaril važnost kampanje, ki jo vodi SANS v zbiranju sklada za zgraditev otroške bolnišnice gotovo, v Sloveniji. Njegov govor je na- Pred zaključkom vojne v Evro-pravil močan vtis na udeležence P*. Vatikan, monarhije, aristo-tc proslave. kracija, kapital, sploh vse kar Kvartet pevskega zbora'"Pre- reprezentira gospodujočo oblast, šeren" (F. Gradiiek, T. Preles- sku*a in storila vse v Ivoli nik, J. Prelcsnik in R. Vilimek),moči> da ostane EvroPa ter osta' je zapel par mičnih in domačih | H kontinenti, kateri niso pod ru- pesmic, ki sp, kot navadno ude-jskim vPlivom' takšni kot so » - ' i t/v « m m i m #v 4 r\ L o rt • ležencem ugajale. pred vojno in če ne tako — saj ste težke besede, katere je nekoč zagrozil Peronu. Tako se je končala tista vojna proti Pero-novemu fašizmu. dig se je s.nla od fare do fare. ----; s čisto malimi spremembami. In Po vsej cerkvi se je slišalo ih- J^astop mladinskega krožka . ohraniio ' DriDravlieni če teme Kako ne ko je »a kar s "Perfect Circle" št. 26 SNPJ je t() ^ranijo so pripravljeni ce • rtuivu ic, jt pu *ai > j treba tudi na — vojno. Radi pu ^^uuu .c- u«** uee prstom kazal na posameznike,^ zelo zanimiv in priznati se rimsRa katoli^Ja hicrar. župan dal zapreti celo vrsto ka- *»♦; n «: *; ....; t,«.;..: mora da io nnhrn i7v«»yhnn »n L ' . .. . . r . Domače stvari Naše mesto Chicago mora biti vedno v ospredju. Zal, da ne častno. Komaj mesec nazaj je bila tu v bližini strašna železniška kolizija, kjer je izgubilo življenje več kot šestdeset ljudi. In nedavno pa katastrofa v požaru hotela La Salle, kjer je v dimu, paniki in ognju izgubilo življenje 59 oseb. Kar je ironično je to, da je bil ta hotel ogla-šan kot absolutno "fire ptoof Takoj po katastrofi je naš oče ti in ti in ti — vi vsi ste krivi, mora, da je dobro izvežban za vi vsi ste prelivali Jezusovo ne- nastope. Člani (dečki in deklice hija posegla direktno v splošne baretov, gledališč in drugih izvolitve v Franciji in Italiji in slopij radi nezadostnih varnost- t dolžno kri"-pa čeprav so bili^ga krotta so igrali, peli slo- ,ala yse ihe in nunJe na!nih av Zmirom zvonim^ roj oni skoro dva tisoč let po venske pesmice in plesali. I^Ti;**. o,.._______________ pesmice Kristusu. In če hočejo, da jim i Naša zavedna rojakinja ga. bo kazen prizanešena — "moli Louise Keltminic iz Garyja. In-in delaj! Delaj, kakor da boš diana, se je odzvala vabilu za večno živel, in moli, kakor da nastop na tej proslavi in zapela boš jutri umrl! Amen." Nato volišče. Tu se ne gre za vero, tu se gre za OBLAST Težko je povedati kakšna bo bodočnost. V časih atomske sile . . , * . . i in namigavanja ter aktualnih tri lepe pesmi, eno od teh v an- , • , .. , ..... . . .. , . i , . kt i ... priprav za biologicne vojne, ko je poklekni , sklenil svoje bele glescini. Na glasovir jo je spre- v -i .. i . ... ' i i u » Vn • jo človeštvo padlo na najnižjo mljala njena hčerka Gloria. 1 ^ J J roke, nagni) svoj lep in lepo rojeni obraz in molil očenaš ... Bila sem med prv imi, ki smo j nastopiti predsednik SANSa Et pri stranskih vratih vrvrali iz bin Kristan, toda vsled bolezni cerkve/Vse drugo je hitelo do stojnic na glavnem trgu. jaz pa ■■ ■■■ stopnjo etike in morale, ko je ^ | vojna izgubila še tisto malo slave in sijajnosti kot so ji nekoč pripisovali, ter postala navadna eksterminacija, kjer je vsak fi ni mogel priti, poslal pa je brzojavni pozdrav in želel prire- sem morala nekoliko nižje doli diteljem mnogo uspeha, na farovški ulici čisto samotna, Nato jc bila predstavljena ga. čakati mater. Ali ker sem vide-! Nada Kraigherjeva, članica mila prihajati misijonarja v družbi sije jugosi0vanskega Rdečega našega šolskega kateheta-sem križa ki se je ta čfls nahajala v se umaknila za vogal. In sem ^ til ;avah Povedaia Jc mar. sikaj zanimivega, {>a tudi strašnega o partizanskih borbah, katerih se je tudi sama udeležila, o groznem trpljenju ranjencev, o pomanjkanju kirurgičnih instrumentov in zdravil, o strahot- slišala: "Presneto! Ti pa znaš! Pošteno si jih navil!" "I, nu, zakaj pa sem misijonar . . ." Nakar sta se oba za-smejala. In ta smeh ni bil lep. Nisem pozabila njunega smeha. ne njunih besed, zato tudi nc patrovih belih rok ter njegovega rdečega obraza, zlasti ne njegovih groženj in ne zapovedi: Moli, kakor ... in delaj, kakor ... , kajti to vse skupaj je bilo v strašnem neskladju ali pa v skladju, kakor se vzame. In morda, morda je baš v tem zadnjem jedro njihove krščanske socialne demokracije. Ampak meni so še vedno ljubše pasje vijolice, nego pa vsakovrstne psevdo-domokracije. liko presenečenje čitala, da je pp|ppDm camc0VIH nad dvestopetdeset različnih | ° rKIKfcUbl oAiNMJVIM vrst, ki spadajo vse v družino vijolic, vštevši nam vsem dobro poznane mačehe. Ko zasledujem sodobno politiko, se mixzdi, da postaja zadnje čase to folje strašno bohotno. Recimo demokracija, ki je bo kmalu več vrst, nego vijolic. Včasih je imela v slovarju eno samo postavko, poslej pa bo skoro treba samo zanjo posebnega slovarja, ako bomo hoteli vedeti, kaj je ameriška demokracija in kaj angleška, ali italijanska, in tako dalje. Kolikor dežel, toliko menda demokracij. Tako jo ceframo vzdolž in potem še vz-križ. to je po raznih političnih in celo verskih skupinah. Prav zares mu pošljem nekaj milijonov nemških mark, kdor bi mi znal razložiti, kaj je na PODRUŽNIC Chicago, III. — Proslava prve obletnice osvoboditve Slovenije, ki se jc vršila 12. maja v dvorani SNPJ pod avspicijo Centralnega odbora podružnic SANSa v Chicagu, je, kakor so listi že poročali, dobro uspela. Program je odprl predsednik Centralnega odbora Anton Kra-penc in pozdravil navzoče občinstvo, nakar je moški pevski zbor "France Prešeren" zapel nekaj lepih pesmi. "France Pre šeren" je delavski pevski zbor, ki vedno rad sodeluje za koristi našega naroda. Nato je nastopil naš znani in požrtvovalni narodni delavec Joško Oven, kije v svojem govoru očrtal borbo za osvoboditev Slovenije in Jugoslavije, ter žični odpor zaman — je res težko biti poln optimizma. Pri nas Z dvema velikima stavkama pri kraju, izvzemši ^avke trdega premoga, jc v ospredju kriza trgovske mornarice. Meščansko časopisje poje v teh konfliktih isto pesem, katero smo culi za časa premogarske in železni-čarske stavke. Samo, da je to pot ložje, kajti združene unije nih razmerah v begunskih tabo- ™rnarjev *>olj radikalne^ Sa riščih, bedi in trpljenju, kakor T5 tuintam J* b>la z malo