V.b.b. Naroča se pod naslovom »Koroški Slovenec", Wien V.. Margaretenplatz 7. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Zinkovsky Josip, Wien V., Margaretenplatz 7. Lisi 2K£t politiko, gospodarstvo in prosveto Izhaja vsako sredo. Stane četrtletno: K 200"— Za Jugoslavijo celoletno: 24 Din. polletno: 12 „ četrtletno : 6 „ Leto II. Dunaj, 3. majnika 1922. Št. 18. Slovanske manjšine v Avstriji. Poleg naše slovenske manjšine na Koroškem živi v avstrijski republiki še vrsta dru-nh slovanskih manjšin. Je to hrvatska manjšina v Burgenlandu, ki uradno šteje 70.000 duš, so pa tudi še Poljaki, Rušim', ali po številu ruj-večji je izmed vseh manjšin vendar češkoslo-venska. Čehoslovakov se je pred prevratom naštelo samo na Dunaju približno pol milijona. Močna češkoslovenska manjšina, ki ima 7 narodnih šol, je tudi še izven Dunaja. V mes .h kakor Line, Gradec, Dunajsko Novo Mesio, Berndorf, Štokerava in drugih imajo narod .a društva in politične organizacije. Vendar najdemo tudi na Moravskem polju vasi s pretesno večino prebivalstva češkoslovenskega po-kolenja in jezika. Vsekakor je tam narodno z *-vest zelo slabo razvita, ker se nahaja med nji-nii poseben tip Čehoslovakov, „češkoslovenski renegati", ki so podobni našim „deutschfreund-lich" Slovencem ali po domače rečeno nemčur-iem, si prisvajajo nemške navade in kulturo ali doma pa govore, kakor pri nas, samo češko ali slovaško. V narodnem oziru je dunajska češkoslo-venska manjšina najzavednejši. Glavna zaslu-Sa zato gre »Šolskemu društvu Komenskv' na Dunaju, III., Miinzgasse 8, ki ipia čez 20,000 Članov in je prestalo v 50 letih obstanka celo vrsto preganjanj. Narodnopropagandno delo ie bilo med dunajsko manjšino radi pomanjku jja narodnih šol celo vrsto let nemogoče. Do prevrata 1. 1918 na Dunaju ni bilo niti ene javne češke šole, a tri zasebne, ki so bile vzdržo' a-ne z lastnimi prispevki, so avstrijske oblasti zaprle. Da so se te tri zasebne šole vendar toogle vzdržati, je bilo treba nebrojno pra^d, da, celo najvišje državno sodišče se je mor Jo baviti s to zadevo. Tedanjim voditeljem češko-s.|ovenske manjšine je bilo jasno, da se bodo Cehoslovaki na Dunaju vzdržali samo s pr-niočjo narodnih šol in zato vidimo pri rešitvi tega vprašanja od strani Čehov tako žilavost. Celo še leta 1914 je bila zatvorjena novoustanovljena šola v Schiitzengasse radi prevel.ke nevarnosti za otroke. Čudno je, da je društvo „Komensky“ dalo kljub temu med vojno poslopje avstrijskemu rdečemu križu na razpolago, ki je uredil v njem bolnico za ranjene vojake, katerih zdravje in dobrobit je bilo uradom deseta briga. Danes je v istem poslopju češka realna gimnazija, dvorazredna trgovska in zasebna meščanska šola. Na močen pritisk in na podlagi besedila senžermenske in brnske pogodbe je po Hmesečnem šolskem štrajku dunajska mestna občina morala dovoliti otvoritev 15 javnih čeških šol. Razen tega je šolsl ,> društvo „Komensky“ otvorilo tudi več zasebnih (privatnih), da imajo danes dunajski Cehoslovaki skupno 25 šol. Te narodne šole so bile v začetku p -manjkljive. Niti danes še ne odgovarjajo idealnim zahtevam ali vendar so že veliko bo':še kot so bile v začetku, ker se je odpustilo več učiteljev, ki niso zadostno obvladali četki jezik. Pouk se je vršil začetkom po poldnevih v raznih praznih, zato najetih gostilniških prostorih itd. Ravno te dri pi je dovolila mestna občina dunajska 600.000 kron za nakup šolskih knjig češkim občinskim šolam. Dunajski Čehi pa zahtevajo razen tega še otvoritev javinh meščanskih šol (do sedaj jih še nimajo), dodelitev posebnih poslopij za te šole (sedaj se poučuje v nemških), izdajo modernih šols’ h knjig in ustanovitev učiteljišča, na katerem -e bodo pripravljali bodoči učitelji za češke ljudske šole. Osrednje socijalno skrbstvo avstrijskih Čehoslovakov (československa soc. pčče v Rakousku) je odsek društva ..