" OBISKANJE Današnjega stanja v svetu pr»v gotovo ne moremo biti veseli.Zloveš= aa grožnja nove svetovne vojne z novimi,izdatne j širni sredstvi za uničeva nje še dolgo visi v zraku. S« starejša kot ta je grožnja komunizma,da se kot blatna poplava razlije po svetu-.in zaduši svobodo. Enako staro je tr .Pljenje polovice Evrope,ki je zapadla pod rdbči jarem.Medtem ko imajo o= stale države vsaj to bridko tolažbo,da ves svobodni sv.et! govori o njiho = vem zatiranju, je Jugoslavija na posebnem šalostnem pologaju.Zapad sicer ^obro ve,da Tito svojim podlo^nikom ne daje na dobrot ne svobode,toda na deslo je, da je skupaj z Zapadom nasprotnik Moskve. Zapadu'ni prijetno, ■ ima ta pajdaš, ki so ga pripustili pod napušd, odurne dfjmaše navade. I ^ato tega tudi radi ne omenjajo in pri pomanjkljivem človeškem spominu 'kadi pozabljajo. Ker nehote vedemo konec Tita in osvoboditev domovine na °svoboditev ostalih de^el, nas boli spoznanje, da smo v resnici v popol= froma drugačnem položaju kot recimo Čehi ali Poljaki. Celo "Pregled" NCFE,ki je bil zbirka najugodnejših protikomunistič= NPih poročil, je moral v septemberski številki prinašati grenke članke.Dr. h. % ek je odgovorni urednik. Morda bo torej zdaj tudi v njegov krog pro.ni= °al realizem.Ko je prevajal knjišico ameriškega zunanjega ministrstva o JDgoslavi ji, se je morda zamislil ob odstavku, da so "vsi voditelji Jugo .slavi je.. .med dvema vo jnama...nepretrgoma vodili rsidt svojo .. .bitko", do= j-im je kmet ostal v revščini. Pomagalo bi, da bi v bodoče za vse zlo ne krivili ie višjih sil, temveč se ozrli tudi po lastnih napakah. Pravično gledanje v preteklost in trezno opazovanje sedanjosti bi Povzročilo duševni zlom le pri slabičih,ki jih je morda treba-hraniti z Mamili. KLIC TRIG-LAVA je skušal svojim bralcem nuditi krepko naravno hra ko. Eismo prinašali za protikomuniste včasih poraznih poročil zato,da bi Prijali vero v osvoboditev domovine. Nasprotno. 0 pravem času smo skuša= li^opozoriti na dejstva, prihraniti razočaranja in omogočiti rešitev.Brez IhČi ne bomo prišli v temi preko ozke brvi. Strahopetci naj zatisnejo o= Pogumni bodo uspeli. Nič bolj nespametnega ni, kot misliti, da ni nič mogoče storiti.Če ji bil tukaj prostor za navdušujoče govore» bi pripomnili, da Slovencev akpzi dolge tegobe ni bilo konec niti jih ne bo v bodoče. Vprašanje je kako po svoji moči pomagati in pospešiti,da se bodo vremena Kranjcem Zjasnila. Najlažje bo premisliti ob primerih. Ko je g.Eden odhajal k Ti= smo ‘spomnili, da imajo Korošci in Tr* a dani priliko,da se oglasijo.Za kaj bi le to*ili: ne poznajo nas, prezirajo nas, zatirajo nas? Zakaj se j^bi vztrajno predstavljali in postavljali ter tako spodbili'vzroke tem ^avam? -Ako bi ob priliki ing.Piglovega obiska v Parizu tamkajšnji Slo= venci molčali, francoski zunanji’ minister g.Schuman verjetno ne bi izra= ^il svojega negodovanja nad zapostavljanjem koroških Slovencev,kot je to sporočil zastopnik francoskih oblasti koroškim Slovencem ob njihovem po= letnem obisku v pariški mestni hiši. Ob Edenovem obisku Avstrije nismo ^sledili,da bi se tank.Slovenci kaj zganili.Pravtako,razen gostobesedne podprtega pisma v DEMOKRACIJI, g.Eden ni dobil nikakršnega pisma od ti ptih 42^ volilcev,ki so se izrazili za Svobodno tr*aško ozemlje. Tako je ,Jll obveščen le o italijanski in Titovi strani; o svobodnem ozemlju mu ©posredno prizadeti niso nič rekli. Ko bo prepozno, bo’ jok in stok in ^irkq v London ali kamorkoli. To je trd očitek; toda dober prijatelj po= ✓^>Ddkrito,kar misli, posebno 5e more pomagati za bodoče. Nobeno pismo ^^Kenske Pravde ne more žaleči toliko,kot bi zalegel glas prizadetih. Štev.ii'. • _______b Pri slovenskih begunskih zadevah je še več prilike za izboljšanje Kaj bi recimo mogli storiti ob napovedanem Titovem obisku v Londonu? PC pomladi je časa dovolj za premislek,Obup - "saj se nič ne da" - je ne * spameten.Točiti nad nemoralnostjo Zapade bi bilo nekoristno.Jezno protf stirati proti sprejemanju Tita bi bilo smešno* žalovati,da nas je Zapa^ izdal, bi kazalo na omejenost. Tito bo prišel in tega ne moremo prepreči