bese tudi o sedanjih težavnih razmerah v stari domovini. Občinstvo je njenim izvajanjem sledilo z velikim zanimanjem. Naše zavedne in agilne rojakinje so med tem časom (in nekatere tudi prej) pobirale prostovoljne prispevke v sklad o-troške bolnišnice v Sloveniji in nabrale so lepo vsoto, vsega skupaj $2,007.90. Imena prispevateljev in vsote so bila objavljena v naših listih v seznamu št. 5 iz SANSovega urada. Zahvaljujemo se najiskreneje obema govornikoma, pevskemu zboru "France Prešeren" in njegovemu kvartetu, mladinskemu do omenjena hrabrost in pržtvo-valnost trgovske mornarice za časa zadnje vojne, ko jih je na stotine potonilo v raznih oceanih. Kdo more zadostno opisati junaštvo teh ljudi, kateri so vozili orožje, hrano in druge bojne potrebščine ruskim armadam v Murmansk, ali pa našim fantom v Evropo, Azijo, Avstralijo ter v druge kraje raznih bojišč? To je danes pozabljeno zato, ker zahtevajo skrajšanje delavnih ur— od šest in pet deset na teden na štirideset. Ter razna druga izboljšanja, katera bi morali že davno dobiti. Predsednik Truman je sredi pogajanja med in z vero v Štiri svobodščine, pošteno podpirati tako cerkev, ki posega v volilne boje s strašenjem, da bodo vsi, ki drugače volijo kakor ona hoče, "večno pogubljeni"? V ameriški politiki je sicer neizmerno hinavščine. Ampak igra apizanja vatikanu jc ena izmed najbolj neodpustljivih in je čudno, čemu so jo protestantske sekte toliko časa trpele! Jc pa napačno misliti, da je s tem končana. Ameriški klerikalizem je sijajno orginiziran in v vladi v vseh oddelkih je zastopan toliko, da je v marsičem odločilen faktor. In to Je, kar protestante bolj boli kot pa da Truman še vzdržuje svojega "ambasadorja" v Vatikanu. SNPJ, ter gospej Keleminič in njeni hčerki za nastope na programu. Enako se zahvaljujemo rojakinjam, ki so pobirale prostovoljne prispevke, kakor tudi oglaševalcem in nabiralcem oglasov, vsem darovalcem in vsem delavcem in delavkam na tej prireditvi, ter sploh vsem in vsakemu, ki je na kakršenkoli način pomagal k lepemu uspehu. Končno iskrena hvala tudi vsem udeležencem, ker brez njih bi ne bilo prireditve in ne uspeha, kakršnega smo dosegli s to proslavo. Poročilo o dohodkih in izdatkih priredbe same, bo objavljeno pozneje, kadar bodo računi zaključeni. S pozdravom, za Centralni odbor podružnic SANSa v Chicagu " Frank Smith, tajnik. krožku "Perfect Circle" št. 26llistnik; .t(T ^^ izJavil< da bo v slueaju stavke vzel trgovsko mornarico ter jo operiral z bojno mornarico. To je bilo kajpada kot nalašč za lastnike trgovskega brodovja — češ, vlada bo strla stavko in ko bo vse v redu dobimo nazaj naše ladje, kot se navadno vedno zgodi, kadar začasno prevzame operacijo država. Mornariške unije so se sedaj obrnile na svetovno delavstvo, da jim v slučaju stavke priskoči na pomoč. Ako verujete v poslanstvo, ki *a vrti "Proletaree", ppmagnjte mu v pridobivanju naročnikov in zbirajte prispevke v njegov tiskovni sklad! , po toči. Naše gibanje Tu v Chicagu se je koncem maja in v začetku junija vršilo zborovanje ameriške socialistične stranke. Trajalo je več drfi Dobilo je precej publicitete v našem meščanskem časopisju. Govorilo se je veliko o reorga-niziranju stranke ter prihodnjih volitvah. Več o tem bo v Proletarcu. Nov grob Umrl je naš somišljenik in moj prijatelj France Florjančič. Franceta sem poznal še izza mojih fantovskih dni v Detroitu. Mich. Bil je takrat član našega' kluba št. 114 JSZ ter zelo aktiven. Tuberkuloza, za katero je bolehal že dolgo časa mu je končno pretrgala nit življenja Njegovi ženi in sorodnikom naše iskreno sožalje — Francetu pa — lep spomin. Prebivalstvo Japonske narašča vzlic porazu Japonska ima sedaj po najnovejšem ljudskem štetju 73,110,-995 prebivalcev, ali četrt milijona več kot jih je imela pred vojno. Kadar se spomnite svojcev v starem kraju, pošljite jim lan ski in pa letošnji Ameriški družinski koledar! Stane letošnji i $1.65, lanski $1.50. Pošljite nam naslov in vsoto, drugo izvršimo mi. Tole mi ne gre v glavo? Po svetu Tri važne stvari so se dogodile v zadnjih tednih. To so volitve v Italiji in Franciji, ter ustoličenje Perona na predsedniško mesto v Argentini. V Italiji so kljub vsem pridigam in grožnjam s peklom in večnim pogubljenjem vrgli sa-vojsko dinastijo na smetišče. Največ glasov so dobili še po danes negotovih številkah—katoliški demokrati. Tem sledijo socialisti ter na tretjem mestu komunisti. Na četrtem in petem mestu so Združeni demokrati ter "Uomo qualunque." Papež. Kako to, da sc linijski voditelji toliko Knjavijo z reakrijo obeh strank (demokratke in republikanske), nočejo pa pričeti s svojo delavsko politično akcijo, to mi nikakor ne gre v glavo! PRIPOVEDNI DEL JANEZ SAMOJEV: Kadar onemijo transmisije, kadar obmolknejo stroji.. (Zapiski iz boja za vsakdanji kruh in dostojanstvo človeka.) Vstavaj prokljatstvom zakljem-jonij .., Ruska narodna. Veliko poslopje. Okrog njega polje. Na polju majhne, skromne hišice. Visok, respekt vzbujajoč tovarniški dimnik sili nekam kvišku, uporno. Okna poslopja so kakor v podstrešnih stanovanjih, drugo poleg drugega, za okni pa so obširne dvorane tovarne, kjer se vrte statve, vretena in stroji. Pri teh strojih, vretenih in statvah stoje delavci in vodijo kakor dirigenti pri velikem orkestru njihovo gibanje. Stroji z mehanično spretnostjo napenjajo cele snope nitk, jih prepletajo in tko, da se na drugi strani vreten in statev pojavlja lepo tkano platno. Oči delavcev so uprte v tanke čolničke, ki prejemajo in z urno naglico vežejo snope nitk, begajočega eolnička ter tako uravnavajo njegov tek. Zrak med stroji, statvami in vreteni in v vsej tovarni je pomešan z nevidnim prahom, ki lega na pljuča, ščegeče v grlu in draži. Obledeli obrazi oznanajo tbc. Utrujenost in resignacija veje iz teles. Stopil sem k delavki. "Koliko ur na dan strežete statvam in vretenom?" "Osem ur." "Nepretrgoma?" "Z enournim odmorom nepretrgoma. Imeli smo prej s tovarnarjem dogovor, da bi delali nepretrgoma od 7, do 15. ure. Saj veste, človek si po delu rad nekoliko oddahne. Rad bi se nekoliko prepustil samemu sebi. Mnogo nas je, ki hodimo po celo uro daleč v tovarno in tisti eno-urni odmor opoldne nam je naravnost muka." Tiho zakašlja v ruto in oči ji ugasnejo. t4A ni pristal?" "Preklical ga je. 