Leto LXXn, St. 67 Fottni« plažam« t gotovtoL - Die Fodgebikr btuUL Pnk CrednUtv« . mira**, Ljubljana, s.ipitarjov« & telefon «1101—IU04 M 'eeina naročnina IS Ur. aa tD» ti'mstvo Si.51) Ur. - Cek ra« LJubljana 10.650 sa naroAnln« la 10.494 tu Inaerate. — Imljufino »aatcpttvo --Co pa hočejo Združene države spoznati čustva Evrope,« tako nadaljuje »Curenluk, »potlej naj vedo, da uiržnja napram azijatskemu boljševizmu postavlja vsa druga vprašanja vojne v senco f. Moralo bi priti do dejanj, tako nadaljuje list, iz katerih bi Ev. ropa utegnila spoznati, da jo spoštujejo in ne izročajo boIjSeviškemu krvniku. Bose o Mountbattenovem umiku Tokio, 20. marra. V izjavi z. naslovom -'Mountbattenov umik: poudarja Subhas Chandra Bose v časopisu »Asahi fiimbu«, da pomeni poraz lorda Louisa Mountbat-tena pričetek njegovega urnika iz Ne\v Delhija ter s tem zloma britanskega liadoblastva v Indiji. »Netaji« pravi v svoji izjavi: »Ukrepi indijsko narodne armade skupno z japonsko vojsko so sedaj v polnem zaletu; pred vrati je druga arakanska tragedija. Britanske čete vkljub svojim nekoristnim bojem ne bodo moglo uiti preteči nesreči. Umik admirala lorda Louisa Mount-battena, vrhovnega poveljnika osi sovražnih čet v jugovzhodni Aziji iz ara-kanskega pogorja, h kateremu so ga pri silile močne japonske in narodno-indijske čete, je uvod k njegovemu umiku iz New Delhija. Pot v Delili pa jc dolga in nevarna. De Gaulle popolnoma odvisen od Moskve Vichy, 21. marca. Francoski državni tajnik Ilenriot je govoril o položaju v Al žiru, ki ga prav dobro označuje sedanja usmrtitev Pucheuja. Dejal je, da je De Gaullo popolnoma odvisen od Moskve. V to odvisnost ga je spravilo dejstvo, da ne more sedaj od zapadnih zaveznikov ničesar več dobiti in da se mora vsled tega opirati skoraj izključno na tolovaje iu baudite, ki jih organizira in vodi Moskva. Ta je doslej tudi edina De Gaulla mednarodno priznala. Zato pa mora Do ! Ganile to svoje priznanje drago plafie- 1 vati. »Zakaj se še borimo ?« Ženeva, 20. marca. Vojna so more opravičiti le tedai, če se vodi za kako pravično stvar, piše angleški tednik »The Univers«. Angležem je vlada leta 1039. dejala, tla so vodi borba za vzpostavitev mednarodnega reda. Sedaj pa postaja duhovna zmešnjava vedno jasnejša. Istočasno izjavljajo zavezniški državniki, da hočejo v primeru zmage vzeti Nemčiji absolutno sleherno obrambo, in Evropa mora biti za uresničenje tega načrta razdeljena. Poljsko, Finsko in baltske države pa so pripravljeni v zaščito najmočnejše evropske velesile žrtvovati za razo-roženo in razkosano Nemčijo. Zakaj se še borimo, vprašuje >Catho-lic Herald , kajti v Evropi stopa na po- zornico nova velika sila, ki bo v vsem nadomestila tisto, proti čemur niso zagrabili za orožje. Ta velesila jo proli-krščanska in hoče z nasiljem vladati nad Evropo. Anglija ne nastopa proti njej, temveč celo prekrižanih rok gleda, če trga zavezniško državo na kosce in ogroža nevtralne države. Z angleške strani celo ohrabrujejo to silo, ki kaže takšen pohlep po vladanju, da se roga sleherni evropski tradiciji. Istočasno ogrožajo zavezniki središče krščanstva in razdirajo največje spomenike zapadne kulture, ne da bi jim to količkaj koristilo. Stockholm, 21. marca. V ponedeljek zvečer so v NVashingtonu objavili, da se jc v Atlantiku potopil ameriški hišilcc »Leopold«. K izbruhu Vezuva Stockholm, 20. marca. Kakor poroča »United Press« iz Neaplja, je izbruh Vezuva vedno nevarnejši in je že vse pripravljeno za izpraznitev vseh krajev, ki so na poti najširše in največje reke lave. Reke lave so baje že naredile v vinogradih gorskih vasic veliko škodo. Stockholm, 21. marca. Reuter poroča iz Neaplja, da obstaja nevarnost, da se bodo tokovi lave v ponedeljek ponoči razlili preko severnega področja Vezuva. Neposredno sta ogroženi naselji Snn Sebastiano in Masso de Sim-mare. 5000 prebivalcev teh vasi bodo evakuirali še pred polnočjo. Mnogo prebivalcev severnega pobočja je svoja bivališča že zapustilo. Broz-Tito pritiska Bern, 20. marca. V nekom poročilu iz Kaira poroča sovjetska agencija »Tas<-, da je Josip Broz z-aprosil zaveznike za de-jure priznanje njegovega odbora ž.kot edino ustavne vlade Jugoslavije«. V nekem članku piše Broz — Tito s tem v zvezi: >Vedno bolj nujno nastopa potre!>a čim hitrejšega de-jure priznanja. Mojemu odboru ne morejo več dalje odklanjati priznanja, da je edina zakonita vlada v državi. »Mi imamo pravico upati, da bodo zavezniki prekinili diplomatske odnošaje s 1'uričevo vlado. Predvsem pa morajo tej vladi vzeti takoj pravico z razpolaganjem jugoslovanskega do-broimetja v inozemstvu.« Ojačena silovitost sovjetskih napadov Siloviti, še trajajoči boji pri Žmerinki - Uspešni protinapadi med Proskurovim in Tarnopolom - V Cassinu so vsi sovražni napadi izkrvaveli v nemškem obrambnem ognju - Uničenje 24 strahovalnih letal - Ponesrečen napad hitrih čolnov na nemško spremljavo Fiihrerjev glavni stan, 21. marca. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Severovzhodno o odpornih giu-id iu duvcdli številne ujetnike. Nemško letalstvo je v noči na 10. marce izvedlo učinkovit bombniški napad nu pristaniško področje Anzija in Nettuna. Pri tem so bili opazovani številni [»ožnri iu eksplozije. K položaju na vzhodnem bojišču Berlin 20. marca. DNB. Za velikimi nemškimi umikalnimi premiki na jugu vzhodnega bojišča so z vsakim dnem bolj jasno razvidne vodilne misli nemškega vodstva, kakor piše vojaški dopisnik DNB-ja v svojih današnjih razmotrivanjih o položaju. Dopisnik nadaljuje: Pri premikih, ki so jih Nemci izvedli že pred tedni v južnem odseku in še prej v severnem odseku vzhodnega bojišča ter jih brez dvoma nameravajo Jc nadalje izvesti, nc gre samo za prazno in brezpomembne korekture bojišča. To mnenje mora dobiti vsak objektivni opazovalec bojev obeh strank po njihovem poteku od začetka lanskega julija. Orožje, s katerim odtlej spretno in z uspehom ravnajo Nemci, je v spretnem izkoriščanju od njih zasedenega področja, da so prisilili svojega številčno nadmočnega nasprotnika na izgub poln in utrudljiv pohod, in to s pretvezo na možnost uničenja velikih delov nemške vojske. Sovjeti so sedaj »na mrtvem prostoru« in jim ni možno izzvati niti ene uničevalne bilke proti Nemcem. Sicer se jih nikakor ne sme smatrati kot že stavljene izven boja, toda dejstvo, da jim vojaško ni uspel niti en edini efektivni uspeh, in to po tolikih naporih, najtežjih tvornih in krvnih žrtvah, vse to že kaže nekako predodločitev. Več povedati pa jc nem- škemu prcsojcvalcu položaja, ki ima vpogled v strateška ozadja gotovih nemških ukrepov, prepovedano. Nemci skušajo, kar je očividno smisel niili sedanjih nastopov v južnem odseku, ustvariti ploščad za prav tako presenetljivo kot energično rešitev vseh vojaških problemov, kakor jih vojna v svoji cclokupnosti prinaša. v razmotrivanju vzhodnega bojišča pa vzbujajo pri tem, in to vsaj v sedanjem trenutku, posebno pozornost triie položaji: Krimski polotok, področje Vitebska in odsek Narve. V splošnem dobivamo vtis utrjenega položaja no vzhodu. Sicer sedaj skušajo Sovjeti forsirati z vsemi sredstvi Dnjc-ster, vendar pa vse kaže, da Nemci niso pripravljeni tukaj ločiti se od nasprotnika. Tudi na drugih področjih, ki se priključujejo, in to tako vzhodno od Tarnopola in na srednjem Bugu, se uspešno nadaljujejo nemški protinapadi s krajevno omejenimi cilji. Kot gotovo lahko smatramo, da so Nemci s temi napadi hoteli čim boli obrabiti sovjetske napadalne sile. Razbitje več sovjetskih strelskih divizij vzhodno od ProskurQva, izvedeno od nemških oklepniških oddelkov, govori o tem dovolj iasno. Hkrati pa to dejstvo potrjuje tudi nezmanjšano udarno silo Nemcev na področjih, kjer sprejemajo napadalna povelja. Dolar povzroča inflacijo v Čungkingu šanghaj, 21. marca. Čungkinška vlada je sklenila, da bo v žungkinški Kitajski prepovedala obtok ameriških dolarskih bankovcev. Finančni minister dr. Kung je izjavil, da predstavlja naraščajoči tečaj ameriškega dolarja na črni borzi, kjer zahtevajo ( danes 240 eungkinškili dolarjev zn en ameriški dolar, dočim je uradni tečaj 20 : 1, inflacijsko nevarnost ter povzroča ogromno naraščanje cen stvarnih in za vsakdanje življenje potrebnih dobrin. Kratka poročila Zagreb, 21. marca. S Poglavnikovim ukazom je bil imenovan državni svetnik Iviea Frkovič za državnega ministra. Postal je šef civilne uprave štirih velikih žup s sedežem v Sarajevu. Amsterdam, 21. marca Radio London poroča, da so v Angliji objavili, da bodo v prihodnjih desetih dneh končane vse predpriprave za popolno ukinitev potniškega prometa na vsej južni obali in na polovici vzhodne angleške obale. Gre za ozemeljski pas, ki sc vleče v globino deset miij od obaie Stockholm. Altontidiungenv javlja iz. Moskve, da • Pravda« ponovno zahteva v jasnih besedah invazijo. Ženeva. Komunistična stranka Anglijo namerava v bodočnosti ojačiti svoje ro-varsko delo med angleškimi ženami. Kakor javlja »Manchester Guardian«, je komunistična stranka ustanovila posvetovalni odlior za ženska vprašanja z utemeljitvijo, da v Angliji stopa žena vedno bolj v javnost. Sofija, 20. marca. Ponovno angleško zahtevo Bolgariji, da odstopi Macedonijo, odpravlja list »Zora < z naslednjimi besedami: »Macedonija je klasična dežela bol-garstva. Da bi Angleži razumeli, kako absurdna je izpolnitev njih zahtevo, naj Bolgari izpraznijo Macedonijo. jim odgovarjamo z besedami: Angleži, zapustite Anglijo!