ti.Pazi ti bo treba, da nas ne bo kdo potlačil v isti koš s kominformovc3 Vsekakor pa moremo izkoristiti to priliko, da opomnimo na nekaj dejste^ recimo na kratko tole: G-rdo norčevanje je Titova pretveza, da njegov obisk tolmači prijat* Ijstvo jugoslovanskih narodov do .Anglije in Zapada? kajti rdečega đikt^ torja je le strah pred Moskvo nagnal na Zapad, medtem ko jugoslovanski i narodi trpe pod komunističnim nasiljem-in zato ne morejo pokazati svoj6; ga resničnega prijateljstva do Zapada,svoje želje po demokraciji in IjH bežni do svobode. .Ako bi tak glas s primernim gromom zadonel recimo z zborovanja v veliki, londonski dvorani in bi tisoči navzočih, kakor tudi ugledni močje na odru dali prepričljiv poudarek,bi prav verjetno tudi tisk ne molčal, o zadevi. Kamesto,da bi pisali mnogo neumnosti o Titu in Jugoslaviji,bi bil svet opozorjen,da komunizem tudi za Jugoslovane ni užitek. Titovi časopisi bi spet pisali,da vlada "ni pravilno razumljena". Bil bi prvi uspešen udarec proti Titu po dolgem času. . . Kemogoče? Manjka denarja,zvez,poznanstev,ugleda? Za to je bil čas sko.zi 7 let.Kaši politiki so večkrat zagotavljali,da so mnogo storili. Tudi ..če malo ver j amemo, ni popolnoma nemogoče, da ne bi KLIC čez pol leta poročal: Vejiko londonsko dvorano so napolnili sicer večinoma begunci raznih narodnosti, toda ti in ti poznani 'Angleči so vodili zborovanje,ki je bilo naperjeno proti komunizmu na splošno,toda s pripombo,da v Jugo* . slavi ji ni nič jboljše,čeprav ni pod Moskvo. Sprejeta je bila resoluciji ki obžaluje grdo norčevanje Titove pretveze..." Le sanje? Zakaj? ' L " ; - 'fs . ^ • • . ->r • 'h 7; i"'?' OBRAČUN Zanamci se bodo nedvomno čudili,kaj je v medvojni revoluciji,loči# množice' slovenskih. Ljudi .Kdor bo z ljubeznijo namesto., s sovraštvom preu gledoval ..tako doinoUransko kot partizansko stran, bo našel mnogo idealiz^ in slovenske .zavesti tako tukaj kot tam.--Z'nujno st jö'klasične, tragedij6 so umirali junaki in potegnili drug drugega v propast. Tragična krivda ' je bila v njihovi slepoti,: oziroma prav 'v njihovi:'', vdanosti,, d a na eni ni' niso spregledali zmede in na drugi ne temnih sil, ki so jih vodile* Y STKARKO.STI T.K SVOBODI ( gl.str .3L)g.Jeza zgovorno predoči miši jc^ nje bivšega ■ partt-zana .Na žalost pa .se ne povzpne na primerno objektivne gledišče.Morda smo še preblizu dogodkom, o katerih razpravlja. Vsekakor •je ocenjeval,sodii in zaključeval .preveč .avtoritativno in dokončno.La •bi slika,ki še zdaleč.ni in še dolgo .ne bo .mogla biti vsestransko o s ve J ljena,ne bila izkrivenč. ena, bi si moral' Izposodi ti komunistični tabor •istimeri, kot si je protikomunističnega. Ha čelno ■ je .bil odpor proti okupatorju politično moder in i.znarooj nih koristi., potreben. Ker je naša zunanja politika v zadnjih letih pre vojno tako odpovedala, da je država bila končno, brez vsakega zagotovil*1^ pahnjena na stran zaveznikov,je bilo.treba s puško V roki zagotoviti -'polnitev naših narodnih" zahtev. Toda takšno trpšenje človeških sil in narodnega premoženja, ko t so si ga med! Vojno privoščili komunisti, je b-v lo zločinsko početje proti narodnim koristim.Zapadnipoveljnik;ki bi -postranske akci je tako razsipno žrtvoval, vp jake, bi ka j kmalu prišel ao neslavnega konca.svoje kariere.Ce tehtamo izgube^in dosežene, uspeh©, bilanca za slovenske partizane porazn^uNa tak način^ne vodi vojne odgo vorna vlada, temveč le z anor j ena- svojat, ki sledi Leninovemu naročilu, je treba vojno kanalizirati v revolucijo. Dodati moramo še grozotno. žico umor j enih.Lese t in deset tisoči, žrtev obto7uje.jo komuni s te.I zvin-krivde zanje-ne nosi jo 'nekomunisti.Ni bil narod tisti,ki je odpovedal v času preizkušnje, ampaka. vodilna plast. Ta ni poskrbela pravočasno ------------------------------—- pametno politiko, da bi bil narod v •i .,.rT „ „T.Trn AV. odločilni uri‘v osnovah edin, zbran ? ...KLIO iKlb-LAVü . trezen.Samo "tako je bilo mogoče» 53,Bucks Hill, Chapel End đa SQ gg doMH. v roke poklicni te= Nuneäton,Warwickshire roristi za svoje strašne igre,ga Ijali v bratomorno klanje in po trni l2ha^a_liin_3.ponedelJiek_v_mesecu lih in kogteh zlezli na oblast. PRI SLIKI L Sl JE Trst, 1 .oktolora .