'Od 8. ure zjutraj,' je rekel, 'boste odslej delali in do 12. ure dopoldne. Ena ura zadostuje, da se najeste, nato pa od 13. do 17. ure pridno naprej'." • Ironično-grenko se je nasmehnila in ponovila: " 'Pridno naprej', kakor da drugače lenarimo, kakor bi se dalo v akordu lenariti. Saj statev in vreteno tudi nečeta čakati." "Kako pa vas tovarnar plača?" Pogledala me je in v njenih očeh je blisnila jeza. Jeza izkoriščanega človeka. "Sramotno. Kakor da smo ubogi svetopisemski Lazarji, ki sedimo pod bogatinovo mizo, in kakor nam zadostuje drobtina ali oglodana kost z njegove mize. — V 12 delovnih dneh dobim, kakor je sreča, 130 do 150 dinarjev, ali na dan nekako £ do 10.25 dinarjev." "In na uro," sem pristavil in v mislih računil, pa je segla kar v besedo in dodala: 441.50 dinarjev približno ali tako okrog. Pasji zaslužek." Skrčila je ramena in rekla: "Ali... živeti se mora. Kruha ni in zato moramo delati, kakor nas plača, ker," je tiše dodala, "ker tudi pravice ni". "Poštenosti, recite, poštenosti," sem rekel. "Pravica, to je namreč takšno testo, kakršen je tisti, ki ga mesi. Falot, pa je testo tudi falotovsko." "Resnica," je pritrdila. "Saj pri tem zaslužku neverno, ali v resnici samo toliko zaslužimo in kje in kako nas goljufajo, kajti ne dovolijo nam kontrole, da bi vsak delavec lahko kontroliral, koliko prav za prav v resnici na uro ali na dan. stke." "Kako to?" "Vidite, delamo na akord. To je zdaj povsod moderno, ker z akordom pač delavec do skrajnosti izčrpa svojo delovno moč, ne da bi kaj pomišljal. Vabi ga. kakor opij, tisti izrek tovarnar ja: 4Čim več narediš, tem več zaslužiš.' Da pa bi lahko delavec videl, koliko da sadu njegovo delo, nima nobene kontrole. S statev in vreten so namreč odpravili kontrolne ure." "Kakšne so bile tiste kontrolne ure?" Pokazala je statev: "Vidite . .. Tuljave so različne širokosti, široke po 75 cm do 150 cm in imajo nitko pri nitki, tako da tvorijo te nitke nekako progo. Preko te proge pa bega sem in tja čolniček kakor prst in prepleta nitke in tako tke plat no. In po tej stkani progi se računa akordno delo. Na primer, glejte, od enega "kvadratnega centimetra, ki ima 9 nitk, nam za meter tkanine plačajo 18 par. Od 1 kvadratnega centimetra, ki ima 13, 14 nitk, pa 25 par." "Torej," sem računal, "pri 1 kvadratnem ccntimctru z D nitkami je v enem metru kar 900 nitk?" "Da. čolnič mora sem in tja po teh, s tuljave nategnjenih nitkah, zbežati 9-krat, da je stkan en centimeter ... Pri tem so pa statve tudi različne. Nekatere tkejo hitreje, druge počasneje. Vedno je treba paziti, vedno trepetati, da se kaj ne pokvari, če ne, je kazen. Dajejo nam slabo prejo, samo da je po ceni. Za akordno delo pa slaba preja ni za rabo. V štirih urah, na primer, komaj stkemo 2 metra." "Kaj se pri tkanju nitke rade trgajo?" "Če je dobro blago, se kveč- - PRISTOPAJTE K j SLOVENSKI NARODNI i PODPORNI JEDN0TI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET • i ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUsTVO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA Naročnina sa Združene države (izviemši Chicaga) In Kanado 96.0« na leto; 93.00 ta pol leta; $1.50 ta četrt leta; ta Chicago In Clcero |7.S0 ta celo leto; $3.75 ta pol leta; ta Inotemtivo $9.00. Naslov za list in tajniitvo je: 2657 SOUTH LAVVNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS : jemu zgodi, da se na dan vtrgii enkrat, dvakrat. Ali to le, kakor sem rekla, če je dobra preja. Zdaj imamo pa, kakor sem že rekla, prav slabo prejo. Neprestano se trga. Tovarnar pa tega noče videti. Dolži nas delavke, češ, da smo nespretne in ne znamo tkati. Tako je zdaj pri blagu tako slaba preja, da se je stke en komad — to 100 metrov — komaj v 5 tednih. Ker nam torej plačujejo v akordu, je pri tej slabi preji za nas občutna škoda, delamo takorekoč zastonj, tovarnar pa ima ves dobiček, ker ga tako počasno in zamudno tkanje nič ne stane." Zamislil sem se. Delavec mora biti torej pri delu zelo zbran, čeprav se nepoučenemu zdi, da statva in vreteno tke samo in je delavec samo radi lepšega pri njem kot čuvaj. "Ce se torej odtrga ena sama nitka, ali je že napaka?" "Da. Tisti del je treba ves razplesti. To je zamudno. Traja od 10, 15 in več minut. Ce se to zgodi pogosto, je zopet zaslužek ničeven. Od nas zahtevajo lepo blago, ali kako naj bo lepo iz slabega materijala?" "Zdaj razumem. Ker torej nimate kontrolne ure, ki bi kazala, koliko metrov ste stkali, ne veste, koliko ste v resnici stkali. Tako vam lahko zapišejo, kakor se jim zdi?" "Seveda — Zato pa imamo v 12. delovnih dnevih komaj 130 do 150 dinarjev. V tolažbo nam še povrh trdijo, da v akordu najmanj za 30 odstotkov več zaslužimo, kakor če bi ne delali v akordu. In, vidite, vkljub vsemu znaša zaslužek komaj 130 do 150 dinarjev. Kako bi se vaj ne lotil sum, da je vse zlagano? Nikdo ne ve, koliko metrov je v resnici stkal. da bi sam preračunal dejanski zaslužek. Ko je kos stkan, ga kratkomalo vzamejo v skladišče, ga tam zme-rijo in nam povedo, toliko in toliko metrov je stkanega in človek mora verjeti in molčati." "Koliko statev in vreten pa ima vsak delavec ali delavka''" "Po protekciji. Ce je mojstru katera bolj pri srcu, bolj simpatična, če sta njen obraz in telo bolj prikupna, dobi kar tri statve. Druge pa po dve. In še te*s slabim materijalom in povMMiej-šim tekom." "Mojstri se radi smučejo okrog delavk?" Vprašal sem z opreznim glasom in ji pogledal kradoma v oči. V njih je blisnil prezir. "Kaj vam bom pripovedovala?! ... Kakor psi so! — Ti, ženska. pa molči, če ne, pa na cesto. Če bi bil kruh lažje dobiti, kakor je, bi pljunila dedcu v gobec in šla. Tako pa..." skrčila je ramena v preziru in pljunila pod statev ... "eh, saj veste." Useknila se je, a videl sem. da le zato, da je otrla solzo iz oči, ki ji je nagajala. "Prokleto tako izkoriščanje človeka," sem stisnil z zobmi. Na glas pa sem rekel: "Bog Mamon in Zlato tele gospodari s Človekom. In samo, ker se mu ljudje puste." Pogledala me je: "In če bi se ne pustili?" "Tedaj bi izginil bog Mamon in Zlato tele bi se razlilo v blagostanje Človekovo." (Dalje prihodnjič.) NA KITAJSKEM je beda marsikje ie večja kot v najbolj prizadetih evropskih deželah. Med vojno je bilo na tisoče Kitajeev od »ovratnika pregnanih. Rdeči krii jim je zgradil posebna taborišča, v katera jim dovaža živež in druge potrebščine po rekah. GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Zbral Charles Pogorelec Poslušajte vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan. •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• NE ČAKAJTE, da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim x vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu. Naše aktivnosti v zadnjih nekaj tednih: Louis Barborich, Milvvaukee, Wis., je poslal 22 naročin. John Pečnik. Fontana, Calif., poslal 4 naročnine in $4 podpore listu. Frank Cvetan, Johnstown. Pa., je poslal 6 naročnin, med njimi dve novi. Chicago: Frank Zaitz 6 naročnin, Charles Rak 2, Chas. Pogorelec B, John Rak 1, Louis Zorko izročil $25 podpore listu, ki jih je prispevala konferenca J. S. Z. in Prosvetne matice za Illinois in Wisconsin. Lrnestine Jugg je obnovila naročnino za njenega očeta v Kansasu. John Zornik Detroit, Mich., ki se ni že precej dolgo oglasil, je poslal naročnin, Joseph Kor-šič pa 8 in $1 podpore listu. Joseph Mihelich, East Helena, Mont., je poslal 2 naročnini. John (toršek, Springfield. 