«. Bern. »Exchange« javlja iz Londona: Verjetno bo angleški veleposlanik v Madridu Sir Samuel Hoare v prihodnjih dneh zapustil svojo diplomatsko kariero. Po vsem videzu ni Samuel Hoare izpolnil pričakovanj zastran Španije, ki jih jo bil vanj stavil Churchill. Vlgo, 1\. marca. V južnoafriškem parlamentu je vodja opozicije dr. Malan očital ministrskemu predsedniku Smntsu, da se je izognil vprašanju, ali Atlantska listina še velja. Prva domobranska akademija v Novem mestu Pomemben govor pisatelja St. Kocipra, ki je navdušil vse udeležence - »Slovenska mladina je odvrgla vse predsodke in postavila trden jez komunističnemu navalu - Zaradi te mladine bo komunizem propadel Novo mesto IS. marca. V nedeljo, dne 12. marca jc bila v Pro-svetnem domu v Novem mestu prva domobranski! akademija. Ker je bilo že med tednom toliko zanimanju zanjo in povpraševanje za nakup vstopnic v prcdprodaji, je bilo jasno, da ne bodo mogli vsi v sicer precej prostorno dvorano, zaradi Cesar je prireditveno vodstvo razglasilo, da bodo mogli prenos prireditve poslušali tudi na Florjanovem trgu pred Prosvetnim domom. Iu resi Dvornim jc bila zasedena do zadnjega kotička, prav tako galerija in avla, prav toliko poslušalcev pa je bilo zunaj, kjer so poslušali prenos akademije preko zvočnika. Spored akademije je obsegal pevske in orkestralne točke ter govor pisatelja domobranskega poročnika g. Stanka Kocipra. Orkestralne točke sporeda: Pučlk: .Triglav' koračnica, Parma: ,Bela Ljubljana' in Ar. U. I.eopoli: .Biseri' finale, je vodil g. Sproc, pevski zbor, sestavljen iz samih domobrancev, pa je zapel pod vodstvom organista domobranca g. Petka same domobranske koračnice in sicer: Mav: .Domobranska', ,Mi slovenski smo vojaki', ,Moja domovina' in ,Naj čuje nas'. Vsem točkam sporeda, ki so sc prijetno menjavale, jo sledilo dolgotrajno ploskanje. Vihar navdušenja pa je zajel vso dvorano, ko je stopil na oder govornik, poročnik g. Stanko Kociper. Govornik, ki je bil nenrestano prekinjan od vzklikov navdušenih poslušalcev, je mod drugim izvajal: »Slovenska zemlja, slovenski človek, nad obema Bog!« • Nikdar v svoji zgodovini šc ni bil slovenski narod Izpostavljen tolikim preizkušnjam, kot v dneh krvave komunistične revolucije. Krvniki slovenskega naroda so si izbrali za izvedbo revolucije trenutke, ko je bil narod brez moči. Imena izdajalcev žida llaeblerja, Kidriča, Kardelja, Kocbeka in Vidmarja, ki so slovenskemu narodu nagnali 1111 vrat morilce Dakijc in dru^e, bodo Sla v zgodovino kot spomin na ostudne izvržke našega občestva. (Vzkliki: Dol 7. njimi!) Toda nnš narod jc preizkušnjo prešini. Ko je del pokvarjene Inteligence morilcem vpil hozana in ko so se pastirji poskrili, jc v najusodnejšem trenutku po 8. septembru slovenska mladina po svojem zdravem čutu stopila v borbeno vrsto za svojim generalom Rupnl-kom. (Živijo general Rupnik!) Odvrgla je vse napačne in škodljive predsodke In tako postavila trden jez protinarodnemu komunističnemu navalu. Znrndi sredstev, s katerimi so komunisti začeli svojo revolucijo in zaradi te mladine bo komunizem propadel. I11 takrat bo slovenska mladina, ki se ni rckrutirala iz pomehkuženih salonskih levov in namazanih gospodičnie. ampak iz zdravih kmečkih fantov, vnjenih odpovedi in dela, zgradila sebi in bodočim rodovom novi, urejeni dom. Zaka j tn mladina hoče živeti, ker Ima pravico do življenja. Tembolj, ker se je v borbo za življenje pognala suma Slovenska mladina si je postavila načelo: vse za narod! Tu pa ne more biti ozirov in predsodkov. (Tuko je!l Takrat, ko so mnogi še računali na levo in na desno, je slovenska mladina žc slišala klic generala Rupnikn Takrat, ko so nekateri še plašno slikali glave, je slovenski kmečki fant žc stal na okopih in romal svoj križev pot. Vprašajmo se samo in si dajmo iskren odgovor, kaj bi bilo s slovenskim narodom, če sc ne bi znašel ob usodni uri general Rnpnik, ki jc odvrgel vse ozire. preslišal klevete in blatenje in zastavil vse sile, da je omogočil organizacijo nad strankarskega, vsenarodnega slovenskega domobranstva? Zato jc zdravi, nepokvar jeni slovenski mladini bilo takoj jasno, da je njeno mesto samo v slovenskem domobranstvu Komunisti so žc vsa leta po prvi sve tovni vojni pripravljali pogoje za divjanje današnjih dni. V njih službi so bile šole, umetnost, literatura in znanost. Zalo so uspeli narediti tudi iz slovenskega člo veka zver. General Rupnik in z njim slovenska domobranska mladina pa si je postavila drug temelj svojega dela. Iz zveri materialističnega dvajsetega slolclja na pravili zopet človeka po božji podobi! To je temeljno vodilo, s katerim bo sloven ska mladina ustvarila Ideologijo noveg; časa. .Z etično poglobljenim, v trpljenju preizkušenim novim človekom, zakoreninjenim v slovenski zemlji, opajajočim se ob stoletnih izročilih slovenskega naroda bo slovenska mladina zgradila dom, ki nuni ga bodo zavidali večji in bogatejši narodi. Naš program jc: Slovenska zem-lju, slovenski človek, nad obenm Bogi Naše plačilo? — Življenje I Težave so sicer velike Tudi napake in nevšečnosti se pri tako velikem delu kažejo. Toda naša volja je fanatična in vedno so bili fanatični idealisti tisti, ki so ustvar-jnli zgodovino! Ko je slovenska mladina že v krvi gradila la svoja načela, so bili mnogi, ki so za njenim hrbtom s svinčnikom v roki računali mere za svoja korita. Ti še sedaj, ko jc borba v višku, sede po salonih in še računajo. Todu zapomnijo si naj, tem koritom bomo nfi izbili dno, šc preden jih bodo izdelali v surovem stanju.« Ko je govornik omenil, da jc bil pred odhodom v Novo mesto sprejet pri prezi-dentu generalu Rupniku, ki mu je naročil pozdrave za novomeške funte, je sloviti novomeški Marelmohar, ki je zaradi vpitju že čisto izgubil glas, zaoril: »Novomeški pobje so v hostil Poiskali jih bomo po grmovju In jim dali krampi Tu smo mil« In govornik mu jc odgovoril: «In prav vi ste tisti, ki ste prvi stopili na branik slovenstva. In samo vam pošilja g. prezident svoje pozdrave.« (Dvorana valovi v aklamacijah gen. Rupniku.) Dvorana se je vsa tresla zaradi silnega vpitja, ko jc govornik nato zaključeval: V tej veri in v tem navdušenju naprej! Vidim, da jc naša borba postala slina. Tako je prav. Komunisti bodo doživljali še hujše Kalvarije kot včeraj na Trški gori. (Padlo jih je namreč preko 1(10, ko so poskušali napad nn Trško gori.) Zato se pa tudi zavedajmo, da bo zmaga z božjo pomočjo našal« Po končanem govoru je sledilo večmi-nutno navdušeno ploskanje in vzklikanjc: Živelo Slovensko Domobranstvol Živel general Rupnik I Potem je vsa dvorana sloje zapelo »Hej Slovenci«. Ob zaključku prireditve, kakor je Novo mesto še zlepa ni videlo, so se množice zgrnile na Florjanov trg in se ob zvokih slovenskih koračnic vračale na svoje domove s tiho željo, da bi se čim prej uresničile zaključne besede govornikovc: «Zinaga bo z božjo pomočjo .naša!« Naši vzgojitelji za obnovo slovenske vzgojne tradicije Dr. Vinko Brumen predava učiteljstvu o Slomšku in njegovem vzgojnem sistemu, ki ga je treba danes obnoviti in poglobiti Ljubljana, 21 marca. V okviru protikomunističnih predavanj med učiteljstvom je včeraj predaval g. dr. Vinko Brumen o Slomšku in sodobni vzgoji. Njegova tehtna izvajanja na kratko posnemamo. Mnogo se je pri nas govorilo o pristni slovenski pedagogiki. Ce hočemo ustvariti res kaj takega, se moramo vrniti k tradiciji, ki nam jo je začel Slomšek. On e bil tako velik, da moremo tudi še danes dobiti pri njemu koristnih pobud in pravih rešitev temeljnih pedagoških vprašanj. To tembolj, ker je naš čas presenetljivo podoben Slomškovemu. Ne to, da bomo morali zdaj spet, kakor v njegovih časih, čisto na novo zidati šole, podobnost je globlja: današnja duhovna kriza je podobna krizi njegovih dni. Zaradi Slomškove veličine in podobnosti časa se moramo učiti pri njem, sc okleniti njegovih jasnih načel in privlačnih zgledov. Važni nauki, ki jih lahko prevzamemo od Slomška, so: ustvariti moramo našo, pristno domačo šolo; ustvariti enotnost v pedagoškem prizadevanju doma in šole, ccrkve in šole ter različnih šol med seboj, v ljudski šoli ne smemo poudarjati le pouka, ampak predvsem vzgojo. 1. Ko govorimo o potrebi res domače šole, ne smemo misliti le na domač, slovenski jezik. Gre za več, kot le za govorico — duha, izročilo, za slovensko miselnost. Odkloniti moramo tujo učenost, hlastanje za tujimi gesli in samimi novosti. Kar pa opazimo pri tujih narodih koristnega, moramo znati presaditi na domača tla, kakor je to uspešno delal Slomšek. Ne smemo se krčevito držati starih form, a jih tudi ne brez potrebe podirati. 