(Od posebnega dopisnika) Ko so -demokratični Slovenci v Trstu 24. julija letos spoznali, da vo di sled za izginulim Ferdom Klembasom v Jugoslavijo,sprva niso mogli te ga dejstva dovolj točno označiti. Toda s časom so prihajale na dan -zani mivosti,ki končno pojasnjujejo zakaj jo je tako na hitro odkuril bivši organizacijski tajnik Slovenske demokratske zveze. V njegovem slučaju nikakor ne gre za ugrabitev,kot je to bilo av = gusta 1947 s tedanjim urednikom DEMOKRACIJE g.Andrejem Uršičem, ali pa 22.^eptembra 1949 s podpredsednikom Glavnega odbora SDZ g.Ferdom Kalinom Tudi ne za tako ogabno potegavščino,kot so jo .titovci storili nad Srbom g.Hrvojem Magazinov!dem spomladi 1949, ko mu j*e oznaški agent pripeljal ^eno iz Jugoslavije .na tržaško mejo,nakar so komunisti zagrabili g.Maga zinovica. To pot je šl,o za povsem legalen Klembasov odhod.S potnim- li stom, izstavljenim od tržaških zavezniških oblasti, je odšel v Jugosla= vi jo skupaj z nekim srbskim prijateljem na "obisk".Jasno je, da se s tega "obiska"ne bo več vrnil, Klembasov odhod je sledil prihodu majorja UBB Winklerja,ki se je za stalno naselil na zapadu in si "izbral svobodo". Ker je Winkler zavzemal visok položaj v primorski sekciji tajne policije, je razumijivo,da somu poznani tudi Oznini agenti v Trstu in na Goriškem.Tla so tako za Klemba sa postala prevroča in je seveda moral oditi. Prebegli Winkler je izpovedal zanimivosti,ki utegnejo nekoč razgaliti emigrantske in ostale slovenske kroge na Tržaškem, Ki malo vidnej= Ših osebnosti,ki so na plačilnem seznamu UDB. Ra tem spisku se je nahajal seveda tudi Ferdo Klembas; njegova zasluga je,da so označi lanskega decembra tako uspešno opravili svoj posel,ko so vdrli v stanovanju major ja Andreeja in mu ukradli arhiv. Znano je, da je povratnik Klembas pred vojno (in po njej?) pripadai organizaciji "Zbor". PROBLEMATIKA SLOVENSKE REVOLUCIJE V Trstu je izšel zbornik STVARNOST IN SVOBO'DA, ki so ga uredili gg. V.Beličič, Fr. Jeza in B.Žerjav. Na 80' straneh prinaša članke, gl edali ške in književne orise,nekaj pesmi im odlomek iz romana. Okus po zborniku 1AB0R ima "Rast novih sil" A,Legiše. Kakor že v zadnji številki STVARNOSTI predstavlja tudi zdaj težišče zbornika F.Jezina razprava v nadaljevanjih o "Sodobni slovenski pro= tlematiki". Brez dvoma se je g,Jeza lotil zanimive in potrebne teme,ven dar se zdi, da obdeluje tako kočljiv predmet s prelahkim srcem. Basi ni Nikjer rečeno,da.na j bi to predstavljalo zgodovinski oris tako kritične slovenske dobe, se je pa kljub temu te^ko iznebiti občutka,da je razpra Va poskus zgodovinske analize. Kaže,da si je pisec ' ' ' zastavil nalogo,da propagira misel samostojne slovenske države v njenih ekstremih in je s tem namenom skušal opisovati slovenske vprašanje. Tako pa je zapadel prav v to,kar je tvodoma obsojal z ugotovitvijo, da ne gre "slovenski protiokupatorski 'boj tolmačiti s tega ali onega strankarskega stališča". Tega mu sicer hi zameriti,toda njegovi razpravi jemlje dokumentarno st in objektivnost, bem bolj, ker je vede ali nevede zamolčeval druga dejstva,ki utegnejo govoriti protivno njegovim navajenim. Slovenska revolucija kot smo jc doživljali, je postavljala zahtevo po slovenski državi, toda istočasno 2 malimi izjemami ni zanikala jugoslovanske zveze. Ilegalni tisk nekomunističnih skupin iz leta 1941 bi govoril pro= bi Jezini trditvi,da so "računale z dokončnim razpadom Jugoslavije ^e Politične stranke"; to se zdi neverjetno predvsem za Slovensko ljudsko stranko, ki je imela v inozemstvu svoje predstavnike v jugo slo vanski vla di. Morda je Osvobodilna fronta oziroma Komunistična partija prve nese= °e opuščala omenjanje Jugoslavije, toda že 16.septembra 1941 ob konsti= buiranju Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora je izjavila, da "ures= ^-ičujoč slogo in enotnost narodov Jugoslavije stopa SNOO v stalno zvezo 2 enakimi predstavniki drugih narodov Jugoslavije". 