111., je poslal 2, Joseph Ovca pa 2 naročnini. Leo Milostnik, Sheboygan, Wis., je poslal 3 naročnine. Anton Zornik. zap. Penna., je poslal 35 naročnin in naročil še 18 koledarjev. Frank Remitz, Ročk Springs, Wyo., poslal 3 naročnine in 50c listu v podporo. John Kosin, Girard, O., je poslal 2 naročnini, Andy Krvina pa 2, $3.50 podpore listu ter $12 članarine Prosvetni matici od kluba 222 JSZ. Mary E. Fradel, Latrobe, Pa., je naročila 2 koledarja za stari kraj ter poslala $1.70 podpore listu. Cleveland: John Krebel je poslal 32 naročnin in $24 podpore listu, Anton Jankovich pa 4 naročnine in $1 podpore. Joseph Snoy, Brigdeport, O., je poslal predno se je podal na operacijo, ki je žal ni prestal, še eno naročnino in 50c podpore listu. Jože je bil duša našega gibanja v vzhodnem delu države Ohio in bližnji zap. W. Va., in dasi ga je bolezen mučila mnogo let, je vendar posvečal agitaciji za našo stvar toliko časa kolikor ga je mogel in zmogel. Pred nekaj tedni mi je pisal, da se v kratkem poda v bolnišnico iz katere upa da se kmalu vrne zdrav in čil, in da bo potem spet nadaljeval z delom za naše liste, za klub "Naprej" št. 11 JSZ, pa se je žal zgodilo drugače. J.S.Z. in Proletarec sta brzojavno naročila venec na njegovo krsto ter delegirala s. Johna Terčela, da se udeleži pogreba v imenu JSZ in Proletarca. Bodi vztrajnemu in iskrenemu borcu časten spomin, družini pa moje globoko sožalje. Luduig Yoxy, Pueblo, Colo., je poslal 2 naročnini in $2 podpore listu. Jacob Adam, Argo, 111., se je pred kratkem ustavil v uradu ter izročil 2 naročnini.. Jacob Ambrozich. McKees Rocks, Pa., je poslal 2 naročnini in 75c podpore listu. Frank Kosem, Elm Grove, W. Va., poslal 2 naročnini. Mike Kopach, Barberton, O., jc poslal 1 naročnino. Frank Volkar, Maple Hcights, O., je spet poslal 2 novi naročnini. James Dekleva. Gowanda, N. Y., je poslal dve naročnini. "Big" Tone Tomšič, Oakland, Calif., je zdaj na obisku pri prijateljih po vzhodnih državah, katere hočeta videti še enkrat z mamo. Predno sta odšla je še poslal $1 podpore listu, ki ga je prispevala Mrs. Max Arnšek, iz pota pa je poslal 2 naročnini in nadaljni $1 podpore. Tako Tone skrbi tudi na svojem potavanju za stvar, k^ mu je pri srcu. Matt Malnar, Willard, Wis., je tudi eden izmed dobrih zastopnikov Proletarca. Skrbi, da so naročnine tam plačane. To pot jih je poslal 7. Anion Shular. Arma, Kans., je poslal 2 naročnini, to pot nove. Pravi, da v krakem obišče še ostale naročnike tam okrog. I^au rence Selak, Star City, W. Va., je poslal 2 nove naročnini in $2 podpore listu. In s tem, sodrugi in somišljeniki, je končana moja doba kot upravnika Proletaca, nekaj mesecev več kot 25 let. in skoro enako dobo kot tajnika J. S. Z. in Prosvetne matice. Vsem, ki ste to dolgo dobo sodelovali z menoj pri našem skupnem delu v korist naših publikacij in organizacij, moja iskrena hvala. Moj naslov od zdaj naprej je 2321 So. Avers Ave., Chicago 23, III. Veselilo me bo, ako se me kdo spomni s par vrsticami. Tudi jaz bom isto vračal kolikor največ bom mogel. Torej, še enkrat vam kličem DRUZNOST! vsem skupaj. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 WEST 26th STRFET Tel. Crawford 2212 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P M. (Except Wed., Sat. and Sun.) 0:30 to 9:30 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Ren. 2219 So. Ridgeway Ave. Tel. Crawford 9449 If no answer — Call Austln 5700 Kadar se spomnite svojcev v starem kraju, pošljite jim lanski in pa letošnji Ameriški družinski koledar! Stane letošnji $1.65. lanski $1.50. Pošljite nam naslov in vsoto, drugo izvršimo mi. MMIIMOMf !>♦<♦»♦!>♦ BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD TJ. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. Frank Florjančii Chicago, HI.—Bilo je ne vem že katerega leta, ko sva ga z Angelo obiskala v zavetišču v Colorado Springsu. Je krasen kraj, ki ga vzdržuje za svoje člane bratska organizacija Modern VVoodmen. A prišla sva tja šele po 6, uri, ko je bilo za obiske v nekatere oddelke že prepozno. Frank se je takrat v colorad-skih gorah imenitno pozdravil in se vrnil v Chicago k soprogi Ivanki (Jennie) ter ji pomagal naprej v trgovini z železnino. Uredila sta si jo izborno. Z njuno pridnostjo jima je uspevala celo v depresiji in pozneje. Sploh se je Jennie zelo trudila, da je dobil Frank vso mogočo oskrbo, neglede na stroške. Ugonobila ga je tuberkuloza Preminul je 1. junija. Doma je bil iz vasi Bri-tof pri Kranju na Gorenjskem. Bil je član društva So-sodjo št. 449 SNPJ in pa Modern Woodmen. Pogreb je bil 4. junija na pokopališče Woodlawn pod vodstvom L. Že-frana. (Te podatke mi je dal L. Beniger.) Franka Florjančiča, ki si je v biznisu iz razumljivega vzroka skrajšal ime le na prve štiri črke (Flor) sem spoznal čim sem se napotil med rojake na north side. Bil je korenjak, vesel in menda se ni nikoli kregal. A lotila se ga je jetika in vsi trudi niso pomagali. Vlekla se je iz leta v leto, dokler ga ni premagala. Skozi vso to dobo sem občudoval njegovo soprogo Jennie. Ni lahko — ženski, voditi trgovino železnine, ker to je težko delo. Zahteva naporov in pa jako veliko znanja. Drugače te ljudje pogube. Pa je zmagala vse in se trudila, da bi Frank ozdravil. Podaljšala mu je življenje — ker če bi ne impl take žene, in oa organizacije M. W., bi bil morda preminul že več let prej. Pokojni Frank je bil pred leti aktiven član kluba-št. 1 JSZ in rad pomagal na naših priredbah. Oglašal je s soprogo svojo