Češko srce", ki je bilo ustanovljeno že med vojno in šteje danes nad 13.000 članov. Naloga tega odseka je, skrbeti za dobro predšolsko vzgojo in pre- skrbo otrok in tudi za odrasle Čehoslovake, ki žive v bednih razmerah. V zadnjih letih je pošiljalo v počitnicah otroke na oddih v če-škoslovensko, a tudi v Jugoslavijo. Lansko leto je poslalo okoli 8 tisoč otrok v navedene države. Velikega pomena je to za rast otrok, da se morejo vsaj par mescev v letu neprisiljeno gibati na svežem zraku in vživati pristno hrano. Dunajski Cehoslovaki imajo dva dnevnika in sicer »Délnické Listy" in »Vidensky Denik" in tri tednike: »Videnské Listy", »Pravda" in »Prukopnik Svobody". Organizovani so v 7 političnih strankah, vendar složno nastopajo vse stranke v šolskih in manjšinskih vprašanjih. Poleg navedenih listov izhajajo na Dunaju še: »Videnské illustrované noviny", „Odbo-raf", glasilo strokovnih organizacij, mladinski list »Boj", »Ceské Srdce", »Rakousky (avstrijski) Obzor", »Krejči" (Krojač), ..Vidensky Živ-nostnik", »Turisticky Obzor" in drugi. Izključeno z manjšinskimi zadevami in varstvom manjšine se bavi »Ceskoslovensky Narodni vybor", ki ima svoj sedež v IV. okraju, Johann Straussgasse 36. Volitev v državni zbor so se udeležili vsi dunajski Cehoslovaki z enotno kandidatno listo ter dobili leta 1919 preko 65.000 glasov. Ali že pri volitvah v deželni zbor in mestni svet leta 1919 se je število, radi mnogih selitev v čsl. republiko, znižalo na približno 55.000 glasov. Pri teh volitvah je bilo izvoljenih 8 poslancev v deželni zbor in 41 v okrajne svete dunajske. Če prištejemo k temu še 20 članov šolskih svetov, preko 300 članov ubožnih svetov in člane raznih drugih komisij, je okrog 400 Čehoslovakov javnih funkcijonarjev. Razmerje naše s čsl. manjšino na Dunaju je dobro, smo z njo v stalni zvezi in marsikatera skupna intervencija v zadevi varstva manjšin je obrodila že povoljen uspeh. PODLISTEK Kako je Ježova Mojca hodila v Grebinj po sol. Cenjeni g. urednik! Gotovo mi ne boste zamerili ako Vam danes opišem mojo pot v Grebinj. Midva z Gašparjem stanujeva visoko -v gorah. Jaz predem, on dela metle in tako Pridelava za vsakdanje potrebe vse sama; ka-ye nisva navajena, da je nama malokdoj treba iti v Grebinj nakupovat. Pripetilo se je pa le, da je nama zmanjkalo soli. Dolgo sva se prepirala kateri naj gre po njo, končno sem se pa moralo odločiti vendar jaz. Molče sem zadela svoj žakel na hrbet, vzela palico v roke in Gašpar srečno! Kmalu jo primaham v trg, dobim zahtevanih 10 kg in položim ves denar na mizo. Trgovec se je zakrohotal, da je šlo skozi kosti in mozeg radi tega, ker mi je Gašpar rekel, da ni dražje kot pred plebiscitom in dal seveda tudi samo toliko denarja s seboj. Ker je trgovec videl, da sem velika reva in v denarnih škripcih, mi je priporočal, da bi prosila g. župana za kako podporo., Grem tedaj k občini ali gospodje odborniki so imeli važno sejo, da me g. župan ni mo- gel sprejeti. Kaj neki imajo, da se tako važno pomen jkujejo? Slišala sem g. župana kako goreče je pred-dagal da naj se jutri, namreč v nedeljo, zbere največje krdelo vseh fantov in mož, sploh vse kar sc more gibati in gre v Grebinjski Klošter. Fante in može se mora za to zelo važno in idealno delo navdušit, obljubit se jim mora pijače, kolikor je morejo popiti, plačali bodo že velikovški gospodje, ki gotovo vsi pridejo. Seveda jaz kot župan bom tudi plačal, da bodo vsi zadovoljni. No, tako dobrega župana bo pač težko