1.decembra 1941 je Prav na pobudo OF Ljubljana z molkom proslavila nekdanji državni praz=: hik. öe tedanja miselnost ne bi bila jugoslovanska,potem demonstracija proti okupatorju gotovo ne bi bila določena za 1.december. Medvojna Kar del jeva pripovedovanja o nesoglasjih zaveznikov,kot jih je zapisal Koo= bek, so predeta z ostrim komunističnim duhom,. Kocbek je ko,i;... tipični so = potnik najbrč.e verjel vse. Koda KP je imela svoje-. račune?,^o katerih si ni bil nikoli na jasnem, kot 'njegova "Tovarišija" dobro ka^e. /M J je ho= tela v.začetku snovati državo ne samo brez- vsakega ozira ha emigrantske vlado- ampak .celo. odločno proti njej,- Četudi je.pred Zapndom samo ta^vla da predstavljala kontinuiteto Jugoslavije in je imela- celo v Moskvi svo jega veleposlanika. Potem ji je,Moskva nasvetovala,da bo bolje tovlado izpodkopati kot pa se z njo boriti in se onemogočiti pri zaveznikih. Ta taktika je imela sija.jen uspeh.V Bihadu so se izjavili za kontinuiteto Jugoslavije.ih se proglasili za parlament te države. Emigrantska vlada_ je tako prišla v njih odvisnost - saj se mora pokoravati parlamentu.Trik je pri Zaveznikih uspel.Partizani sovdobivali pomoč, vlada se je morala-z njilni:, sporazumeti in konec je bil Šubašič in ostali poznani dogodki,, . Mojstrsko je bil izigran ne le Mihailovič 'temveč tudi emigrantska vlada. Slovenska "ljudska skupščina", če jo če, g.Jeza omenja, se je glede, Jugoslavije’iz javila v republiški ustavi. Kar pa zadeva Prepeluhove- spo mine iz dobe razpadanja Avstro-Ogrske, pa pisec napačno ugotavlja prevaro "za pravico samoodločbe o svoji državi", Prepeluh je vseskozi jasno ugotovil,da so bili Slovenci z majhnimi izjemami za jugoslovansko skupnost; problematično je po Prepeluhu le, ali naj bo takšna skupnost jugo slovanskih narodov’v okviru habsburške monarhije (torej trojna mo = narhija),,ali pa v obliki samostojne nove jugoslovanske države. To pa^ nikakor ne zanika jugoslovanske orientacije slovenskega prebival stvo,kr je,dobila viden izraz v majniški deklaraciji : 1917. Popolen prelom z/.Pu= najem je predstavljal tako revolucionaren akt,da ga slovensko ljudstvo, konservativno vzgajano in konservativno vodeno, razen nekaterih social= demokratskih in liberalnih izjem v prvih letih vojne ni moglo v mnor/icr dojeti. Šele nastopajoči polom centralnih velesil je dokončno zapečatil slovenski prelom z Dunajem. Nič boljše ni bilo pri Hrvatih in Srbih pod Avstro-Ogrsko. Zedinjenje 1.decembra 1918 tako ni bilo pro tivno_občemu razpoloženju Slovencev po jugoslovanski državi,dasi sta ga.italijanska okupacija In ogrožanje Dalmacije brez dvoma pospešila.Tragično je,da se je z njim če prejudiciralo bodočo notranjo ureditev, ki jo je konstituan ta potem še dokončno enostransko sankcioniralo. "Oklic' samostojne slovenske države",ki ga g.Jeza pripisuje Narodne mu odboru za Slovenijo dne 3«-maja 1945, je pravilen v. toliko,da je bila tedaj proglašena "narodna država Slovenija kot sestavni del demokratic= ne in federativno urejene kraljevine Jugoslavije". V resnici se stare politične stranke ob razpadu Jugoslavije niso. odločile za odločna protiokupatorsko politiko in prav to praznino so Iz koristili komuni sti.Tu je na mestu vprašanje,če so stare stranke take. jasne In krepke politike bile sploh sposobne.Leta od 1929 do vojne daje jo slabo spričevalo.Tako razen komunistične stranke, pripravij ene in iz^ vežbane,ni bilo druge realne politične sile,ki bi učinkovito organizira la "kanal za odtok in izrabo tega (protiokupatorskega) sovraštva"^kot je odlično ugotovil ameriški State Department),komunisti pa so.načelno; odklonili'sodelovanj e s predvojnima strankama,ki sta posedovali za komu niste nevarni ' tehnični aparat in vsaj neke politične programe.Po drug.1. . strani pa sta bili, ne brez razloga, obe stranki do komunistov^nezaupl j. v.. Tretje sile tedaj ni bilo.Vse kar se je pridružilo Komunistični partiji., je v naivnosti ali v zanosu nasedlo in podleglo. . _ . „ Ako bi partizani pametno in odgovorno postopali,morda nikdar.ne uv prišlo do oborožene reakcije.Neodgovorna in nasilna dejanja komunističnih likvidatorjev in partizanov so rodila oboroženo belo gardo..Med