trgovino v Druž. koledarju in v Majskem glasu in se trudil, da bi vse naše ustanove uspevale. Umrl je silno nerad. Do zadnjega momenta je upal, da ozdravi. fSoprogi in drugim njegovim naše sožalje. Z. Pismo iz Primorske Prijatelj nam je izročil članek, oziroma pismo — cenzurirano od zavezniških oblasti, ki se — takšno kakor je bilo poslano, glasi: Ko sem prišel čez demarka-cijsko črto, sem se ustavil v vasi Ustje v Vipavski dolini. Ker je do tal požgana, sem se zanimal, kdo jo je požgal in zakaj. Čebron Leopold, posestnik v Ustju, in njegova žena Jožefa, ki sta pripravljala na dvorišču kolje za svoj vinograd, sta mi povedala zgodbo, ki kaže, kako okrutni so bili tudi vojaki Viktorja Emanuela. L. 1942. je bila Vipavska dolina natrpana z italijansko vojsko, ki je nameravala iztrebiti partizane. V Ajdovščini, kjer so stanovali mnogi oficirji, se je razpasel razvrat. Karabinjerski marešalo jih je posvaril, ker pa ni nič pomagalo, je dal zapreti dva oficirja. To ju je tako razkačilo, da sta obljubila. da osovraženega mare-šala spravita s poti. 7. avgusta zvečer je karabinjerski marešalo sedel v veseli družbi v Ajdovščini. Pred polnočjo pa je prišla v gostilno pa-trola alpinov, ga poklicala ter mu dejala: "Vi tu pijete in se veselite, na Ustju pa so partizani." Karabinjer je poskočil in hotel steči po svoje ljudi, toda oficir, ki je medtem prišel v gostilno, je dejal, da pojdejo tja alpini, marešalo naj jim le pokaže pot. Odšli so. V gozdičku pred Ustjem so alpini karabinjbra ustretlili ter ga zanesli v vas pred neko hišo, kjer ga je zjutraj našla italijanska patrola. Kmalu nato so pridrveli v vas alpini. Dejali so, da so krivi umora vaščani. Vlačili so ljudi iz hiš ter jim nad glavo zažigali bajte, češ, da so ponoči gostili partizane, ki so potem umorili karabinjerja. Strašno so divjali po vasi. Požgali so 84 hiš, to je, vso vas, razen župnišča in poslopja, ki se je držalo župnišča in cerkve. Osem ljudi so alpini to jutro po hudem mučenju ubili. Vlačili so jih, pretepene do smrti, po vasi za noge, jih brcali, tolkli s puškami, jim pljuvali v obraz ter jih mrcvarili. Hoteli so internirati vso vas. Segnali so skupaj otroke, žene, starce, jih tepli in zasramovali ter jim pretili, da jih vse čaka smrt. Toda popoldne je zadeva o uboju karabinjerja postala nekoliko sumljiva. Izkazalo se je, da partizanov to noč sploh ni bilo v vasi. In nekdo je razširil vest, da je nekje priča, ki je skrita v gozdu videla, ko so alpini karabinjerja ustrelili. Da bi ljudem ne pokazali popuščanja, so Italijani poslali iz Ajdovščine laškega župana, ki se je "zavzel" za ljudi ter jih "rešil" internacije in smrti. Alpini so bili prestavljeni iz Ajdovščine, 8 ljudi pa je umrlo mučeniške smrti in prebivalci Ustja so imeli uničene domove. Čebron Leopold in Jožefa sta pripovedovala pred svojo hišo o grozotah »t istega dne. Dejala sta, da je izgledalo, kot da nameravajo Italijani pobiti vse, kar je živega v vasi. Alpini so bili polni zlobe in sovraštva. Kar so nekaterim dovolili vzeti seboj, preden so zažgali hišo, so jim niže v vasi odvzeli. Bilo je strašno v vasi. Ljudje so jokali, otroci so vekali, živina je mukala, alpini pa so se smejali, ko so ognjeni zublji lizali kamenite stene hiš, ki so si jih Slovenci postavili tu pred sto in sto leti. Zdaj stanuje ljudstvo v podrtih hišah, nekateri pa v hlevih, i Strehe so si napravili iz desk, Težko čakajo ureditve vprašanja pripadnosti Primorske, globoko so prepričani, da si bodo v Jugoslaviji kmalu obnovili domove, da bodo imeli dovolj dela in zaslužka. Čebron Leopold in Jožefa sta uverjena, da bodo meje med Jugoslavijo in Julijsko Krajino kmalu odpravljene. Tedaj nameravata obiskati svojo hčerko, ki je bila dolgo v partizanih, in poiskati grob svojega sina, ki je padel kot borec Narodno-os-vobodilne vojske. Vas Ustje je postavila na trgu, kjer so laški vojaki hoteli pomoriti ljudi, tablo, na kateri so navedene žrtve, ki jih je vas dala za svobodo, za srečno življenje v Jugoslaviji. Tablo krasi sveže zelenje, na vrhu pa je slika maršala Tita. "Za vse te žrtve zahtevamo priključitev k Jugoslaviji" se zaključuje besedilo na tabli. To besedilo je zapisalo ljudstvo, da bi videla medzavezniška komisija, ki naj pozna žrtve, ki jih je dalo Ustje a svojo svobodo. PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. i 1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO 8, ILL.! : Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno telefoni i canal 7172—7173 e»e»eee»ee»' ♦ »MilMMIIIIIM>l> ' . ................................. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO i ADRIA PRINTING CO. i T«|. MOHAWK 4707 ; 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL j ~~ PROLETAREC SE TISKA PRI NAS »0 4099 990 999l999999fttM9 9i90MMII1911 M 1119919999* PETM KOPRIVA: Pismo iz begunskega taborišča Satira na račun "domobrancev" Dragi bratranec Jožef Lahko si mislim, kako si se začudil, ko si prejel moje prvo pismo, zlasti, ker je bilo oddano v Celovcu na Koroškem. Stavim, da nisi pričakoval, da sem Se med živimi in da si debelo pogledal, ko si pod vrsticami uzrl moje ime. Nu. saj se sam čudim, da sem še živ, ko sem bil tako rekoč že med mrtvimi,in pokopan, pa še brez duhovnikovega blagoslova. Ampak zadnjič Ti o vseh teh strašnih skušnjah nisem mogel pisati, ker nisem vedel, ali bo pismo našlo pot k Tebi ali ne, pa Ti jih bom opisal danes. Verjemi, Jožef, bilo je strašansko in že samo dejstvo, da smo se rešili iz levje kletke in odnesli cele kože preko meje je - živ dokaz, da je bil Bog z nami domobranci, to se pravi z edinimi pravimi slovenskimi patrioti. Že ko se je sredi leta tri in štiridesetega duče Benito prekopic-nil s svojega balkončka v Rimu nas je začelo skrbeti, kaj bo z nami, kajti Italijanom je to vzelo še tisto malo korajže kar so je imeli — in Bog ve, da je niso imeli na preostajanje — in vse je kazalo, da bomo izgubili svojega zaščitnika in da bomo prepuščeni na milost krvoločnemu Titu in njegovim partizanom. Tebi se bo morda zdela naša bojazen smešna, ampak če bi na svoje lastne oči videl kakor sem jaz, kako so partizani divjali po naši domovini in morili in poži-gali in ropali, tedaj bi se mi ne smejal. Takšnih divjakov svet še ni videl! Kaj Nemci in Tali-jani — s temi smo živeli lepo v -prijateljstvu in če si jih lepo ubogal pa sempatja lepo pozdravil 'Viva il duce' ali pa 'Heil Hitler', je bilo