2. Za uspešno vzgojo je potrebno sodelovanje doma in šole Prednost mora imeti pri tem dom, šola naj le dopolnjuje, kar dom gradi, nikdar pa naj tega ne ruši. Prav tako je velikega pomena, da se harmonizira delo Cerkve in šole. Tudi v razmerju teh dveh je šola pomočnica Cerkve. Cerkev ima neodsvojljive pravice in dolžnosti do mladine, prvenstveno vlogo pri vzgajanju. Saj pravilna vzgoja ]e le usmerjanje duše k Bogu. Zato je nesmiselno in umetno vprašanje, ali laična ali verska šola. Vsaka šola mora biti verska. Ce hočemo doseči srečno ureditev šol, moramo uvesti tudi enotni šolski sistem, ne enotno šolo, ampak sistem, ki bo omogočal vsakomur, da se tako izobrazi in doseže tisto mesto v narodu, ki mu po njegovih zmožnostih gre. 3. Tretja nujna zahteva za pravo ureditev šol je, da naj ljudska šola tudi vzgaja, ne samo formalno in materialno izobražuje. To vprašanje je že Slomšek zelo srečno rešil. Poleg naukov, ki nam jih je dal Slomšek tudi vzpodbudne zglede. Slomšek je znal ubrati pravo pot tudi pri uvajanju novosti v pouk, pri uvajanju realij v šolo in pri uporabi materinega jezika. Znal je pravilno uporabljati nove ideje, ne da bi se pri tem gnal po nepotrebnem za novostmi. Pri uvajanju novih stvari v pouk je mnogo razmišljal. Razmišljanje nam je potrebno tudi danes. Ni res, da bi bilo prvo in najvažneiše dejanje, kakor mnogi poudarjalo Važno je, da je dejanje premišljeno. Zato moramo pri pedagoškem delu upoštevati tudi pedagoško teorijo in o vsem mnogo razmišljati. Sola je taka, kakršni so učitelji. Ce je odpovedala šola, je to znamenje, da je v nečem odpovedalo tudi učiteljstvo. Treba bo torej izvesti obnovo med učiteljstvom, če hočemo doseči izboljšanje šol. Za izboljšanje učiteljev pa je treba predvsem jasnih načel, to je vodilnih misli, ki naj vodijo naše spoznanje in delovanje Brez takih vodilnih misli s samim po-skušanjem tudi v vzgoji ne morsmo nikamor priti. Potreben je zato študij filozofije, da se bomo z njim lažje izognili mnogim zmotam. A ne samo študij spoznavanja resnice, marveč tudi njeno uresničevanje, to je odstranjevanje predsodkov in laži ter oblikovanje značaja, je važno za vzgojitelja. Vzgojitelj mora biti trden značai, to se pravi, svojo voljo mora usmerjati po spoznani resnici. Imeti mora trdno voljo, neko stalnost doživljanja in ravnanja, uravnovešenost, enotnost vsega dela in hierarhijo načel. Nikdar ne sme ostati polovičar, marveč mora sprejeti vse kon-sekvence, ki potekajo iz resnice. Izhod iz današnje krize morajo iskati vsi, zlasti pa so poklicani k temu šolniki. Sami morajo priznati pravo pot, hoditi po njej in voditi tudi druge Potrebna nam je temeljita reforma pedagogike Ustvariti moramo novo, boljše učiteljstvo, ki nam bo dalo boljše šole, iz katerih bo izhajal boljši rod in ustvaril lepšo bodočnost slovenskemu narodu. Le tako bomo vredni velikega Slomška. S tem predavanjem je protikomunistična akcija med učiteljstvom prekoračila ozek obseg predavanj, ki se tičejo izključno samo komunizma Poleg kritike razdiralnih komunističnih idej se podajajo v teh predavanjih tudi pozitivne smernice za vzgojno delo. Predavanje dr. Brumna je imelo velik uspeh. Polhov Gradec stoji strnjen za domobranci Polhov Gradec, 20. marca. Vsa naša občana je danes enotna, strnjena in tesno povezana z domobransko posadko, ki nas varuje pred komunisti. Izkusili smo zadosti, da smo lahko spoznali vsi, kaj nam prinaša komunizem tudi takrat, kadar se nam bliža z lepim obrazom. Imeli smo priliko spoznati, da je ta obraz le krinka, ki naj bi ljudi premamila, da bi nasedli volku v ovčjih oblačilih. Dolga bi bila zgodba našega doživljanja v zadnjih letili strahote. Ne bomo je razpredali na široko, ampak se bomo ustavili lc mimogrede ob glavnih dogodkih. Leto 1011. smo preživeli še v miru Komaj smo vedeli, da ie vojna. Tudi naslednja leta bi lahko preživeli enako mirno, ne lc mi, ampak vsi prebivalci v Ljubljanski pokrajini, ko ne bi našega miru zmotili komunisti, ki so imeli svoje načrte z našo usodo. L. 1942 so se komunisti na skrivaj organizirali in pripravljali revolucijo, l oda svojega dela niso mogli čisto skriti. Zavedni in j>ošteni Polhogra jčani so že takrat vedeli, kaj se pripravlja. Vedeli so tudi, da iz tega za na:o občino ne more priti nič dobrega, kvečjemu to, dn sc bodo bndoljevci neusmiljeno znesli nad nedolžnim prebivalstvom. Komunistov seveda nobena pametna beseda ni mo se vidijo pri nejttdili, ki so bili vzgojeni v tej smeri. Mi smo morali primešati pri iijili vzgoji to leglo prevratništva in smo r.'osegli s tem sijajne usnehe. Čim se bomo povzpeli do vlade, bomo Snali iz uč.nogn nnčrta vse. kar bi moglo" knkor koli vplivati razkrajalno; vzgajali bomo mladino v poslušne otro- ke oblasti, ki spoštujejo vladajoče ter bodo porok iu up za mir in red « »Vprašanja vsakdanjega življenja, družabnega reda. medsebojnih ocliioša-jev narodov, borba proti zlu egoizma, ki je vzrok tolikim nesrečam in podobna vprašanja o vziroji bodo prvenstveno sestavljala nnš vzgojni načrt. Ta načrt bo /a vsak poklic različen, ker sc nc more pouk nikr.kor posplošiti. Ureditev vprašanja potika je posebne važnosti. Vsak stan mora dobiti primerno svojemu pomenu in poklicnemu delti strogo zaključeno vzgojo in izborazbo.« (XVI'l-3. Scr.'nj uvajajo nered in razkroj, zmedenost in obsipavanje mladine z najrazličnejšo snovjo, da je mladina nikakor ne more prebaviti ter zapusti šolo ponavadi nezado-tno zrela, gotovo pa uporna proti sedanjim metodam šole, proti šoli snmi in s tem pa tudi proti sedanjemu državnemu redu in sedanji državi. O načrtnem kvarjenju mladine s pomočjo mnterializma pišejo sionski protokoli (11'3); »Naj sc veselijo (ne-1 judje) ali živijo v upanju na nova razvedrila nli v spominu na preživele vesele o'ni. Zanje nnj igra glavno vlogo to, kar jim bomo mi sugerirali. Za do- sc^o tega cilja bomo mi vedno vzbujali s tiskom slepo vero v zahteve tu-kegn nauka. Razumniki gojev se bodo bahali s svojim znanjem, ne da bi ga kritično presojali. Pretvarjali bodo v dejstva vse krive nauke, ki so si jih pridobili od naših agentov, ki so pri tej vzgoji zasledovali koristi naših ciljev. Ne mislite, da so naše trditve nc-osnovnne. Poglejte samo nn uspehe, ki smo jih dosegli z našimi teorijami o d a r v i n i z m u in marksizmu. Razkrajajoči učinek teh naukov na duha nevernikov nam mora biti povsem jnsen.« Pri tem spomnimo na nismo. ki ga je pisni judovski rabin Ba-rucli Levv Karlu Mnrxu. To pismo vsebuje na kratko celokupni načrt in metodo Judov /n osvojitev sveta. »Jur/ov-sko ljudstvo bo svoj lasni Mesija. Svojo oblast bo doseglo preko vsega sveta po zlitju ostalih ras, z odpravo mej in monarhij, z ustvaritvijo vso zemljo obsegajoče republike, ki bo povsod jamčila za judovske državljanske pravice. V tej organizaciji človeštva bodo sinovi Izraela vodeči element. 7, zmago proletariata bodo prišle vlade vseh dr/nv brez težkoč v roke Izraela. Zasebno lastnino bodo židovski mogoč-niki odpravili in nospravili kot narodno premoženje. Tako se bor.'o spolnile besede Talmiida. da bodo imeli Judje v rokah vse zaklade sveta. Iz literature vemo, da je imel Marx mnogo pozmnstva, stikov in scstnnkov ) z odličnimi in vodilnimi judovskimi krogi v Nemčiji. Ne bi bilo mogoče drugače. Bernski proces Vsebina tako imenovanih sionskih protokolov je tako preračunana in satansko načrtna, da upravičeno vzbuja med ljudmi splošno začudenje. Zdi se nam primerno, da kar sredi obravnavanja opišemo »bernski proces«, kjer so Judje sodno skušali dokazati potvor-bo teh protokolov, a so dosegli s svojim prizadevanjem prav nasprotno. Protokoli so bili že 30 let prestavljeni v razne jezike, ne da bi bili Judje proti njim naperili kako tožbo. Nek zakon bernskega kantona v Švici jim je nudil možnost, spraviti se nad osovražene »protokole«. Imenovani zakon precVideva kazen za dela, katerih vsebina bi mogla »zapeljati v zločine, ogrožati nravnost«. Teodor Fritsch je v 13. izdaji v Uammerverlng izdanih protokolih napisal ostro sodbo o Judih: »Judovstvo se ne sme več trpeti, ker njegova navzočnost vse okužuje. Hebrejci so rojeni varalice, špijoni in izdajalci.« Preko teh končnih besedi je hotelo priti judovstvo do same ovržbe protokolov s pomočjo sodnika, ki bi jim bil naklonjen. Sodniki v švioi so izvoljeni od ljudstva. Tako je bil izvoljen marksistični sodni predstojnik Mever s pomočjo glasov socialnih demokratov zu soc.'nika v Bernu. Vsakdo po".10 zvezo med judovstvom. masonstvom in marksizmom. Temu okolju so 1. 1934 zaupali judjt? svojo tož.lx) proti Fritschevi pripombi, in v toku procesa so znali kot tožniki zamešati v proces tudi vprašanje glede pristnosti protokolov, čeprav nima to čisto znanstveno vprašanje ni-kake zveze s procesom. Pred kakim nepristranskim sodiščem ne bi uspelo judovstvo s takimi potezami, zato so si poiskali sodnika poedinca, ki je bil vrh tega še izvoljen od socialne demokratske stranke, ki jo vodijo Judje. Ta sodni predstojnik Walter Mu-yer je naročil za Jude kot izvedenca prof. Baumgartena, za obtoženega knji-gotržca Silvija Sclinella pa podpolkovnika Fleischhuuerja, kot nevtralnega izvedenca nad ostalima dvema pa pisatelja Looslija. Ta nadizvedenec, ki bi moral biti nevtralen, pa jc nastopal za judovstvo tako pristransko, da ga je imenoval nek judovski časopis (Jevvisch Dailv Post) dne 13. maja 1935 »proju-dovskega izvedenca Looslija«. Pri takem sodnem postopku je običajno, da sodelujejo izvedenci tovariško in objektivno in da skušajo po isti poti najti resnico. Tu se jc postopalo r.'rugače; Bauingartenu in Loosliju je dal sodnik dovolj denarnih sredstev in tudi dovolj časa za izdelavo izvedeniškega mnenja. Fleischhauerju pa so se delnic ovire za oviro. I.oosli je dobil predujme več tisoč frankov, Fleischhauer za svojo delo ničesar. Obema švicarskima izvedencema je dovolil še enkrat več časa za obdelavo tvarine, dolgo prec.' Fleiischhauerjem, dočim slednjemu niso dali roka za izdelavo. V kratkih ' tednih naj bi sestavil svoje izvedeniško mnenje. Btov. 07. »SLOVENEC«, »reda, 22. marca 1944. Strma S Premisli in