voj no oizdane "Črne bukve" morejo biti enostransko poročilo, toda iz zlo^ glasnih Kardelj evih pisem ( n.pr.8. junija 1942, 4»julija 1942). Zdenici k-dričevi vidimo,da je šlo v bistvu komunistom za zločinsko pobijanje vse ga,kar je bilo aktivno,nekomunistično organizirano in dosegljivo. V splošnem pa je g.Jeza pri ocenjevanju te medvojne dobe prizane= sl ji v do partizanov ihzelo oster do protikomunistov. Ce je hotel ^to popraviti kasneje, ko se je ognjevito znesel nad.komunisti po "osvobodi tvi",j e to v neki meri popravil,dasi pri tem trpi objektivnost. Vendar tega njegovega stališča ni težko razumeti, ker se je med vojno nahajal v vrstah Osvobodilne fronte,po vojni pa v Vrstah emigracije. (psj KOMUNISTIČNI STATUT Leka Rankovid in Krsto Popivoda sta bila soglasna,da je sedanji sta= tut KPJ,sprejet pred štirimi leti, "v mnogooem krut",ker je "v dobršnem delu kopija statuta" sovjetske partije.Pri tem nista zardela od sramu, ker je KPJ sprejela ta statut po izključitvi iz Kominforme, vendar se je zdelo Popivodi je potrebno dopolniti,da "takrat še ni bilo mogoče zaradi naših izvedenih slabosti in iluzij v pogledu organizacijske zgrajenosti VKP/b popolnoma spregeld^ti vseh pomanjkljivosti ruskega statuta." Y no= vem statutu,ki ga zdaj preučujejo po partijskih sestankih,dokončno pa ga bo sprejela Partija na VI.kongresu 2.novembra v Zagrebu, je "zagotovljena Večja samostojnost'nišjia organizacijam" partije in je prilagojen novi "stopnji doseženega družbenega razvoja" Jugoslavije. Značilnosti novega predloga "Komunistična partija Jugoslavije je organizirana vodeča politična si la delavskega razreda PLRJ" pričenja Statut.Potem slede slavospevi Par= tiji,ki je delovne ljudi osvobodila izpod jarma izkoriščevalcev,dosegla bratstvo, eno tno st in enakopravnost narodov Jugoslavije ter vodi ljudstvo k zmagi komunizma.Za to so jo ljudske množice "sprejele kot svojo ljudsko Partijo". "Celotna dejavnost KPJ je po pravilu javna",pri sprejemanju sklepov Partije pa naj sodelujejo delovni ljudje,nečlani,s čemer množice lahko nadzorujejo delo partijskih organizacij.( Ta princip izvajajo na predkon grešnih sestankih,kjer- partijci vpričo nečlanov obravnavajo tekoče posle) "Moč partije je v njeni pravilni politični liniji,v borbi za interese delavskega razreda.'.. V KPJ nimajo prostora idejno tuji in sovražni ele= Qenti,niti ne tisti,ki kršijo partijsko'disciplino, program, partijske slde pe in statut.Prav tako je članstvo nezdružljivo z religijo in opravlja= njem vetskih obredov." "Članstvo ne daje nikakršnih družbenih privilegijev";odpravijen je kandidatni staž v partiji.Člana,po dovršenem 18.letu,sprejeme osnovna' Partijska organizacija (0P0) na predlog ostalih članov,delovnih^ljudi a= li na osebno zahtevo.0 sprejemu je obveščen okrajni komite. Dolžnosti na legajo dviganje kom.zavesti,nenehne borbe za socializem,dnevno politično' delo;prayice člana omogožajo široko sodelovanje,kritiko,osebno navzočnost in sodelovanje 'pri obtožbah,stavi janj e predlogov katerikoli partijski or ganizaciji. "Demokratični centralizem" se kaže v volilnosti vseh organov, v polaganju obračuna tistim,ki so organe izvolili,v obveznem izvajanju sklepov višjih organov po nižjih^višji organi lahko razveljavijo sklepe nižjiii^ge niso v soglasju s sta tutom, lini jo ali programom partije. Ustroj partije se pričenja z splošnim sestankom osnovne 'partijske or= ganizacije v podjetju,našel ju, vasi,vojaški edinici;0P0 druži najmanj tri slane in ima sekretaraj z namestnikom za eno leto.Prevelik OTO se razdeli na oddelke.0P0 se mora sestati vsaj enkrat na mesec. g. Konference mestnih,okrajnih,ra jonskih in občinskih partijskih organi= 2^cij Se sestajajo enkrat na dve leti,kjer se izvoli nove komiteje in Revizijske komisije ter pregleda izvršeno.delo.Novost je,da morajo ti komiteji delovati kolektivno in niso več razdeljeni na biro in plenum, lekoce posle opravlja sekretar!jat komiteja. Podobno se sestaja na dve leti tudi pokrajinska in oblastna konferen ca,da pregleda delo in izvoli nov komite( pokrajinski,oblastni) in revizij ako komisijo. Na tri leta se sestaja kongres KP' ljudske republike( n. pr. Sloveni je j, Vsaka štiri leta pa kongres KPJ.Tu se izvolijo Centralni komiteji in cen Ira1ne revizijske komisi je,določi se politična linija,odloča o poročilih, DRogramu Itd.Centralni komiteji izvolijo iz svoje sredine Politične bi= Rojäz generalnimi sekretar ji Partij ter Centralne kontrolne komisije, ki °dločapo prekrških proti programu in statutu KP< ter o pri tožbah.Iz se= stave Politbiroja .