vse v redu in ti niso skrivili lasu na glavi. Ampak ne tako partizani! Ti rdeči hudiči so nam stregli po življenju noč in dan in gorje mu, kdor je prišel v njihove krvave kremplje! Nu, pa zaenkrat je bila naša bojazen brez podlage. Prišli so nami so se tiste dni hlače tresle od strahu! Vendar smo še čakali v Ljubljani, upajoč*, da bodo An gleži in Amerikanci prehitel partizane in Ruse ter nas rešili pred strašno kugo. Sele zadnji trenutek, ko je postalo jasno da naši anglo-ameriški zavezniki ne bodo prišli pravočasno, smo se začeli pripravljati, da jo pobrišemo za škofom Rozmanom in generalom Rupnikom in njunimi ožjimi svetovalci, ki so že bili odnesli pete na varno. Ampak naš trop )e imel smolo in pri Kranju so nam zastavili pot partizani. Vnel se je strašen boj na življenje in smrt. Naši so se borili kot levi. Ampak partizanov je bilo kot listja in trave in po kratkem boju smo odvrgli puške ter se spustili v beg. Ampak ti rdeči hudiči so se nenadoma pojavili tudi za nami. Tedaj sem v naglici treščil,v obcestni jarek svojo domobransko bluzo in kapo ter se skril v grmovje. Toda zlodji so me imeli v krempljih v petih minutah in z menoj vred moje tovariše, kar jih ni padlo v boju. Začelo se je strašno, nepopisno, nečloveško trpljenje. Najprej so nas partizanske PREMOGARJI so nekaj tednov "počivali" in se pri tem spominjali svojih težkih dni. ki so jih prebili v stavkovnih borbah v minulih letih. Gornje je slika premofarjev is Pennsylvanije. vsaj meter na debelo zemlje. Kako sem se rešil iz te strašne ječe? Ne vprašaj me, ker sam ne vem. Jaz vem le to. da sefft se nekega lepega dne po tistem strašnem dogodku znašel v begunskem taborišču pri Celovcu, kjer so me Angleži prijazno sprejeli, me preoblekli ter me vprašali, če sem lačen. Seveda sem bil lačen. Na smrt sestradan. Ampak zdaj mi ni več sile. Angleži so ti fini dečki. Napo- beštije izstradale na smrt in nato na smrt preteple. Nato so nam zvezali roke z jermeni tako tesno, da nam je kri brizgala izpod nohtov. Potem pa so nam dali v roke krampe in lopate ter nas prisilili, da smo izkopali globoko jamo—naš skupni grob! Strašno delo! Nikdar v življenju nisem potil tako mrzlega potu kot tisti popoldan. Ko je bil grob izkopan, so nas postavili lepo v vrsto pred svoje strojnice. V meni je sled smo na varnem ;n se lahko požvižgamo na Tita in njegove divjaške partizane. Smo, kajti tu na Koroškem nas je več tisoč, še več pa v Italiji, kjer je našel zavetje tudi naš priljubljeni škof Rozman, Bog mu daj zdravje. Morda se boš zdaj vprašal, češ, zakaj sem bežal iz domovine in ali morda nisem imel čiste vesti, kakor sovražna propagan- prijatelji demokracije po širnem svetu od Londona do Washing-tona in od Rima do Madridu Z vašo pomočjo bomo vztrajali do bridkega konca ali do sijajne zmage. Živijo demokracija! Živijo kralj Peter! Živijo Rozman in Rupnik! Živijo sveti oče papež! t Mimogrede vprašano, ljubi bratranec, ali misliš, da bi se našel v Ameriki prostorček zame? Velika bližina jugoslovanske meje mi nič dobro ne de in mi krati spanje. Saj razumeš, nervoznost, posledica mojih strašnih izkušenj. In v Ameriki gotovo rabite ljudi, ki vedo, kakšni tiči so partizani in bi svoje skušnje znali izvrstno porabiti proti tistim zaslepljencem med vami, ki se ogrevajo za Tita in njegovo suženjsko državo .. .Saj vidiš, kam pes taco moli, he-he.) Tvoj bratranec Miha Polom. _H i; I. P H A \ T E1» "NO EXPERIENCE NECESSARY" GIRLS - - - VVOMENS PACKING C AN D Y AND MARSHMALLOVVS VVonderful Wori- gnali v pekel, kamor spadata! Potem bomo spet gospodarji položaja v domovini in kdor ne bo s tem zadovoljen, jo bo dobil po grbi. Partizansko nesnago bomo seveda iztrebili, sicer ne bi bili nikdar varni življenja. To je zakon samoohrane. Tako, vidiš, dragi bratranec, me ni pregnala v tujino težka ^ vest, temveč žalostna usoda našega naroda, ki v svoji suženjski slepoti vzklika "Živijo Tito!" in podobne budalosti. Mi nismo bežali iz strahu pred partizani ali iz bojazni pred justico, temveč zato, ker nismo hoteli postati komunistični hlapci in brezpravni sužnji; zato, ker ljubimo svobodo in demokracijo nad vse. Zdaj pa reci, ljubi bratrance* i*» moreš, da je zločin, boriti se za svobodo in pravičnost in demokracijo kakor smo se borili mi slovenski domobranci pod Rožmanom in Rupnikom? Če si se v Ameriki količkaj navzel ameriškega demokratičnega duha, tedaj moraš dati prav nam ter nas podpreti v našem pravičnem boju za svobodo in srečo slovenskega naroda, kakor nas podpirajo javno ali prikrito vsi pravi Wyo. John Pečnik, Fontana, Calif. Anton Jankovich, Cleveland, Ohio Frank Remitz, Ročk Springs, Wyo. Leo Milostnik, Sheboygan, Wi«. Chas. Rak. Chicago, 111. Joseph Mihelich, East Helena, Mont. John GorSck, Springfield, IU. Andy Krvina. Girard. O. John Kosin, Girard, O. Anton Tomšič, Oakland, Cal. Ludwig Yoxey, Pueblo, Colo. Jacob Adam, Argo, IU. Jacob Ambrosich, Mckces Rocks, Pa. 2 Frank Kosem, Elm Grove, W. Va. 2 Joseph Ovca, Springfield, IU. 2 Joseph Snoy, Bridgeport, O. 1 John Rak, Chicago, IU. 1 Skupaj 4 tedne (od 2. do 30. maja) 144Vi naročnin, prcjSnji izkaz (4 tedne) 117 naročnin. Ornamcntal Iron VVorkers, Mo-chanlc, Helper, for Aluminum. Hronire, and Eisenarhelt. Excellent vvorking conditions and vvages. — Good transportation RIPPEL ARCIHTECTIIRAL METALS, »33 So. Paulina Street Comptometer Operator 40 hours vveek — Time and a half for overtime, good pay. Lunch and bus service free of charge from 63rd st. and Cicero. Lady Esther, Ltd. 7171 VV. 65th Street Por. 7320 Order Fillers - Stock Helpers - Clerks No experienee necessary — Regular Inereases in Pay — Excellent Transportation — Butler Bros. 426 W. RANDOLPH Across from Northvvestern Sta. VVORKERS Good wages and working conditions 40 hour weeraten. Njegovi ljudjf Zadeva Draie Mihajlovica Piše MIRKO G. KUHEL (Nadaljevanje.) Izmed listin v debelem poročilu komisije za ugotovitev vojnih zločinov morda ravno to pismo razodene največ. Lastnoročno in s podpisom Cika Džoka, njegov najbolj priljubljen priimek, je Draža Mihajlovič zapisal, da ni samo odobraval, temveč tudi osebno vodil Narodne četniške operacije proti parti- goro. Partizani so prodirali čedalje bližje. Četniki so postajali vsak dan bolj brezupni. Dne 18. oktobra 1943 so edinice V. črnogorske partizanske brigade končno zalotile polkovnika Staniši-ča in generala Džukoviča. V samostanu v Ostrogu, ki čepi