najti kje drugje in niti dvomila nisem več, da bi moje skromne prošnje ne uslišal. Seja je bila kmalu nato končana, g. župan pa je šel ponosno in samozavestno mimo mene ter me niti ni pogledal. Kaj zdaj? Denarja nič, preočišča nimam, želodec pa že kruli in zahteva svojo pravico. Nazadnje vendar dobim v neki gostilni večerjo in prenočišče v hlevu, na stelji. Ampak tako fletno je bilo v kuhinji, da se kar nisem mo^la spraviti v hlev. V gostilni so tako lepo p:epe-vali fantje pesmi. Te pa posebno rada poslušam. Neko novo pesem imajo, ki so jo najbolj navdušeno prepevali. Vi jo že razumete, takole gre: „Was kert dem Jueoslovak? Fin Strick um den Hals, ein Messer ins Knack, das kehrt dem Jugoslovak!" Spala sem zraven krav prav dobro in ko pridem zjutraj na trg, je bilo že polno ljudi. Ves moški svet iz Grebinja je bil na trgu. Med njimi se je smukal in sukal sam g. župan ter se kar cedil same prijaznosti. Ves znojen je nagovarjal: »Fantje, možje, kar Vas je zvestih Korošcev greste danes vsi z menoj v Klošter! Ne bo zastonj, pridejo tudi drugi gospodje, da bodo plačali pijačo in vse kar vam sr^e poželi. Tam so danes Čuši, te moramo pobiti, razgnati, zatreti, te zalegi ne smemo pustiti še dalje svobodno gibanje!" Ostalo nisem mogla slišati, ker je bil velik hrušč in trušč. Kaj neki je to, »Čuši so v Klošter prišli?" To se tako sliši kot nekdaj v starih časih, ko so prišle kobilice. Bo pa že gotovo kaj enakega. Res lepo, da je ves trg tako navdušen za tako idealno delo, za pokončavanje škodljivega mrčesa. To si bom pa še jaz ogledala, sem sklenila sama pri sebi ampak prej morem iti še v cerkev k maši. Ravno ko sem v cerkev prišla, je prišel g. župnik na prižnico. Novi gospod je čudno lepo pridigoval ali škoda je, da ga nisem razumela. Mahal je z rokami, kimal z glavo ali kljub temu se je vsem Slovencem zehalo po klopeh. Čudni časi sem si mislila, nekdaj se je slovenski tudi pridigovalo, a sedaj pa nič več. (Dalje sledi.) B POLITIČNI PREGLED SŽ Genova. V Genovi se razburjanje radi rusko-nem-ške pogodbe še vedno ni poleglo. Francija, Angleška in Italija so si že na tihem razdelile ruski plen. Rusi in Nemci po so njih račune prekrižali in sedaj si državniki belijo glave, kako bi ta plen iztegali Nemcem iz rok. Pošiljajo se note sem in tja ali do pravega sporazuma in dela se vendar ne pride. Rusi so sicer priprivljeni pristati skoro na vse zahteve, samo posestva, ki so sedaj državna last, ne morejo vrniti prejšnjim lastnikom, ker je socijali-zacija premoženja ena glavnih točk boljševi-škega režima, posoditi ali v najem dati bi bili pripravljeni. Francoski minister Poincaré je dal berolinskemu poslaniku, že navodila, da Francija takoj zasede del Nemčije z dovoljenjem, ali brez dovoljenja zaveznikov, ako se ne bi strinjala s francosko finančno kontrolo. Kakor se zdi, se niso sešli zastopniki vseh evropskih držav v Genovi, da bi ustvarili trajen mir, ampak prisilil jih je k tem koraku slab gospodarski položaj, ker bi gospodarski polom Evrope ogrožal gospodarstvo celega sveta. Genovo je obiskal tudi italjanski kraj ter se razgovarjal z raznimi delegati. Razne podkomisije pridno delajo in kujejo načrte ali do sedaj, še nobeden načrt ni prišel v avno razpravo pred glavno delegacijo. Močno se trudijo za izenačenje carinskih predpisov v vseh nasledstvenih državah ozir. vseh evropskih državah. Za povzdigo vrednosti denarja v posameznih državah Evrope mislijo ustanoviti mednarodni konzorcij z glavnico 20 milijonov funtov šterlingov. Pet narodov je pristop že prijavilo. Izdeluje se tudi lOletna mirovna pogodba in Lloyd George pravi, na ne gre prej iz Genove, predno se to pogodbo ne podpišejo zastopniki