-izide še SekretarijatCentralni komiteji imajo tu= pravico kaznovati ' cele organiza ci je( 0P0 in komite j e)., celo z razpustom, je bila z njihovim delom prizadejana Partiji večja škoda.Tedaj se ob Razpusti izvede posamezna registracija članstva, skliče izredno konferen-. °a In izvoli novo vodstvo. Članske kazni od opomina do izključitve( skup n° 5 stopenj) so "vzgojnega pomena", protirjim je dovoljena^in možna pri= Dožba,venäar. gtetut ne omenja možnost pritožbe n.pr.razpuščene ali kazno vane enote(0P0,komiteja).Pritožba je rešena v treh mesecih. Od CK deločen odstotek dohodka člana,predstavi ja članarino. (ds) SPOPA-B S' TOVARIŠEM-- ' (Od posebnega dopisnika) ■'' '.'TovariSij'Sl.abo ste" obve^xeni .Zdaj je doJta vse dobro . vrni te se ! B’obi= li boste službe po svoji sposobnosti!" se jevrazvnel komunist,tovariš iz Srbi j e,ki'je- prišel v Anglijo s komisijo kupovat traktor je.Mislil.je, da bi bilo dobro poleg traktorjev pripeljati v Jugoslavijo tudi ljudi,pa' je obiskal svojega sorodnika,begunca. Ko smo zvedeli za tovarišeb obisk,se nas je nabralo precejšnje število beguncev in vse nas je povabil nazaj v domovino.Zdaj se je vse spremenilo,je rekel.Priznajo napake in se izbolj’ šujejo.Sicer- pa vso bili vsega krivi le Rusi.Leta 1945 smo doživeli huj= so okupacijo od Hitlerja,je rekel tovariš.Rusi so kradli,morili,posilje= vali?odpeljavali.Rusi so ukazovali pobijanja,Rusi so zavozili gospodarst vo.Zdaj.pa je vse drugače in boljše.Vprašali smo ga kako je s plačami,pa je priznal,da mi begunci izvrstno čivimo v primeri z delavci v Jugoslavi ji. Prešli‘smo v napad.Organizirana politična opozicija seveda ni dovolje na,.je odgovoril komunist na vprašanje; saj je bolje poslušati enega na = mesto več.O parlamentarni demokraciji ni hotel razpravi ja ti .Rekel je, da ,. se na politiko ne razume in da so begunci bolje poučeni.Tito je tudi ko= munistom še.vedno uganka.Žalostno je skomignil tovariš z rameni,a ni sku šal oporekati,ko smo ga vprašali, kako to, da se je med^vojno nekaj visokih članov KPJ izmazalo iz nemškega ujetništva in da je včasih kazalo,da je bila KPJ najboljši zaveznik Hitlerja. Na vprašanj e,kako v Hrvatski,je to variš rekel,da so se Hrvati pokazali premalo delavne in da .so Srbi morali prevzeti mnoge stvari v svoje roke.Korupcija in kraje so cvetele.Kaže da je hrvatska "politična vzgoja v obstrukciji in abstinenci skozi deset= letja privedla do tega,da ni več ne jasnosti ne sposobnosti za ustvarjal no delo. Tovariš se je ,dalj.e-ponašal z Edenovim obiskom v Jugoslaviji.^ Ni šel Tito k njemu,kajti Tito nikogar ne rabi; drugi rabijo nas - je de jal. .Potem pa smo mu postregli z vtisi tujih novinarjev o Jugoslaviji. Na mah smo mu prebrali članke o polomiji graditve Novega Beograda,*elez niške proge v Bosni,o prvomajski paradi,kjer da je depiliralo tudi pre= barvano Hitle.il-jevo „oro^ je in je celo vojaška godba svirala nemške kora.č niče,ker novih .nima jo,starih.pa nočejo igrati. Tovariš je povedal,da bi tudi on kje ostal,če ne bi imel doma ^eno in . otroke.. NA ZAHODU TONE SeNCE . ’ , (Ibpiš ) - Vsa j del ljudi v domovini ima' zelo slabo mnenje o zahodnih radijskih Oddcjah za Jugoslavijo.Tako posnemam iz pripovedovanja.dotičnih,ki pri= ha ja jo na obiske v .Avstrijo.Jugo slovanske oblasti izdajo zdaj precej do volj enj in obiski so pogosti. GLAS AMERIKE po tem pripovedovanju naravnost ubija ljudi.Pripoveduje jim zgodbe o .Višinskem in drugih,a doma 'imajo prav take'Višinske,Malike Politbiro in rdeče vodstvo.Na splošno niti GLAS AMERIKE niti LONDON s svojimi oddajami niti najmanj .ne zadovolje 'željam poslušalcev razne v zelo redkih primerih.Poslušalcem