na Strmi črnogorski pečini in ki jo je skoraj nemogoče preplezati, sta ta dva izdajalca in skupina njunih vodilnih tovarišev v iz- v nad i, da bo pomagala svojim v bolezni. Pokojni Snoy je bil skrben družinski oče. Vzlic bolezni je bil v svoji službi skoro do konca. Ko se je pripravljal na operacijo, je slutil, da morda ne bo vse tako končano kakor mu je obetal zdravnik. In je poskrbel, da si je izvolil klub št. 11 Na primer ne dolgo nazaj so Jgz novet;a tajnika Ta uru(] so postajali milosrčni. Dne 20. januarja 194:* je pisal polkovniku Baji Stanišiču, v katerem je rekel: "Obveščen sem. da v teritoriju stare Črne gore, poaebno v okraju Niksič, prevladuje duh Kenenskiizma za uničenje komunistov in zelenih srajc. četniki ujeli dva člana Baleti-čeve rodbine v Rigjanih, dva nevarna komunista. Enega izmed teh so spustili še isti večer, dru- dajstvu našla svoj neslavni ko- gega oa iztrgali i« rok naciona- nec. Med važnimi voditelji čet-nikov, ki pri tem četniškem polomu niso bili zajeti, je bil tudi zanom in v podporo nemškim, major Džuro Lašič, katerega je ir* tlciotSIr! m ainSn :u«:i___ii ______ J_____I___ četniških edinic jugoslovanske vojske v Črni gori. Lašič je pobegnil v Italijo, odkoder je pisal svojemu prijatelju Velišku italijanskim in ustaškim vojaškim silam. Ta dokument tudi dokazuje njegovo izredno domišljavost, brezbrižnost in bu-dalost. "Da dosežemo svoj cilj," pravi, "izrabljamo enega sovražnika proti drugemu." Faktično pa se je boril le proti partizanom. Se drugi Mihajlovičev bližnji sodelovec je bil general Blažo N. Džukanovič. Bil je glavni poveljnik Narodnih četniških čet v Črni gori. Njegov glavni stan!me je zate in za vse druge, dasi je bil v Cetinju, kjer je bil tudi je naša ločitev bila zelo nespa-sedež italijanskega guvernerja metna in brezmiselna. Skupaj za Črno goro. Dne 27. marca bi se morali junaško boriti proti 1943 je general Džukovič izdal domači nesreči — komunistom, povelje št. 97, ki se v odstavkih toda storili smo ravno narobe. lističnih četnikov komunisti iz Stube. Krsto Minič, rojen v Pješi-_ , vacu, ječar četniške jetnišnice Mihajlovič meseca decembra pri Nikšiču, je dovolil meseca 1941 postavil za poveljnika vseh! |ulija letos petim komunistom, ki so bili obsojeni na smrt, da so zapustili ječo in jc z njimi pobegnil. Vsi ti komunisti so ima sedaj s. John Vitez. S. Snoy je bil skromen človek. Ni iskal časti, ne prepirov. Na agitaciji je bil večinoma povsod dobro sprejet, a dogodile se je, da je dostikrat potrkal tudi na neprijazna vruta. In izza njih so padale narfj zbadljivke. Pisal je veliko v Proletarca, Prosveto in v Majski glas, ko-respondiral in tu pa tam se podal tudi v polemike, toda vselej v duhu strpnosti. Ljudem, ki so ga žalili, ni vračal "milo za imeli biti ustreljeni drugo ju- drago» Bil je človek, zaveden Bojoviču. ki je bil tudi četniški tro j^ar Minič je bil kasneje|llavoc iskrJL>n su(Ir ' ter v knmnndflnt v škodila hčerka. Rana se ji ni hotela zaceliti, dasi je družina | storila vse kar je zmogla. V in ji je še danes. V volilnem boju je delavska stranka obljubljala angleško vnanjo politiko spremeniti, oziroma jo demokratizirati. Toda foreign office imperija Velike Britanije je tako ogromna ustanova, razprežena po vsem svetu, da tudi ako bi jo Bevin hotel potisniti iz torijskih na demokratična pota, bi tega i\e mogel storiti čez noč. A do pred par meseci jc izgledalo, da sploh ne pride do spremembe šele ko sta Attlee in Bevin izjavila, da ima Indija odslej svo bodno pot, da se lahko okliče za popolnoma neodvisno od Anglije, ali pa če tako hoče, da postane dominjon v angleškem občestvu, in dalje, da se angleške čete umaknejo iz Egipta, se je pokazalo, da je foreign officc stopil na nova pota. Tudi ubožni grški kraij nima vec tiste opore kot prej, ni pa še /nobene spremembe kar se Španije tiče. Ampak monarhisti v Italiji sc na Anglijo ne morejo več toliko zanašati kakor so se pod Churchillom. Toda težnjam Jugoslavije glede Primorja jc tudi sedanja angleška vlada neprijazna, kakor jirrf je ameriška. Anglija in Rusija Zelo pa so se spremenili odno-šaji med Anglijo in Rusijo, in to na slabše. Prejšnja (torijska) vlada, neglede kdo je bil njen načelnik, je bila Sovjetski uniji neprijateljska, večkrat celo odkrito sovražna. Ko so v prvi svetovni vojni zavezniki porazili kajzerja, so podvzeli oboroženo intervencijo v Rusiji, da stro njeno boljševiško revolucijo. Ker tega niso zmogli, so jo ogradili s takozvanim sanitarnim kordonom. Churchill je znan nasprotnik komunizma, oziroma komunistične Rusije. Toda čim jo je Hitler napadel; ji je zagotovil sodelovanje in se skozi ves čas vojne obljube tudi držal, čeprav je prišlo med njim in Stalinom večkrat do ostrih sporekov. Roosevelt je posredoval, da ni bilo hujšega. Po vojni se je to razmerje spremenilo. Rusija je prišla iz nje mogočnejša kot je bila še kdaj in začela je potiskati svoj vpliv v Sredozemlje, kjer je trčila na odpor interesov Velike Britanije. Bgviij je konvenciji svoje stranke izjavil, da on ni in ne bo nikdar gojil kakih naklepov ali zvez za napad na Sovjetsko unijo. A ob enem je vlado v Moskvi obdolžil, da s svojo politiko zavlačuje sklenitev mirovnih pogodb in drži svet ¥ negotovosti. Zato je za pretil, da če ne pride do sporazuma (s sov. zvezo>, bo šla Anglija v interesu miru po svojih potih. f. t ____ Židje razhudeni Poleg odnošajev s Sov. unijo je Bevin zelo naravnost govoril tudi glede vprašanja'Palestine. Anglija jo je Židom obljubila že v prvi svetovni vojni. Vsled silnega odpora Arabcev, ki za angleške interese v Sredozemlju in drugje veliko pomenijo, pa ni svoje obveze nikoli izpolnila, razen v toliko, da je Palestino odprla židovskemu naseljevanju. Vsled tega ima z a-rabskim svetom neprestan spor. Ker je v Evropi še okrog kak milijon brezdomskih Zidov, zahtevajo, da se naj jih pusti v Palestino. Posebna anglo-ame-ri.ška komisija je priporočala, da sc naj jih pusti tja takoj najmanj sto tisoč. Bevin je sugestijo odbil. Dejal je, da ima Anglija s priseljevanjem Židov v Palestino že sedaj okrog 800 milijonov dolarjev stroškov. Večjih nc zmore. In če bi 100.