stori, kar ti veleva pamet Ob večjih nesrečah — elementarnih, prometnih, vojnih — jo število ranjencev veliko. Morebiti da so med njimi tudi najbližji, družinski člani. Marsikateremu ranjencu more rešiti življenje le hitra transfuzija krvi. Število stalnih krida-jalcev pri nas pa zadostuje jedva navadnim potrebam. Da bi mogli pomagati vsaj svojim najbližjim, so vabljeni Ljubljančani, naj si puste pregledati kri in ugotoviti krvno skupino. V ta namen 60 sposobne osebe obojega spola v starosti 20 do 50 let, na splošno zadovoljivo hranjene in brez nalezljivih bolezni — sifilis, jetika, malarija. Kdor želi biti pregledan, naj se javi v splošni bolnišnici nn kirurgičnem oddelku, v sredo, dne 22. t m. od 10 do 12 in od 1« do 18 alt v četrtek, dne 23. t. m. od 16 do 18. Po določitvi krvno skupine in zadevnem pregledu dobi vsakdo potrdilo, da v slučaju potrebo brez preiskav takoj lahko da kri. Pregled je brezplačen, brezobvezen in le v korist družinam samim. Kdor koli pa je pripravljen biti stalno na razpolago kot kridajalec — proli honorarju in dodatni živilski nakaznici — naj so javi istotnm; ti pregledi so vsak ponedeljek od 10 do 12. Skriti dobrotnik mestnih revežev Marsikatera karitativna organizacija je pre-d kratkim umrlega ljubljanskega velotrgovca g. Karla Preloga s spoštovanjem cenila za svojega tihega, zato pa tem večjega dobrotnika. Prav rad in mnogo je dajal, toda vedno na skrivaj, da res ni vedela deenica, kaj dela levica. Zato je pa ta srčno dobri pokojnik tudi ob vsakem še tako velikem darilu prepovedal kakršno koli večjemu krogu dostopno zahvalo. Skrajno skromni, zares plemeniti mož se jo samo smehljal, če inu je kdo očital preveliko varčnost. Ze samo izkazovanje dobrote mu je bilo najslajše zadoščenje. Po njegovi smrti odprta oporoka pa ni mogla prikriti zlatega srca Karla Preloga. Dolga vrsta volil potrjuje dobrodelno plemenitost moža, ki ga je široka javnost — razen nekaj molčečih izjem — poznala edino kot podjetnega, do skrajnosti marljivega in poštenega trgovca. Med drugim je g. Karel Prelog volil tudi ljubljanskemu mestnemu socialnemu uradu veliko vsoto 00.000 lir za mestne reveže. Njegova najpožrtvovalnejša 60-delavka in najzve6tejša družica, dobrot-nikova vdova ga. Ela Prelogova se je takoj izkazala vredno splošno spoštovanega pokojnikovega imena, ko je veliko volilo mestni občini ljubljanski takoj tudi izplačala. Generalni itajnik je že mnogo let poznal skrivno dobrodelnost Karla Preloga in njegove gospe soproge ter je po njunih namenih naročil porabiti vse to volilo za izredne potrebe starih Lu onemoglih občanov. Mesto Ljubljana bo ime velikega dobrotnika ohranilo v posebnem skladu z Imenom Karla Prologa volilo za mestno revežo. njegovi velespoštovani vdovi goepej Eli pa izreka najtoplejšo zahvalo s prepričanjem, da bo njeni družini posnemanjo biagega očeta prineslo največjo srečo. Novi grobovi + Klopčnrjeva mati. Za vedno je v Ljubljani zatisnila oči Klojičarjeva mati. Blago mater bodo pokopali v četrtek ob dveh popoldne iz kapele sv. Frančiška na Žalah. Naj rajna počiva v miru, njenim dragim naše iskreno sožalje. + Franc Osredkar. V lepi starosti 74 let Je umrl v Mengšu vzoren krščanski mož, prava gorenjska korenina, posestnik Franc Osredkar. ki je bil daleč na okrog poznan pod domaČim imenom »srčkov ata«. Blagega moža so pokopali na mengeškem pokopališču. Naj počiva v miru, njegovim dragim našo sožalje. Osebne novice Poroka. V soboto, dne 18. marca tl. sta se poročila v cerkvi sv. Petra v Ljubljani ing. 2 e b r č Svetozar in gdč. Legat Zdenka. Čestitamo! Zgodovinski paberki 22. snšea 1599. 1. se je rodil Antonius van Dyck, poleg Rubensa najpomembnejši slikar flamskega baroka, mojster odličnih dvorsko-elegantnih podob iu največjih religioznih slikarij. Učil se je pri Rubensu in bil njegov najboljši in najpomembnejši učenec. Umrl je v Londonu 1641. 1. Van Dyckovi portreti se ločijo od vseh kasnejših tovrstnih del po posebni lirično nadahnjeni enotnosti, ki daje njegovim delom značilen svojstven izraz. Od Rubensa sicer delno zavisen, toda mehkejša narava, je našel svojemu bistvu primeren, vendar od Tiziana in Veroneseja, obeh velikanov beneško slikarske šole, različen izraz. Posvetil se je posebno religioznim temam; slikal je pasijone in Madone, obdane s tiho žalostjo. Van Dyckova dela so močno vplivala na razvoj zahodnoevropskega, posebno angleškega slikarstva. 1782. leta je papež Pij VI. obiskal cesarja Jožefa II., da bi ga z osebnim vplivom pripravil k opustitvi cerkvenih reform. Cesar ga je slovesno sprejel, tudi ne moremo reči, da ne bi ostala milina, plemenitost in dobrota Kristusovega namestnika brez vpliva, vendar Jožef v glavnih stvareh ni hotel popustiti. Samostanu, kjer se je slovesno poslovil od papeža, je bil neposredno nato sporočen razpust. Jožef II. je hotel s svojimi reformami, ki jih je uvajal v smislu in po zahtevah prosvet-ljenih nacionalistov ustanovili enotno mogočno Avstrijo. V ta namen je hotel združiti dežele ne glede na njih zgodovinski razvoj v eno državo z enotno zakonodajo in upravo ter pretvoriti prebivalce različne po šegah, jeziku in kulturi v enoten narod Avstrijcev. Vladarjeva volja naj bi vladala vso državo in nemščina naj bi bila edini uradni jezik. Cesar je izvajal svoje reforme z nestrpno naglico, ker se ni oziral na zgodovinski razvoj in posebne okoliščine, je vznovoljil vso narode, pa tudi cerkev in celo one sloje, katerim naj hi reforme koristile. Malega kmečkega človeka so posebno razburjale corkvene reforme. Jožef ni priznaval cerkve zia somostojno družbo, ki ima svoj nadnaravni smoter in temu smislu primerno posebno nalogo, temveč jo je hotel popolnoma podrediti državi. Papeževe bule so se smele objavljati šele po predhodni cesarjevi odobritvi, škofje so morali priseči cesarju zvestobo, tudi duhovščino so skušali v posebnih državnih semeniščih vzgajati v novem duhu. Vsi samostani, kjer se redovniki niso bavili s poukom mladine, s strežbo bolnikov ali dušnim pastirstvom, naj -bi bili po vladnem nalogu razpuščeni, reorganizirana cerkvena uprava. Cesar je sel celo tako daleč, da je predpisoval koliko sveč sme goreti pri 6v. maši in kako naj se poko-j>avajo mrtvi. Nezadovoljstvo s cesarjevimi novotarijami je raslo, ko pa je v vojni s Turki žel neuspehe, se je ves novi sistem zlomil, Jožef jo moral večino reform na smrtni postelji preklicati. Ostali sta lo dve, ki sta pa izredno pomembni tudi za našo slovenske prilike: odprava nejcvoljnišlva iu tolerančni patent. Za današnji dan Koledar Sreda, S!, anlca: Loa, vdova; Katar. Go-uovska, vdova; Katar. Švedska, vdova. Četrtek, 13. suSca: Jofot Orlol, spozna-valeč; Pelaglja, mučenlca; Oton, Skof; Nikon, mučouee. Dramsko gledališče »Matura«. Rod A. Ob 18. Operno gledališče »Gorenjski slavček«. Red Sreda. Ob 18. Kino Matic« »Zadeva dr, Crlppen«, ob IS, 17 tn 19, Kino Union »No fovort ml o Ijubeinl«. ob 18 in 19.15. Kino Sloga »No« bres slovesa«, ob 15, 17 ln 19. Leknrniška služba Nočno dežurno alnlbo Imajo lekarne: dr. Kmot, Bleiwelsova cesta 43; mr. Trn-koczy ded.. Mestni trg 4, ln mr. Ustar, fiolenburgovo ulica 7. Ali ste že podpisali protikomunistično spomenico ? Dramsko gledališče Sreda. 13. marca, oh 18: »Matura«. Red A. Četrtek, 23. marca, ob 18: »Lepa Vida«. Premiera. Rod I. Spominska proslava 23 letnice smrM Ivana Cankarja. Drama bo uprizorila pisateljevo »Lepo Vido«. V letoSnji uprizoritvi bo. do Igrali: Lopa Vida — fiaričovn, njona mati — Kraljeva, Poljanoo — Jan, Mrva — Do-beveo, Dionls — Bltenc, Damjan — M. Skr. bin&ok, Dolinar — Gregorlu, Milena — Ukmar Boltarjeva, zdravnik — Cesar, Študent — Starič. Režiser O. Dobevee. accna A. Ger-lovičova, kostumi Dugmor Kačerjove (prvič). Operno gledališče Sreda. 22. marca, ob 18: »Gorenjski alavček«. Red Sreda. Četrtek, 23. marca, ob 18: »Melodije srca«. Izven. Cene od 40 Ur navzdol. Focrstor »Gorenjski slavček«, opera. — Osebo: Majda — Zamejič-Kovlčova, Minka — Vidalljeva. Franjo — LlpuSček, Clian sonetto — Janko. Ninon — Krietova, Fran. cozlnjl — Baukartova ln Sanclnova, Štrukelj — Betetto, Rajdelj — Banovoo, Lovro — Dolničar. krčmnr — Gregorln, sol — Pla-neckl. Dirigent 8. Hubad, režiser E. Fro-lili. ecouograf inž. Franc, koreograf P. Go lovin. Opozarjamo na četrtkovo zasedbo glavne moSko partije v opereti »Melodijo eroa«. V partiji tenorista Marijana Barlliča bo nastopil prvič BoStjančič Aleksander, ki je znan obSinstvu kot peveo rediotenorja v isti predstavi. Ostala zasedba bo običajna. Frančiškanski oder Sobota, 25. marca, in nedelja, ;(. marca: »Sneguljčlra«, pravljica v 7 slikah. Proslava materinskega dne. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Pomlad v znamenja dežja in snega V ponedeljek 20. t. m. je bil astronomski pričetek pomladi ob 18.49, kakor nam to navajajo razni koledarji in pra-tike. Začela se je torej pomladi V ponedeljek popoldne ee je vreme mahoma preobrnilo. Zavela je močna burja takole okoli 16. Nato je začelo še deževati. Burja je bila precej silna iu mrzla. Mnogi rev-matiki in stari vremenarji so napovedovali sneg tudi v ravnini, zapadel pa je nov 6neg po okoliških hribih in gorah, kar je bilo opažati v torek, ko se je zjasnilo. V torek zjutraj je postalo nekoliko hladnejše vreme kot prejšnje dni, ko se nam je veena nasproti smehljala. Dela po gredah in njivicah postajajo živahnejša. Na periferiji mesta, pa tudi po vrtovih v središču je vse oživelo. Razne nesreče in poškodbe V livarni na Trati pri Ljubljani zaposleni železolivar 41 letni Jože Kropar se jo v ponedeljek popoldne močno opekel po životu in nogah z razstopljenim železom. Prepeljan je bil v splošno bolnišnico na dermatološki oddelek. — V Nunski ulici jo padel in se hudo poškodoval po glavi strojevodja in ključavničar drž. železnic, v Postojnski ulici št. 15 stanujoči 57 letni France Klemene. — V Zalogu, občina Šniarje-Sap rojeni 21 letni Lado Nebes je bil obstreljen v nogo. Nesrečo je zakrivil sam. Gneča pred Mahrovo hišo Velika je bila v torek okoli 8 gneča pred nekdanjo Mahrovo hišo. Tam so se i zbrali ljudje Iz vseh delov mesta, da bi dobili nakaznice za drva. Ljudje so pošteno pritiskali. Večjo število čakalcev je prejelo številke, s katerimi jim je bilo omogočeno, da so prišli do nakazila in do drv. Neki 6trasten nakttpovalec pretiskanih znamk je. bil silno potegnjen. Radoveden kot vsak Ljubljančan je vprašal hudomušneža: »Kaj je? Zakaj ljudje čakajo?« Bil je kratek odgovor: »Na veliko serijo znamk!« In ta nakttpovalec se je nato hotel tudi vriniti v vrsto, pa so mu drugi pojasnili, da gre tu za drva, ne pa za znamke. Ukradel je 40 kg masti Oženjeni čevljarski pomočnik Polde L. je lani jeseni odnesel gostilničarju Mi-lenku Loziču v Gosposki ulici št. 4 kar 40 kg lepe masti v vrednosti 1200 lir. Kot čevljar se je spoznal tudi na smolo. Znal je vrednotiti pivovarsko smolo. To mu je prinesel neki hlapec France iz pivovarne Union. Ta hlapec si je v pivovarni prilastil do 30 kg te fine smole v vrednosti 2160 lir Smola je zelo redka. Oba sta bila na okrožnem sodišču v dvorani št. 79 obtožena navadne tatvine in obsojena. Polde L. zaradi prestopka tatvine in nakupa ukradenega blaga na pet mesecev strogega zapora in na 100 lir denarne kazni. France B. ki je bil zaposlen v pivovarni Union, pa zaradi tatvine smole na 3 mesece strogega zapora. Dve ženski, ki sta bili tudi zapleteni v to afero, sta bili deležni amnestije od oktobra 1942. Profesorska in učiteljska predavanja Prihodnje predavanje za profesorje ljubljanskih in njim sorodnih šol se bo vršilo v beli dvorani 1 hi iona v naslednjem redu: 1. skupina: Škofijska klasična gimnazija, Državna klasična, 1. inoška (tudi ge. profesorice), 2. moška in 4. moška realna gimnazija (tudi ge. profesorice) v torek, dne 28. marca t. 1. 2. skupina: B. moška realna (tudi ge. profesorice), 1. ženska. 2. ženska realna gimuazija, Uršulinska realna gimnazija. Državno in uršulinsko učiteljišče, Krekova gospodinjska in vse meščanske šole v četrtek, dno 30. marca l L 3. skupina: Vso strokovne šole v ponedeljek, dne a aprila t. 1. 4. skupina: ge. profesorice zgoraj imenovanih šol, razen onih, ki se udeležujejo predavanj v 1. in 2. skupini v torek, dne 4. aprila t. 1. Za učitelje velja dosedanji spored predavanj. Gg. ravnatelje srednjih In upravitelje ljudskih šol prosimo naj blagovolijo [k>-slati po vabila na propagandni odsek v primeru, da jim poidejo. Iz poštne službe Pri pošti Kočevje se uvede s 25. marcem t. 1. blagajniška služba. Veš, Jože vsi so doslej več ali manj opisovali slovensko vodo le povrhu. Ti pa si povedal, kaj v vodi živi ln kako živi. Pa si dobro povedal. Tvoja Krka živi, resnično živi. Ribe in rake si nam odkril. To je le ena odlika tvojega romana, pa jih je Se čez moro.« Tako je rekel naš mojster gorsko proze — Janez Jaien — mlademu, od Boga bogato obdarjenemu pisatelju Jožetu Dularju, Njegov roman >Krka umira« je eden izmed dobitkov knjižne tombole »Zimske pomoči«. Oddajolik« skupina »Jadransko primorje« RADIO LJUBLJANA Dnevni spored ia 22. marees 7 Poročila v nemščini — 7.10 jutranji pozdrav; vmes: 7.30 Poročila v alovenSčinl — 9 Poročila v nomSčlnl — 9.10 Koračnic«, napoved sporeda v nemilčlnl ln alovonSMnl, nato koračnica — 13 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemSčini in alovenSčinl — 12.45 Koncert mnlega orkestra vodi Stojnn Stenovtč — 14 Poročila v nemSčini — 14.10 Vsnkemu nekaj — 17 Poročila v nemSMnl in slovenščini — 17.15 OtroSko nro vodi Slavlca Voneajz — 17.45 Slovenske posilil pojo tercet DobrSek — 19 Glasba za odmor — 19-10 Poročila v slovonlčlnl, napoved sporoda — 19.45 Glasbena medlgra — 20 Poročila v nemSčini — 20.10 Slike Iz Wng-norjevlh nlbolunSkih oper — 31 ZaziblJImo se v eanje — 20 Poročila v nemSčini — 22.10 Nasvldonje zvečer. Škofijska dobrodelna pisarna, Miklošičeva cesta 7-1.. kupuje rabljene, dobro ohr«. n eno čevlje. Ponudbo sprojema vsak delavnik od 9-13. Duhovne vate ia akademske Izobraženko bodo pri urSullnkah od 2.-5. aprila. Začo-tek nn ovetno nedeljo ob 9.30, sklep nn Veliko sredo zjutraj. Vsak dan bosta dvn govora. zjutraj ob 7 In ob 17. Posebej So opozarjamo In vabimo gospodično, kl eo ob-solviralo univerzo v zodnjlh letih. POOBLAŠČENI CIV. CEOMETER ZVDMK LJUBAJf je odprl svojo pisarno za vso geodetsko - geometrska dela v Tavčarjevi ulici 8/II Skriva) je prodal vola Za prodajo in nakup volov v kaki občini so veljavni posebni predpisi. Teh predpisov ni upošteval samski ključavničar France R. iz Ligojno pri Horjulu. Skrivaj jo letos januarja kupil od nekega kmeta v Zaklancu 720 kg težkega vola in ga tudi skrivaj odgnal na Vrhniko, no da bi o odgonu obvestil pristojni občinski urad v Horjulu. Na Vrhniki je vola prodal mesarskemu pomočniku Francetu H. za 18.700 lir. Prodal je vola po 24 lir kg žive teže. Ker sta oba kršila predpise protidraginjskih na-redb in predpise o zakolu živine, ju je državni tožilec obtožil in sta bila nato pred sodnikom počdincem na okrožnem sodišču v dvorani št. 79 obsojena, prvi France R. na 1600 lir, drugi France H. na 3000 lir denarne kazni. Državni tožilec je proti sodbi prijavil priziv. Dnevne novice V počastitev materinskega dne prlrode otroci stolno kougrugaolje dne 25, ln 2*. marca ob 17 v frančiškanski dvorani »Snegulj-čico«, pravljloo v 7 ilikab. Sodelujejo sestre Finkove In malčki otroškega vrtca pod vod. »tvoin gdi\ Hlavioo Vonocjzove. — Prisrčno vabljeni! — Vstopnice v prodprodajl v trgovini sriligoj, dno 25. ln 26. marca pa od 10—12 ln od 15—17 pri blagajni fraučlskau-ske dvorano. Dekleta In lene begunke Is Dolenjske lu Notranjske bomo Imole duhovno obnovo v SlomSkovem domu. Poljanska 8, po aledo-čem sporedm v sredo. 22., četrtek, 23., v potek, 24. marca, ob 16.45 sv. rolnl venec, ob 17 govor (dr. Ilanžollč), ob 17.45 lltanijo In blagoslov, v soboto, 25. marca, oh 8 sv. inaSn e skupnim sv. obhajilom. Pridite vso iu povabite io svoje znanko! »USODA« KINO K O I) B L J E V 0 Duhovne vajo za dekleta. Nocoj so bodo pričelo v stolnici duhovno vaje za dekleta iz vseh ljubljanskih župnij. Spored duhovnih vaj je naslednji: danes, v sredo, 22. marca, oh 19.30 bo začetek z govorom ln litanljami. Ob istem čusu bosta govora tudi v četrtek, 23. marea, In na praznik Marijinega Oznn njenja, 25. marca. V petek govor odpade, pač pa naj se dekleta udeleže postne pridigo prevzv. c. Škofa. Sklop vaj bo v nedeljo: oh 5.45 kratek nagovor, nato sv. maSa ln aknpno sv. obhajilo. Črna maSa za pok. Antonijo Rohlč ho v četrtek. 23. marea. ob 6 v cerkvi Marijinega Oznanjenja pri oltarju Marijo Pomagaj. Nova Številka »KnJItlr« rnrpravljn o »Velikonočni dolžnosti« (spisal dr. Kllflc). Dobi se v Mladinski založbi (Stari trg 30) iu v drugih knjigarnah. 8 Ali ste že kupili MEJAŠE? Ce še ne, potem storite to čimprej. Čimprej morate prebrati to lepo in v slikah bogato knjigo, ki na učinkovit način opisuje življenje Indijancev in njihovo ogorčeno borbo zn svobodo in prostost. Knjigo naj prebere slehernik, saj bo zvedel iz nje marsikaj novega, česar dozdaj o prvotnih prebivalcih Novega sveta Se ni vedel. — Posegajte o »Mejaših«, saj so gotovo naj-joljša slovenska knjiga, ki opisuje Indijance pri njihovem vsakdanjem življenju! Naročite se nn edino slovensko poljudno znanstveno knjižno zbirko Svet! Za nizko naročnino dobivate pestre in poučne knjige! — le danes se naročite nn »SVET«! I L'člte oo atrojeplsja! Praktično znanje, potrebno vsakomur erdaj In v bodoče. — Novi eno-, dvo- in trimesečni »trojeplsni tečaji pričenjajo dno 22. muroa. — Moderna strojepisnlca, desetprstna metoda. — Učulna zmerna. — Pouk dopoldno, popoldne oil zvečer po želji obiskovalcev. Vpisovanjo dnovno. Informacijo, prospekti: Trgovsko ačlllsče »Chrlstofov učni zavod«. Domobranska IS. Dve velikonočni pesmi za meSanl »hor, zložil Sllvoster Mihelič, sta pravknr IzSli v Mladinski založbi, Ljubljana, Stari trg .1«. Drcvl ob 18 bo v mali filharmonlf ni dvorani IV. Javna produkcija gojencev Solo Glasbene Mntlco, na kateri bodo nastopili Izključno le gojenci klavirskega oddelka prof. Silvo IlroSovčovo. Spored jn lep, poučen, pa tud| važen znto obisk najloplejo priporočamo. Sporod so dobi v knjigarni Glasbeno Matice, zadetek ob 18. (larjanl — semenski krompir! Odbor Sadjarsko iu vrtnarske podružnico na Barju obveSča svoje člano, da smo prejeli »ugotovilo, da prejmejo semenski krompir, zalo pozivamo vse člano Izven bloka, da se danes, 22. marca, prlavljo za nakup krompirja. Naročila sprejema g. upravitelj Solo Grčar Tlt. Clanl, ki pa stanujejo znotraj bloka, pa nnj se prijavijo danea od 17 daljo pr! b!n gajnlkn Vlrantu Ludviku, Ižanska cesta 11 K. Opoznrjaino pa vse ono člane, kl so naročili krompir žo pri mestnem poglavarstvu, nnj so no prijavijo, ker ga no morejo dobili dvakrat. Ker