se zdi,da se oddaje igrajo z narodom,M. preživlja' najtežje dni in mu ne dajejo upanja na boljše življenje.V ve=? ■ liki meri so izgubili vero v osvobojenje z Zahoda.Mislijo,da .so postali žrtev svetovne politike. Nasprotno -zadovoljujejo poslušalce kominformovske oddaje v toliko,ker strahovito tolčejo po Titu in točno iznašajo razne stvari,ki jih ljudje občutijo na.svojih ramenih.Nekatere stvari so še tajne,pa se kasneje iz kaže,.da je bilo- res in da- je KPJ prikrivala kaj /po mesec ali dva.V sptoš nem so ljudje skeptični,saj poznajo Sovjete.Toda vztrajno zahodno_podpi ranje Tita 'povzroča počasi razpoloženje obupancev.če j.e Zapad prijatelj Tita zaradi svojih interesov,mi nismo prijatelji Tita, niti ni on naš prijatelj - pravijo. Tito se pajdaši z Zahodom le iz strahu pred Moskvo, Toda zakaj naj bi se narod boril,žrtvoval in dajal življenja za rdeči_ fašizem? Če Zapad 'na vsak način želi,da živimo pod komunizmom, -.si mislijo ljudje — nam ni nič mar, ali je to Titov ali Stalinov! Zdaj,ko so osami jeni,kot zrno med mlinskima kamnoma Zapaha in Vzhoda,mora jo prenašati mnogo tegob.V obupu se poraja kljubovalna mi sel,da.spada jo pac k domovini komunizma, <£e res morajo biti pod komunističnim jarmom., (Str.T. - "Glas iz Slovenije") Štev.103. ■ K1IC TRI Grli V3. • Str. 7. _ V zvezi 3''':členkX)m v ^t.101 R A Z G L E D I MED SRBSKIM BEGUNCI sigo prejeli sleden e: Poleg tega,ds je .-srb.ska emigracija raznobarvna,, je razdeljena V dva svetova: prvi so preživeli krvaVp in duhovno revolucijo, drugi so si.pri hranili vse strahote in koristi revolucije. To so'v glavnem ujetniki in vsi tisti politiki,ki jih je pot Se pred vojno pripeljala v inozemstvo. Prvi svet je izgubil mnogo zaostalosti,spoznal je vrednost človeka brez. ozira ha njegov položaj in uvidel,da razredna borba vodi k zlu. Drugi svet vedno joka za izgubljenim-, za preživelim, v za tistim,kar se nikdar več ne vrne,pa čeprav se doma spremeni vlada, "ivi v dobi pred aprilom 1941.Na malega gleda zviška, čeprav sta danes pri krampu in lopaiti oba enaka. Kdor. nima kakega naslova ali bivšega pologa ja,mora po njihovem mnenju le kimati tistim,namišljenim veličinam.41i si sposoben dati od sebe,kar neka kvalifikacija zahteva, se jim ne zdi va^no.Vprašajo le po imenu, naslovu, pologa ju; sposobnosti ali lastnosti so jim postranska stvar. Posebno pri ljudeh,ki so slekli uniformo, se opazi vsa golota njihove izobrazbe,tako šolske kot splošne človeške.Čas in okoliščine so razgali= le vso revščino veličin,tako oficirskih kot političnih. Zanimivo je poslušati mnenje takih ljudi o jugoslovanski ideji.tJugo = slovEnskö je vse od Kosova do srbske šajkače, od sv.Save do najnavadnej= ših srbskih običajev.Na splošno vsa"izročila srbske zgodovine enako kot Začimbe srbske kuhinje - vse to je jugoslovEnsko.Jasneje povedano, Slo = Venci in Hrvati bi morali privzeti vse,kar je srbsko in naj bi kot tako hilo jugoslovansko.Slovenci naj bi se edino Srbom imeli zahvaliti,da da= hes-sploh še živimo.Pozabi ja jo,da imamo danes vsak svoje Kosovo,da smo hanj- ponosni, da pa tujega spoštujemo. Lepo deklamiranje zgodovine samo po sebi, nič ne pomeni. - Poleg tega Zasledimo prezir do mladih,ki da nič ne vedo in niso poklicni politiki, Joda čim se človek spodtakne ob "mlade",pomeni,da je star in da ga je Šas poho'dil.Je samo še za zapeček, S.D. J a v n o ^tvornost" - G.urednik! Pri omembi "Slovenije" ih objavi intervjuja z g. Jezo-, niste' bili objektivni.Zakaj hi s te preskrbeli izjav g.Ježa in g, tvornika? So1 (Kot g.Jeza sta bila povabljena tu dl gg.j.eč in Javornik, da povesta o svojem stališču.Žal njunih odgow-rov nismo prejeli.Pač pa po "Slo v Venski državi" od 20 . spt .r^zvidimo, da goJavornik ni imel in nima "no= kene zveze z revijo fStvarnostr..." - . . . Ur.K.T) drvatski zbor.- G.urednik!Brez dvo m.a ste svojega dopisnika primerno oborožili,preden ste ga poslali v levje žrelo...Sklepamrda je prišel Ven živ,ker je napisal zanimivo po hočii£_.