-000 nadaljnih Židov v Palestino dopustila, bi morala njim v protekcijo poslati še eno divizi- jo vojaštva, česar pa Bevin ni pripravljen storiti. Glede Amerike je dejal, da je v Zed. držav zato toliko propagande, da naj se Palestino prepusti Židom, ker jih nočemo še več v Nevv Yorku. Konvencija je nato izrekla Bevinu zaupnico in z veliko večino odklonila aplikacijo komunistične stranke za pridruženje delavski stranki. Ob enem je I prevladovala na konvenciji vseskozi močna želja, da bi med 1 Moskvo in Londonom nastali is-i kreni odnošaji. Komentarji— Profesor Daniel L. Marsh je dobil veliko publieitete z izjavo, da so mednarodne konference zato tolikšen polom, ker se na njih preveč pijančuje. Ce je on v pravem—mož ima velik ugled —tedaj so diplomati, ki se zbirajo na konferencah organizacije združenih narodov, pa tudi na relifnih sestankih (UNRRA) veliki pijanci in babjeki. V svo-|jem stanju niso sposobni trezno misliti in posledice so—prepiri, intrige in polomi. Diplomati, ka* terih se je lotil s to obdolžitvi-jo, so kajpada zelo hudi nanj,.a je verjetno, da njegova trditev ni zgolj iz trte izvita. Admiral Robert B. Carney je na spominski dan 30. maja v VVashingtonu v svojem govoru obdolžil Rusijo za nevarno svetovnemu miru. Mož je v aktivni službi in v Moskvi so mu jako prisluhnili. In ob enem vrnili z očitkom, da so nevarni miru vsi tisti v tej deželi, ki ščujejo proti Rusiji. In pa da je Španija nevarna miru ter tisti, ki jo ščitijo. Dobe se tudi taki, ki pravijo, da svetovni mir Jugoslavija ogroža. Najboljše bi bilo priznati, da so miru vsi nevarni in mu bodo toliko časa, dokler ga ne sklenejo. Minilo je že leto po vojni a mirovnega so*glasja še nikjer ni. Siamska vlada se je pritožila združenim narodom proti francoskim nasilnostim. Med vojno so Siam okupirali Japonci (z dovoljenjem siamske vlade), sedaj tam rogovilijo Francozi in izgleda, da te vrste 4 manjvredne" dežele in kolonije še dolgo ne bodo imele miru pred agresorji iz belopoltnih dežel. Nemški vojaki so sedaj "zasužnjeni delavci" v Angliji, v Rusiji, na Češkem itd. V Anglijo jih je bilo minule mesece poslanih nadaljnih 50,000 iz Kanade in Zed. držav. Proti temu načinu prisilnega uposlevanja je veliko kritike na Angleškem, v Ameriki, in seveda v Nemčiji, ker bi svojci svoje sinove in može radi nazaj. Toda ne izgleda, da jim bo letos ustreženo. Koliko jih dela v Rusiji, ni znano. V Angliji jih je baje nad dve sto tisoč. Stvar ni humanitarna ampak so z njo Nemci sami pričeli. Saj so navlekli v svoj rajh med vojno nad pet milijonov ljudi iz okupiranih dežel in z njimi res j postopali kakor s sužnji. Oziroma slabše. Sedaj se to nad njimi maščuje. Na Češkem je bilo po vojni nacionaliziranih deset tisoč večjih podvzetij, med njimi ogromne Skodove tovarne. Poleg Sovjetske unije je sedaj Češka največja dežela s socializirano industrijo. Avstrija skuša prepričati zaveznike, da je krivično, ker ne pridružijo nemškega dela Tirolske, ki je bil po prvi svetovni vojni dan Italiji, nazaj avstrijski republiki. Blizu pol milijona Nemcev je s tem pod italijansko vlado. Ampak ministri vnanjih zadev se na svoji konferenci v Parizu na avstrijske zahteve niso hoteli ozirati.Atlantski čarter za Nemce pod Italijo ni veljaven, kot tudi za velik del primorskih Slovencev ne. Diplo-matje imajo pač za vsako stvar drugačne mere. Louis Adamič je avtor mnogih knjig. Naročite si jih iz Pro-letarčeve knjigarne. Shining example of CLEANLINESS nTvx AKAJ gospodinjam najbolj ugajajo moderni električni štedilniki, je vzrok njih čistoča .. . ker se jih z lahkoto čisti in ostanejo čista. Novi električni štedilniki so svetli svedoki kuhnje prihodnjosti ... ki si jih lahko nabavite ie sedaj. Poslovili se boste od sajastih loncev in ponev kadar boste začeli kuhati z elektriko. Brez vsakega plamena «— saj in zakajenosti, tako da stene, zavese na oknih, In Štedilnik sam ostane dolgo čist. Ne samo, da so ti električni štedilniki čistejši, so tudi hladnejši, kajti vročina ostane tam kjer mora ostati — da kuha Jedila So popolnoma avtomatični in vam skuhajo i*ta ob vaši odsotnosti ... in ko se vrnete »o ista v redu za scrvlranje. Poučite se obširnejše o teh modernih električnih štedilnikih pri vašem trgovcu ali pa v najbližji Edison prodajalni . . . vprašajte za brecplarno instalacijo in breiplaeno poslugo — ter o nizkih operacijskih stroških z električnimi Štedilniki v Chicagu. COMMONWEA L TH EDISON COMPANV QV ■IfMil f A Yugoslav W«ekly Dsvoted to th« lnt«r«s» of th« VVorkers PROLETAREC OFFICIAL ORGAN OF J. S. P. and Its Educational Bureau PublUh.d W»«kljr «t 2301 S«. Law«d*U Avt CHICAGO, ILL., JUNE 19, 1910 Help Yourself By Helping The Starving VVere you ever desperately hungry and could not get food? Were you ever surrouhded by the gaunt faces of underfed and starving men, women, and children? Well, that is the condition of millions in Europe right now, after ihe war has been won. That is the condition that is losing the peace. But we vvho are vvell fed can help win thlfc peace without liaving to fight or even risk our lives. Out of our abundance we can sparc something for these needy human beings. They are people like ourselves—vvith our hunger for life. The Cooperative for American Remtttances to Europe (CARE) is a non profit cooperative relief program which sends packages to individuals and groups in the famine stricken countries. You can send food packages to people of your family or to friends, or to those vvhom you do not knovv. From the merciful in America these packages are novv going to France, Holland, Finland, Poland, Norway, Czechoslovakia, and Italy. Get an application blank from your local cooperative, fill it in, and send $15 to the address on the blank. CARE packages have a net eontent of thirty pounds of food. This includes canned meats, cereals, vegetables, fruit jams, sugar, candy, coffee, beverage povvder, evapora-ted milk, butter, and cheese. The packages also contain chewing gum, matches, paper tovvels, and soap. The total weight is 49 pounds. Large seale shipments are novv on their way to France, Italy, and Holland Ex-Mayor LaGuardia has urged his radio audience to buv CARE food pacakges. The Cooperative League of the U. S. A. is pro-moting this relief thru its Freedom Fund. It offers an opportunity to those who want to enjoy the vvarm invvard glow that is kindled by helping others in distress.—Dr. James P. VVarbasse in The Cooperative Uuilder. U fffiJ^ AMERICAN VVAR. VVORKERS VVERE KJUEDCW7HF JOB IN LQ44-. AMB&tCAM VVOKKEKS vvhose holhuy VVAS LESS THA* M [fo COMfiAT THE ANTl-UAJlOM \AWS OP 13DZ l/M EMGMNP •THE WOfcKERS COM6INED UAiOER.THE CLO\