bodo prosilci kontrolirani po oblastvu, vas opozarjamo, dn bo vsak, kdor bo dvakrat prijavljen, kaznovan. Kdor ko no bo javil danes, mu njegove prijave no bomo mogli upoštevati. Prosimo tudi vso one. ki Se niso poravnali članarino, naj to ol> tej ugodni priliki urede. Ols«yskl fantje, ono najlepših del svetovno literature, roman Stlrib bratov, pravih fantov od fare, to krasno delo slavnega norveHegn pisatelja Olota Duuna dobite v vseh knjigarnah <8 lir. KULTURNI OBZORNIK »Gorenjski slavček« v Operi (Misli ob ponovitvi) Foersterjevo najbolj posrečeno operno delo »Gorenjski slavček«, ki je od vseh slovenskih opernih tvorb doseglo pri poslušalcih največjo priljubljenost, se od časa do ča6a pojavi na ljubljanskem oc.'ru. Prav bi bilo, da presledki med posameznimi uprizoritvami ne bi bili preveliki, saj občinstvo domače opere, posebno še tiste, ki so vedrega značaja, tem bolj vzljubi, čim bolj jili v podrobnosti pozna, in ne, čim bolj pozabi, kakšne so. Če bi skušali preiskati, koliko arij in lažjih popevk ali celo bolnih šlagerjev pozna občinstvo iz tujih oper in operet, da ne govorimo iz filmskih šlagerjev, in koliko jedrnatih spevov na primer iz »Gorenjskega slavčka« bi bil rezultat preiskave najbrž ponvzen. Seveda pa mornjo biti izvedbe, posebno če so pogoste, prvovrstne; delo morajo pokazati v kar se da dovršeni izvedbi, včasih tudi s kakimi majhnimi novimi do-misleki, ki vnesejo v uprizoritev sve-žost in mikavnost; in pa uprizorjene morajo biti s toliko mero spoštovanja in ljubezni, kot so je deležne uprizoritve tujili del. Letošnja predstava »Gorenjskega slavčka« sloni na izvirni Foersterjevi zasnovi z majhnimi Jerajevimi retuša-mi. Težo dejanja nosi oder; orkester pevce smiselno podpira, včasih dejanje rahlo ilustrira, redkeje prevzame vodilno vlogo. Zasedba opere je bila naslednja: vlogo vdove Majde je pela V. Zamejčeva; svojo vlogo je razveseljivo dobro rešila, le škoda, da je že prej nismo srečali na opernem odru. Njen glas je svež, poln, probojen; pa tudi igralsko je svojo materinsko vloffo lepo podala. Minko jc pela_ Vidalljeva. Posebno pri ponovitvi se je približala tipu pristnega, zdravega, življenja polnega gorenjskega dekleta; venefar je možno to vlogo pevsko in igralsko še izi>opolniti in jo dvigniti na višjo stopnjo: od Vidaltieve, ki je ustvarila že toliko lepih odrskih likov, to tudi za gotovo pričakujemo. Kot nosilec glavne moške vloge je nastopil Lipušček. Njegov Franjo, kot študent na pol gosposki, na pol kmečki človek, je bil prav simpatična pojava. Večja sproščenost v igri in manjša navezanost na dirigenta bo dala vlogi še večjo verjetnost. Včasih kake navidezne nepomembnosti Eripomorejo k učinkovitejši igri; tako i bilo med rugim bolje, če bi se obrnil ob navdušenem slavospevu Triglavu Proti sivemu očaku, ne proti občinstvu, rav posrečen Chansonette je bil Janko; omenim njegovo neprisiljenost in lahkotnost, ki jo kaže v svojih številnih vloguh in je posebno tu na mestu. Njegovo soprogo Ninon je prepričljivo zaigrala E. Krzctova. Graciozno je odpela znano arijo v II. dejanju. V tro-spevu Chansonette—Minka-Majda moti, c'a Ninon nima prave zaposlitve. Še bolj opazno je to v naslednjem trospe-vu Franjo—Minka—Majda, kjer sta Chansonette in Ninon nekam odvišna na odru; ko je tragičen zaplet dejanj na višku, brezbrižno ogledujeta Triglav, vaško znamenje, dunata rože, motrita krošnjo vaške lipe. Naj bi ju režija tu čas neopazno umeknila z odra! Med številnim spremstvom obeh stu imenoma nastopili J. Baukartova in A. Sancinova. Za zduj najbolj dovršen igralski par sta nudila Betetto in Ba-novec. Posebno Betetto je v vlogi štruklja neprekosljiv. Posrečen je bil Dolničar kot študent Lovro. Tudi Grego-rinov krčmar je dobro zadet, le z ro- kami, ki so najsestavnejši del njegove obrti, ne ve kaj početi. Sla jc predstavljal Z. PiancckL Režiral jo E. Frelih. Tudi prizore, ki so po zasnovi nekoliko šibkejši, je dobro rešil. V druge prizore je pa vnesel plastično, včasih že kar monumen-talno učinkovitost. Tudi mnogi drobni domisleki, ki jih poslušalec komaj opazi, so pripomogli k učinkovitosti predstave. Zboljšati bo pa treba neKu-tere že prej omenjene nedostatke, v kolikor zadevajo režiserjevo delo. Slikovito sceno jc oskrbel E. Franz. Sumo Minkina hišica: ali se ne bi bolj podala v obmorsko kot v gorenjsko okolje? Plese je naštudirul P. Golovin in je to stran v glavnem dobro rešil. Le ob zaključnih plesih (»fantje in dekleta rajajo po svojem starem narodnem običaju«) se zdi, dn je v njih še vec'no preveč nožne akrobatike in premalo stilizacije kakih narodnih plesov. — Dirigiral je Samo Hubad. Posebno ob ponovitvi je vnesel v izvedbo lepo mero sveže utripajoče življenjsko sile, brez katere je tudi največja umetnina mrtva. Vendar pričakujemo od Hubada še bolj intenzivnega muziciranja. — Vsa izvedba je šo na najboljši poti k popolnosti, ki jo zahteva pieteta do avtorja, do domačega dda in do mnogih dovršenih in odličnih izvec*b v preteklosti, ki so poslušalcem še v svežem spominu. M. T. Prva glasbena matineja Sloge V nedeljo dopoldne se je vršil v glasbeni dvorani Sloge umetniško dovršen in obenem poučen nastop. Violinist Albert Dermelj je ob spremljavi Marijana Lipovška izvajal štiri sonate, za začetek iz predklasične dobe, in sicer po eno Vivaldijevo, Veracinijevo, larunijevo in Rustovo. Uvodno besedo je govoril ravnatelj g. H. Svetel, ki jo uvedel poslušalce v razumevanje sonate na splošno in predklasično posebej. Oba izvajalca sta nudila poslušalcem (prireditev bi zaslužila še veliko večji obisk!) obilo čistega umetniškega užitka. Skladno sta se vživela v slog, ki je nravlacoval nekako v prvi polovici XVIII. stoletja, do koder so skladbe segale. Pa tudi majhne slogovne premike, kot jili je opaziti na primer med Vivaldiiem in Rustom, sta i/.razito nakazala. Ob nndaljevanju zasnovanega sporeda želimo od strani poslušalcev, posebno od doruščajočih glasbenikov, nekoliko večje udeležbe, od strani prirediteljev pa tudi nekoliko več reklame za te zanimive prireditve. M. T. M& krvavi Utnii naš slovenski nacvd 31 Fordinad se jo dobro zavedal nevarnosti, kajti bati se jo bilo, da so bodo nezadovoljncži zvezali s Turki. 4. februarja 153S je v 1'ragi izdal pismo, v katerem je proglasil Kacijanarja za ve-leizdajalca in javnega sovražnika. Pozval je vse oblastnike na Ogrskem in Hrvatskem, da ga čimpreje spravijo s pota. Obljubil je desoltisoč goldinarjev ti-siemu, ki bi mti Kacijanarja živega izročil, a polovico te vsote onemu, ki bi mu izročil njegovo truplo. Vendar je bila kraljeva tiralica brez. uspeha. Ban je dno 27. februarja Ferdinandu poročal tole: Vsa gospoda kraljevine Hrvatske so jo zavezala in zarotila s Kaeijanarjem, da v nobenem primeru drug drugega ne zapu-slo.* Vendar se Kacilanar v obmejnem Sitsedgradu ni več počutil varnega. Od bratov Ivana in Nikole Zrinjskih je dobil trdnjavo Kostanlico, ki je bila kot branik pred Turki velikega pomena za vso tirolsko. Kacijanar je obljubil, da jo lx> vrnil takoj, ko za d ob i milost pri svojem kralju. Sedaj se ie pa začel Kacijanar pogajati s Turki. Vendar so jc v nekem pismu poveljniku španskih najemniških čet, ki jih je bil poslal Ferdinand na Hrvatsko, izgovarjal, češ da ima slike s Turki lo zato, da bi jih preslepil in obvaroval pred njimi ozemtjo okrog Kosta-njice (Tukaj je spet govor o tujih najemniških četah, ki so pologoma povsem nadomestile nekdanjo fevdalno vojsko. Nekoč evropski vladar ni mogel vojakov plačevati v denarju, kajti ta jo bil silno redek. Svojim vazalom, ki so se zavezali služiti v vojski kot težko oboroženi konjeniki, je razdelil klic« posestva, ki so jim omogočala, da so so primerno oborožili in vzdrževali, kadar so šli na vojsko. Cesto pa so je zgoddo, da so postati vazali oholi in se svojemu fevdnemu gospodu upirali, namesto da bi bili vedno pripravljeni zanj se boriti. Polagoma je bilo denarja vedno več. Vladar si jo skušal utrditi svoj položaj nasproti državnim in deželnim stanovom. Z regali in posestvi krono je dobil tudi potrebna sredstva, neodvisna od davščin, ki so mu jib dovoljevali stanovi. Prva so imela naiemniSke čete trgovska mesta, kjer jo bilo denarja dovolj. Žo Maksiini- ]jan I. jo najol nad :t0.