vseh držav. Pri sestavljanju odgovora na rusko noto od 15. aprila je prišlo med Anglio in Francijo do ostrega spopada. Lloyd George smatra, da tvori ruski odgovor podlago za podgajanja, dočim Barthou tega odgovora niti noče vzeti na znanje. Angleška ima nakopičenil vse polno industrijskih izdelkov, ki jih misli spraviti v Rusijo. Francoska se pa boji za vojno odškodnino, ki jo ima dati Nemčija. Avstrija. Sporočili smo že zadnjič, da se trudi avstrijska delegacija na vse mogoče načine, da bi dosegla preložitev plačil za 20 let, ker je to podlaga za kredite. Češka delegacija je pojasnila napram temu svoje stališče, da spada to v okvir senžerm. mirovne pogodbe torej držav, ki so to pogodbo podpisale in ne konference v Genovi. Zadeve se je zato odložila. S 1. julijem 1922 stopi v veljavo zakon, ki prepovednje mladini pred 18 letom prodajo alkoholnih pijač. Po tej postavi bo kaznovan od 1000 do 100.000 K, ali do 14 dni zapora vsak, ki bo tako pijačo oddajal, ponujal ali pa pustil prodajati. Kaj sličnega bi že zdavnaj lahko napravili. Nemčija. Ameriški poslanik Hongthon, ki je pred kratkem predal poverilna pisma, ima nalogo vzpostaviti prijateljstvo zvezo med obema državama in vzbujati medsebojno zaupanje. Med nemško in finsko delegacijo se je podpisal gospodarski dogovor, ki tvori podlago za gospodarsko pogodbo. Poljska in Nemčija se pogajata glede gospodarskih vprašanj, vzvirajočih iz verzajske pogodbe. Pričakuje se skorajšnja rešitev vseh spornih vprašanj. Georgijska vlada predlaga sklep trgovske pogodbe. — Nemčija sklepa pogodbe in išče zveze z vsemi mogočimi državami, da dobi odjemalce za industrijske izdelke. Državljanska vojna na Kitajskem. Na Kitajskem je izbu rhnila državljanska vojna med mukdenskim guvernerjem, generalom Čang-Tso-Sin in generalom Vu-Pej-Fu, ki se je proglasil za vladarja osrednjih provinc. Oba korakata proti Pekingu, da se polastita vlade. Prebivalstvo beži pod varstvo Angležev. Železniška proga Tientsin—Bukov je prekinjena. Sadijo, da stoj! za državljansko vojno Japonsko. DNEVNE VESTI IN DOPISI Nove volitve v Avstriji na obzorju. Na zborovanju kršč.-soc. stranke na Dunaju je govoril predsednik stranke dr. Seipel in po-vdarjal, da stoji državni zbor v poletnem zasedanju pred težkimi nalogami in da bo morala,, zopet kršč.-soc. stranka s pogajanji s kako drugo stranko poizkusiti dobiti v parlamentu delovno večino. Z ogirom nato, da socijal-demokračka stranka ne dela državne politike, ampak strankarsko, ki jo podpira ulica s terorističnimi sredstvi, mora ravno kršč.-soc. stranka gledati na zbližanje s kako drugo ne-socijalistično stranko. Ako se ta poizus izjalovi ne preostaja nič drugega, kakor pozvati volilce, da sami nazsodijo. Proslava 1. maja na Dunaju. Četrtič se je obhajal v Avrstriji 1. maj kot državni praznik. Vse delavstvo celega mesta se je predpoldne zbrala z godbami v prvem okraju. Dunajski Čehi so tvorili skupino zase, bilo jih je okrog 30—35.000. Posebno mično je bilo gledati delavska telovadna društva in njih naraščaj v krojih. Javno na trgu so nastopili razni govorniki in tudi poslanec Machàt, ki je posebno povdarjal, da morajo biti češki delavci predvsem Čehi, celi ljudje, potem šele socialisti. Kaj bi neki bilo, če bi mi poskusili kaj takega v Celovcu? Tukaj se namreč nihče ni zgražal in protestiral čeravno se je govorilo, pelo in igralo samo v češčini. Gospodje v Celovcu vidijo v vsaki mali prireditvi nevarnost, so pač malomeščanskega obzorja. SHS konzulat v Celovcu. Zvezni (preldsedmk je dovolil dne 14. aprila jugoalov. konzulu idr. Vo-jislavu Rašiču iizvrševanije konzularnih poslov. V njegov delokrog spadata «Koroška in Tirolska.