___________________ .'PROSIMO, OBNOVITE N7R0ÖNIN0! v -.m n e n j e Gr ..urednik! Škoda da se Vaš dopis= nik,ki je prisostvoval zborovanju hrvatskega Društva,ni tudi razpi = sal,kako se je počutil v takšni ul trašovinistični družbi.Ne izključu jem možnosti,da se je pred svojim pohodom, na zborovanje posebej regi strirai pri londonski policiji za vsak slučaj,oZcče je poročen, vsaj zavaroval. i.J. (Naš dopisnik pripominja,da so bü gostitelji zelo prijazni in da so ga po končanem zboru ob 4h pop.po= vabili na kosilo, kar pa je odklonil. Ur.KT) Med srbskimi'begunciG. ur e dni ki Evo dopolnil- aktivnih neđemokra tihrZborova "Iskra" iz mesečnika 14dnevnik,dušanovska "Srpska borba" iz mesečnika "u imevBoga" - tednik z lastno tiskarno! Sika se nam! R, +++ "GLAS IZ SLOVENI'JE" v reviji STVARNOST IN SVOBODA pravi,da čuti mladi rod tiho,toda dosled= ho in. zagrizeno nasprotstvo,prezir, "ki se kaže v angleški in ameriški Politiki do slovenskega naroda,ko gre za naša življenjske interese,za hašo narodno usodo,na primer v vprašanju Koroške in Trsta." Je pa "to do ker znak za treznost in zrelosr naših ljudi,da se v tem svojem razočara hju nad Zahodom niso obrnili k sovjetski zvezi.""Ljudj e so postali apa kiČni,nedostopni in dezorientirani...Ta razočaranja z Zahodom... so lju di izmučilr." ZA ODCEPITEV Slovenski notranji minister Bo= ris Kraigher je javno obsodil "se= paratističnh tendence”, ki jih pro = pagira med Slovenci katoliška Cer= kev.Republika\Slovenija naj hi se odcepila od ostale Jugoslavije ter s Svobodnim tržaškim ozemljem, Furlani jo,^ vstri jo in Bavarsko usta novila "katoliško federacijo” kot vmesno državo med Vzhodom in Zapa= dom. Ki izključeno,da bo temu javne= mu napadu sledilo še hujše prega = njanje kat»Cerkve,združeno s proce si, obsodbami zaradi veleizdaje itd; rešim bo tako spet našel novega so vratnika in "domovina bo spet v ne varnosti". ■ 0BR0Ö SE ori okoli prof.Jakoba Šolarja,ki ga je "zgodovinar” Franček Saje odkril kot izdajalca: nekdanji kršč.socia list Tone Fajfar se ga je nesramno lotil v LJUDSKI PRAVICI in mu oči= tal "srečo,da se je vrnil v domovi no kot dachavski 'mučenec*, namesto da bi moral'bežati" z ostalimi za= vezniki v emigracijo.V pismu ured= niku POROČEVALCA pa neki M.V.spra= šuje,kdaj bo "Slovenska akademija znanosti in umetnosti pognala na ce sto izdajalca Šolarja" in "kdaj se bo moral zagovarjati za svoje zlo= čine pred sodiščem". ■ - ČIRILMETODARJI bodo zborovali 23.oktobra v Ljubija ni.To j’Cirilmetodijsko društvo ka= toliških duhovnikov LRS" druži nad polovico slovenske kat„duhovščine (preko 500 članov) .Predsednik ž.up= nik Bajt in predsednik Verske komi sije pri vladi župnik Lampret sta bila predčasno ekskomunicirana, jugo slovanski episkopat pa društvo od= klanja.Cirilmetodarji vneto podpi= rajo Titov režim. Podobno društvo,Združenje kato= liških duhovnikov, pripravljajo tu di na Hrvatskem“,društvo bi urejalo stanovske probleme duhovnikov ter sodelovalo s kom.oblastjo.Na konfe renči katol.škofov v Zagrebu so go vorili tudi o tem'društvu,Zagrebšti škof msgrcSalis-Saewis je v poseb= nem pismu duhovnikom prepovedal Sla nstvo v takem združenju.Oblasti pa so škofa, opozorile,da s tem odreka "pravico združevanja in svobodnega opredeljevanja" ter tako krši sako ne „Kato je škof obljubil,da bo svo je pismo preklical. SPOMITE SE' SOCIALNEGA SKLADA! TITOVO SC?STV° ' Novi zakon o kazenskem postopku, ki ga pripravija jo,na j bi "razäirü sodna jamstva zagotovitve osebne svobode državljanov in njihove pas v ne varnosti z zagotovitvi jo, da bo storilec kaznivega dejanja pravično kaznovan." Predsednik Vrh.sodišča Jugoslavije dr.Josip Hrnčevič je napovedal verjetnost ustanovitve občinskih dišč,ki bi jih sestavljali po trije sodniki,izvolj eni iz vrst državi ja nov za določeno dobo.Območje takih sodišč bi obsegalo civilne spore,to gre za manjšo vrediiost(do lo.ooodln) NAMESTO VEROUKA so v osnovnih in srednjih šolah u= vedli nov predmet: "moralna vzgoja1.1 TITO TAJD TITO TO Kljub temu,da je bila gospa Tito glavna privlačnost za tuje Časnikar je ob Edenovem obisku v Jugoslaviji, jo domači časopisi sploh niso ome= nili in je tako Titova tretja poro ka Jugoslovanom znana le ilegalno Slovenska Pravda je poslala g