(>00 »deželnih hlapcev«. Nekatere četo jo oborožil z dolgimi sulicami, druge z dvoročnimi meči, tretjo s puškami. Tudi topništvo jo začelo Igrati vodno važnejšo vlogo. Kot najemniki so služili doživljajev željni sinovi iz preobljudenih ali nerodovitnih predelov Evrope, zlasti Švicarji. V času 30 letne vojsko jo zelo zaslovela nemška pehota, ki je poslej sestavljala močan del vojska vseh evropskih vln-darjev. Dokler je vladar držal pogodilo in v redu plačeval najemnike, se je mogel nanjo povsem zanesti. Imeli so namreč zelo razvit čut za držanje dano besede in vojaško čast. Ce so jim je v kaki armadi nudila možnost za veliko slavo, so so bili pripravljeni včasih ludi dalj časa bojevati brez plače. Vendar so niso čutili nič več vezane do kneza, ki jih je najel, če je nehala redno dohajati njihova plača. V začetku v teh najemniških četah ni vladala taka disciplina kot v nekdanji fevdalni vojski, kajti tam so poveljevali velikaši, ki so imeli do svojili vazalov in podložnikov tudi sicer oblast. V četah »soldatov«: pa so poveljevali navadni najemniki, ki so se po svoji drznosti v bojih izkazali. Včasih so bili to ljudje kočljive preteklosti in vojaki do njih ni-o mogli imeli posebnega spoštovanja. Zato so često mogli doseči disciplino le z energičnim nastopom. Bili pa so ti najeti vojaki brezdomovincl Zakaj se njihov knez bori, jim ni bilo mar. Ko je potekla najcmni-ška pogodt>a, bi prešli tudi k njegovemu nasprotniku, če bi jim ponudil boljše službene pogoje in čo bi upali v njegovi službi več doživeti ln si priboriti več slave. Gorje deželi, kjer jo ostala kaka čota teh vojakov, ki jih ni nihče najel, ali pa čo niso dobivali plače pravočasno Znali so si vzeti plačo sami v najbližji okolici. In taki pojavi so bili pogosti, kajii dohodki knezov tedaj niso Turški jezdec Kaj je novega pri naš.h sosedih? Z Gorenjskega Koncert v Kamniku je priredila zabavna godba organizacije »Veselje krepi« Kranja. Koncert jo imel naslov »Naše najljubše melodije« in je imel velik u.peh. Smrtna kosa v Mojstrani. Grob za grobom sc odpira, list za listom odpada, piše ob začetku poročila gorenjski tednik, nato pa nadaljuje: Prvi po Novem letu jc legel v grob splošno znani gorski vodnik Gregor Lah, star 67 let — Kmalu za njim so |e preselil v večnost Boštjan Mi-lovoik, posestnik v Mojstrani, star 74 let. V nedeljo smo spremili v večnemu počitku 70 letnega Gregorja Klančnika, dolgoletnega župana občine Dovjc-Moj-s.rana. Ni se še zagrnil grob za njim, že e zapel mrtvaški zvon materi dovškega •erkovnika 75 letni Ccciliji Pezdjrnik, -jnsestnici v Mojstrani. V petek, 25. februarja 1941 pa jc odšla po boljše plačilo k Stvarniku 77 letna Jera Kunčuč. hišna posestnica v Mojstrani. Junaški Gorenjci. Gorcniski tednik objavlja obvestila domačih, ki sporočajo, da so v junaških bojih na vzhodnem bo-ičtt padli desetar Janez Strnad iz Črnuč, enadir Peter Grašič iz Strahinja, gre-•tdir Anton Dovžan iz Tržiča, vojaki T-iplal Jože iz Most, Vinko Schiller iz ražišča, Janez Repovž iz Dvora, Janez l elešnik iz Predoselj, pionir Gabrijel Mo-l-.vcc iz Trzina, ki je padel na italijanskem bojišču, in Jožef Ušlakar iz Brega S Spodnje Stajerskeoa Hrabri Spodnještajerci. Z železnim križcem druge stopnje so bili na bojiščih odlikovani vojak Jože Kardina s Pobrežja v Mariboru, desetar Rudolf Kranjc in '■.mest Odar, oba iz Celja, dalje grenadir Vincenc Krupa in desetar Štefan Rosman pa z vojnim zaslužnim križcem 2. stopnje z. meči Sinfonični koncert v Ptuju. \ četrtek 23. marca bo prirejen v Ptuju drug: sinfonični koncert. Nastopil bo maribor-ski operni orkester pod vodstvom diri-tT.-Tita Dietla. Na sporedu bodo dela znanih nemških komponistov, kakor NVagner-ja, Schuberta itd. Nova Cerkev, okraj Celje, sporoča: V boju proti tolovajem so žrtvovali svoje življenje: 22letni pomočnik Štefan Ko-privnik, 4-8 letni orožniški slražmojster Matija Pesjak. — 13. februarja je bilo pod vodstvom krajevnega skupinskega vodje I'g. arh. Sauerja veliko delavsko zborovanje, združeno s poučno filmsko predstavo. Vojnik pri Celju. Preteklo nedeljo je bilo pri nas veliko delavsko in šolsko zborovanje, združeno z izročitvijo članskih izkaznic šolski mladini letnikov 1025. in 1926. Zbrani šolski mladini je govoril šolski vodja Szokolay. ..... Spodnještajerski vojaki na bojiščih: Na vzhodnem bojišču so padli: Rajmund Srhitfer iz Celja. Herman Zierer iz Maribora, Jožef Zupanec iz Maribora, Stani- slav Štrukelj iz. okolice Slovenjske Bistrice, Franc Veninšek, Henrik Copak iz okolico Ptuja, Jožef Knol, poročnik Friderik Schmidt, Jožef NVeingerl iz Maribora, Friderik in Filip Urgl iz Vuhreda. V bojih proti komunistom so padli: Primož Jamnik, Konrad Koseker iz Slov. Gradca, Ivan Majhenič iz Svete Trojice, Maks Turnšek. Avgust Dalpec, Jurij Schreier iz Brežic. Novi grobovi: Marija Woch, roj. Robnik iz Maribora, Alojzija Masten iz Laškega, Martin Dobič, Gregor Pavlin, Jožef Nudi, Ernest Kaiser, Alojzij VVeilzer, Marija Marot, vsi iz Maribora, Nikolaj Vičar iz Poljskave, Martin Zamuda iz Studencev, Marija Magdič iz Pragerske-ga, Simon Jurič, Marija Frešer, Anton Brezovnik, vsi iz Slov. Bistrice. Iz Hrvaške Zahteva po ureditvi prodaje zelenjave na zagrebškem trgu. Glasilo hrvatskih gospodarskih krogov »Gospodarstvo« je objavilo v zadnjem času več člankov proti špekulaciji z zelenjavo na zagrebškem trgu. »Gospodarstvo« med drugim ugotavlja, da so zagrebški ter okoliški vrtnurji in kmetje ponovno pričeli zviševati cene zelenjavi in to brez opravičenega razloga. Zelenjave tudi več ne dova/ajo na trg, ker jo rajši prodajajo za drag denar na črni borci. Zato zahteva pisec člankov v omenjenem hrvatskem gospodarskem glasilu, da mora tudi tu nastopiti oblast ter napraviti red. Zastopstvo hrvatskih delavskih organizacij v Nemčiji. Od 14. do 18. marca je bilo v Solzbrunnu v Sleziji zborovanje nemškega delavsko-znan-stvenega instituta. Zborovanja sc je udeležilo tudi zastopstvo hrvatskih delavskih organizacij in ustanov. Hrvatsko delavsko deputacijo jc vodil dr Aleksander S c i t z. Zbiranje starega papirja v Zagre bu. Decembra meseca so pričeli v Zagrebu zbirati stari papir. Nabiralna akcija je popolnoma uspela ter so do začetka marca meseca nabrali že 40 vagonov starega papirja. Sladkorna iudustriju nn Hrvatskem. Zaradi zvišanja proizvodnje sladkorja na Hrvatskem namerava hrvatska vlada zgraditi še dve novi tovarni, od katerih bo ena pričela z obratom še to jesen. Glede preskrbe, s sladkorjem jo sedanja ND1I navezana samo na proizvodnjo sladkorja osješke sladkorne tovarne, katera pa ne razpolaga niti z modernimi strojnimi napravami. Trgovine morajo biti odprte. Policijsko ravnateljstvo v Zagrebu je obvestilo Združenje zagrebških trgovcev, da jc precej trgovcev v Zagrebu v zadnjem času brez opravičenega razloga zaprlo svoje trgovine. Policijsko ravnateljstvo poziva trgovsko strokovno organizacijo, naj opozori vse svoje člane, da sc morajo pri odpiranju in zapiranju svojih poslovnih lokalov strogo držati sedaj veljavnih tozadevnih predpisov. V nasprotnem primeru bo proti vsem tukini trgovcem, ki bi samovoljno in iz čisto spekulativnih razlogov zaprli svoje trgovine, nastopila policijska oblast. Izšla je nova knjiga Stovenčeve knjižnice BRUNO FRANK: Baron Trenk Napeta 7godba mladega poročnika barona, ki ga ljubi kraljeva sestra Amalija. — Skrita ljubezen, baronovo trpljenje v globoki podzemeljski ieči, obisk uboge princeze, baronov beg v tujino, njegovo novo življenje in čudovito ter pretresljivo poslednje svidenje z os e-pelo in že grdo Amalijo, ki ji je od vse lepote ostalo samo še srce, ki je ljubilo do konca. Knjige ne boste odložili prej, dokler je ne boste prebrali do konca, Dobite jo v vseh knjigarnah in trafikah. GOJZERCE il. 4? prodam. žibertova 25-1. STARO niso hlev ali slično poslopje ali samo zemljišče za ureditev delavnice kupim ali vzamem v najem proti plačilu 10 do 20 letne najemnino. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Znotraj l)loka< 2185. MtftI. PODGANE in ščurke zanesljivo pokončate s sirupom, ki ga dobile v droge-riji KANC, Židovska uliea SL 1. KNJIGE v raznih jezikih, znanstvene, medicinske in tehnične novejšega časa, časopise in tudi eele knjižnice kupuje slalno knjigarna Klein-mavr & Bamberg, Miklošičeva 16. SREBRN PRIBOR za šest oseb, damske čevlje, nošene, šl. 36 in 38, in marmorno ploščo prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2389. »SINGER« šivalni stroj, pogrez-I j i v z okroglim čol-ničkom, s 5 predali, prodam. Pred skotijo it 19, Adamič. KLAVIR »Konzertfliigel« 6o v precej dobrem stanju prodam. Bitenc, Gosposka ul. 10, mizarstvo. UŠEL JE PES čuvaj, črno-rjav, na ime Rolf - z verigo vred. Kdor bi kaj vedel o njem. prosim, naj javi. Zajiček Jožica, Strmi pot št. i. MALI OGLAS VRTNARJA za popoldanske ure -sprejmem. Domobranska cesla 7. SLUŽKINJO za vsa hišna delo takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« pod šl. 2392. SPALNICO orehovo imitacijo — prodam ugodno. Ivan Bitenc, Gosposka ulica št. 10, mizarstvo. TRGOVEC iz Dcv. Mar. v Polju naj so oglasi za srajce na Bleiwcisovi cesti. MOŠKO SRAJCO, katero je pobralo znana gospa 15. t. m. na progi v Šiško in pri Keršiču izstopila, prosim. da jo tnkoj vrne v upravo »Slovenca«. NAJDENA JE BILA sivn damska torbica. Dobi se jo: Dnmski salon Bajzelj, Gajeva ul. 3-11. RISALNO MIZO dobro ohranjeno, kupimo. — Ponudbe na: »ZIMMilan Jngcr, Sv. Petra cesto 17. KUPUJEMO raznovrstne anokva-rične knpge m revije. Knjigarna Janez Dolžan Ijubljana, Stritarjeva ulica 4. MARMORNA KREDA Bela marmorna kreda, kalijev karbona! 0. 00. 000 0000 . Plastikol. Sinteipomice Karboli-ne| • katran Olje za jermena stalno na za logi mm »NAFTA. 1 jubljana Ciril Meto. •lova 35 a. prej Tyr-leva. (I Srebrnino Kovance to drupe pred mete ter dragocenosti vsnke vrste kupimo rnko|4nja ffotovina RUDOLF ZORE [.lubljana Gledališka ulica St 12 MOTORNO KOLO Sachs-Miele v brezhibnem stanju tukoj prodam. Naslov v upravi >Slov.< pod st. 2390. ZAMAAKF. «tare neuporobne, m vsakovrstne pl uiovi nusie iidnndke kupimo v vsnk> količini tmon »ka cesta ) dvori pisarna 'k Za Ljubljansko pokrajino je Borzi dela nujno potrebno 30 šoferjev Kolikor ni izučenih na razpolago, se bodo novinci izšolali v posebnem šoferskem tečaju ter nato zaposlili v Ljubljanski pokrajini. Samo brezposelni reflektanti naj sc takoj prijavijo Borzi delal TtL KINO »UNION« nn Mlada slikarlca doživlja pri svojem poskusu, da bi se uveljavila v pestrem monakovskem umetniškem življenju, mnoga bridko razočaraoja »Ne govori mi o ljubezni« V glavni vlogi: lleidemarie nathcyer, Matlnus Wieman itd. Predstave ob delavnikih ob 16 in 19-15 Kupljene vstopnice za nedeljsko predstavo ob 15, ki jc zaradi alarma odpadla, p režiji osamo za predstave med tednom do vključno četrtka! TEL KINO »MATICA«IW1 Napeta kriminalna drama, ki je bila pred 13 leti senzacija svetovne iavnosti »Zadeva dr. Crippen« Odlični igralci: Rudolf Fernau, Getrude Mejen, Rene Dellgen. Predstave ob delavnikih: 13. 17 in 19 in. KINO »SLOGA« Nov UFA-jin film bogate in globoke vsebine po noveli W. Kimmich-a t najmarkantnejSimi filmskimi umetniki »Noč brez slovesa« Tragična zgodba o nsodepolnem srečanjn, usodni ljubezni in zanemarienem zakonu. Anna Dammann. Kari I udvik Diehl, Hans Sohnkcr Predstave ob delavnikih 15. 17 ln Iti v nedeljo 5e matineja ob 10.30. 27-50 bili tako redni kot davki v modernih državah. Na najbolj prikupen način bo poučimo o tedanjem ustroju vojska v Sienkievviczevih romanih, n. primer >Z ognjem in mečem«.) . Kneza Zrinjska jc pogajanje Kacijanarja s Turki silno razburilo. Zato sta začela premišljovati, kako bi so iznebila nemilega gosta. 9. julija 1539 sta so šla posvetovati v Ivanič k vrhovnemu poveljniku Nikoli Jurišiču, da bi ju pri Ferdinadu opravičil, ker sta bila v tako dobrih odnosih s Kaeijanarjem. Dosegla sta celo, da jima jo Ferdinand obljubil gradovo Susedgrad, Želin, Ko-stanjico in pa Petrovljan. Trije drugi gradovi pa naj bi jima pripadli po smrti dosedanjih posestnikov. Vse to jima jo Ferdinand podelil zaradi zaslug njune rodbine in iiz nekih, dobro premišljenih razlogov«. Dosedanjega razmerja Zrinjskih do Kacijanarja je bilo konec. Dala sta ga 27. oktobra v Kostanjici ubiti. Nasilna Kacijanarjeva smrt je povzročila pri njegovi prijateljih veliko ogorčenje. Hrvatski plemiči so očitali Zrinj-skim. da so izdajalski ubijalci. Zrinjska pa sta se opravičevala, češ da nista spravila s pota Kacijanarja zaradi obljubljenih jjosestev, ampak da bi obvarovala Hrvatsko pred novimi turškimi osvajanji. Ferdinand se je seveda potegnil za čast Zrinjskih in ostro zagrozil vsem tistim, ki bi njima ali njnmin jiotomceni očitali to dejanje kot nekaj nečastnega, (Dane.) Za vedno nas jc zapustila naše ljubljena, nenadomestljiva MATI Zemeljski ostanki drago pokojnice bodo počivali na Žalah v kapelici sv. Frančiška, od koder jo spremimo k večnemu počitku v četrtek dne 23. marca 1944 ob 2 popoldne na pokopališče k Sv. K rižu, kjer jo položimo v rodbinsko grobnico. Ljubljana 21. marca 1944. Užaloščeni Klopčarjevi in ostalo sorodstvo. Zahvala Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob bridki izgubi našega ljubega očeta, gospoda Geyer Rudolfa ključavničarskega mojstra in posestnika sc tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev, posebno Združenju ključavničarskih mojstrov, pevcem za v srce segajoče ža-lostinke ter vsem, ki so nepozabnega pokojnika spremili na njegovi poslednji poti. Sv. maša zadušnica so bo brala v četrtek dne 23. t. m. ob 8 zjutraj v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, Jesenice, Grnz dne 21. marca 1944, Žalujoči ostali. Ljuba mati! Tvoje poslednje pismo mi je vzbudilo sumnjo: Ali ni očeta več zraven, kadar pišeš? Kaj meni, da sem povsem izgub-iien? Potolaži ga vendar 6 tem, da njegov sin še ne poveša glav-e. Sinoči je bil spodaj ob morju ples v nekem skednju z množico razposajenih fantov in deklet. Pa pride njih svečenik — pastor — in vse utihne Menili so, da je prišel, da bi jih shladil, vendar se je tudi povcselil z njimi. Toda zdaj so začeli zijati še tisti, ki so prej to pozabili. Tu je itak dovolj mrkih ljudi in slišim, da že razmišljajo, kako bi sa pritožili glede mene pri proštu in škofu. Tu sem imel nekaj verskozgodovinskih predavanj, zakaj dozdeva se mi, da bi bilo prav, če bi ljudem razložil te stvari, in z igrico v mladinski zvezi sem imel zares srečo, in zdaj si že večina ljudi želi še več iger. A ko učim razne druge stvari, pa te stvari same še bolj poučujejo mene Moj predstojnik mi je bil dejal, ko sem bil pri njem preden sem šel na faro: .Pojdite med ljudi in učite jih krščanstva. 80MAN NAIMSAl JOIIAN HOJEK Do sodnega dne se tega ne boste izučili, če boste le študirali in razmišljali Napravili ste si nauk A to je le zveneča kovina in zvonk'janje kraguljčkov. Pojdite k preprostemu človeku in se učite od njega. Vi ne verujete v hudobo — ondi jo boste našli. In našli boste Kristusa v njihovem življenju. Ali ste že kdaj sedeli na krmi ponesrečene ribiške barke, ko sta bila morje in nebo ena sama pena in en sam sikajoči dim in so ribiči Jezusa s svojim zaupanjem kar prisilili, da je prišel k njim in jih rešil? Jaz sem bil že priča temu. Ali ste bili pri kakem morilcu tisto noč, preden je bil usmrčen? Jaz sem bil. Ali ste na sveti večer žc bili v kaki borni koči, kjer ni bilo drugega ko lakota, cunie, umazanija, beda, in kjer sc je navzlic temu spremenil strop v zvezdnato nebo in tla v sveto deželo, ker so peli božične pesmi o Detetu v jaslih in o pastircih na polju? Jaz sem bil Tak je bil moj dom. Ali poznate naše ljudstvo? Vi ste mi pripovedovali o radostni, prelepi domačiji. A pri nas so snežni meteži, ki ubijajo, in so megle, ki vas povedejo v brezna in vas pahnejo vanje, in so noči, tako svetle, da ljudje znorijo, in hribi, ki so od njih tnkc sence, da ljudje zbolijo od groze Kako noč se utrjia plaz grušča in pomete kmetije, drugič ga božji prst odmakne, da zgrmi tik hiš mimo. Tu &e prideluje vera. A še zmeraj je nevera vmes, še zmeraj se bori Kristus proti hudobijam v človeških dušah. Pojdite in mu pomagajte! Če boste v cerkvi brali pričevanja naših svetnikov, tedaj se to dogaja, da ostane zveza z njimi živa. Kaj bi bili brez. njih? Poročate mi v p^smu, da boste izbrali tiste nabožne pesmi, ki so vam všeč. Pravite, da boste iskali snovi za govore izven evangelija, ker ljudstvo noče več v cerkev. Toda pomislite, da ne sveti olje, ainpak plamen. Prav je. da ste prišli k meni in se vam zahvalim za to. Veliko imate znanja, mnogo gorečnosti, kulture, dobre volje. Prav A eno vam manjka: ponižnost — Sklonite ss, pa boste večji. V cerkev morate priti kot služabnik, nc pa kot gospod.« Kot otroku z dežele mi bo nemara laže ko drugim vstopiti v kočo in se sprijazniti z mladimi in starimi. Sivo nebo nad neprijaznim, sivim morjem, sive skale, sive hiše: vse to povzroča sive duše in sivo vero. Ljudje čutijo, ko da so duše na krmi brzečega čolna, ki kličejo na pomoč. Čudno je človeku, ko stopi iz tiste vere, ki sem si jo prikrojil v dijaški sobi. ven v stvarno resničnost. Včeraj sem bil na pokopališču in sem vrgel tri lopatice prsti na pet ribičev, ki so bili utonili v nedavni nevihti. Njih svojci so stali okoli groba, mladi fantiči so si sneli čepice, na'mla:ša od vdov je imela komaj dvajset let. Nisem še utrjen in glas se mi je tresel, ko sem spregovoril: >Prah si in v prah se boš spremenil in iz prahu boš spet vstal.' Samo s temi besedami sem jih mogel tolažiti. Toda. ljuba moia mati, največje pa mi je obhajilo. V to malo, po raznih vremenih prizadeto cerkev prihajajo zgarani moški in od dela pretegnjene ženske, vsi so sključeni in krivenčasti od nadlog, in vem, kako veliko je bilo njih očiščevanje, preden so se upali priti k oltarju. In tako lepo mi je, ko smem namesto Njega izgovarjati tiste vzvišene besede! Veli-častneižega trenutka pač ne more noben smrtnik doživeti. Mati, ali veš, na kaj še tolikokrat mislim? Da te še zmeraj nisem dodobra našel. Izgubljena otroška leto so povzročila razdaljo, ki je kar ni moči premostiti. A če bi nekoč ... re, saj si kar ne morem misliti. Ne vera, ali bi bil tčrej, da bi prenesel takšno srečanje. Ljubi oče, več si mi pomagal, kot si misliš. In nisem pozabil najinih pogovorov, kadar sem bil pri vama na obisku. Toda odločilne korake sem moral sam storiti. Ali sva si pa sploh kaj navskriž? Upam, da soglašaš z menoj, da smo spričo Večnega vsi otroci in da potrebujemo besed in oblik, da moremo kaj doumeti. Ljubi oče, kako so bile vajine sanje o novem svetu in svetišču v njem vendarle lepe! Vendar upam, da ta svet in to svetišče ne bosta nikoli dokončana. Zakaj, če bi nekoč prišla streha nanj in zvonik na vrh, tedaj bi to pomenilo, da je bila človeškemu duhu tu postavljena meja njegovega koprnenja, kar bi pomenilo svet in svetišče brez Boga. Imejta potrpljenje z menoj, vsega je polno, kar moram še sam s seboj predelati. V tolažbo mi pa je, da morem svoje uho pritisniti na velike orgle, ki pojejo o vsem, kar je živega, in tu dobim tudi tiste, ki so mi blizu. — * Čez čas je Merle pogledala Pera, ki je strmel v tla. Čudovito je, kako more kaka ura na glas tiktakal:, če je v hiši vse tiho. »Vprašaš, kaj porečem na to?« je slednjič dejal ne. da bi dvignil pogled Merle se je nasmehnila. »Sem kaj vprašala?« »Saj vem — t njim držiš. Vidva sta imela zmeraj nekaj skupnega.« Nato je vstal, dal roko togo na hrbet in je s težkimi koraki odšel ven. A na poti do skednja je obstal in se zagledal v streho, in mahoma se je vrnil. »Še enkrat mi ga moraš prebrati,« je rekel ... Kasneje je slišala, kako je hodil okoli in si pobrneval pesem. Torej! Oddahnila se je in ziina je postala za oba tako dolga ... Fiir »Ljudska tiskarna« — Za Ljudsko tiskarno; Jože Kramarič — llcrauigeber. lz' jutclj: tui. Jože Sodja ~ Schriltleilei, urednik: Janko Ualner.