Številka 309 Trst * četrtek 9. novembra 1905. Tečaj XXX, Imh&j* vMkl daa. V . *d& ob nedeljah in d rajnikih ob 5. on. oo Donedetjklh ob S. ari ki utre). fiMlfie tterllk« »e prodajajo po S kov«. (6 etotmk) ■cofih tobakarnan v trstu in okolici. Ljubljani, Gorici, Ctlji. Kraniu. Mariboru. Celovcu. Idriji. fit Petru, Sežani. Sabrefini. No ven? mestu itd. tgiaee In aaroćbe sprejema uprava Usta , Edinost*, iltas ittrfl« Gaiattl it iS. - Uradne ar« so od 3. fp. 4a L ivećer. — Cene oriasom 16 st. na vrsto petit; poslanico, osmrtnice, javne zanvale in domaći oglasi oo pogodbi. TELEFON itov. 11§7. Edinost zm Primrtka. 31 aro Anina i sa vse leto 34 K. pot leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Na-aaročbe brez doposiane naročnine se uprava ne osira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista, Kefrankovaaa pisni m ne sprejemajo in rokopict se ne vraćaj o-Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liais UREDNIŠTVO: «1. CHorflo Galattl 18. (Narodal doza.) iadajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN OODINA. Lastnik kooaorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcijs lista Edinost*4 v Trstu, ulica Oiorgio Galatti It. x»." Poitao-hranllnKat račun it. 841.«52. š Pol. drušfvo „Edinost" v Trsta. Vabilo na veliki javni Kazenska razprava Tanssig. ( LODZ 3. Prodajalni^ po deloma zabite DUNAJ 8. V pravdi radi goljufi e z deskam-. Prebivalstvo je silno nemirno, proti Taussigu je šest porotnikov vpraš.nju ! Listi niso izišli. Priobčuje fe samo brzojavke pritrdilo, šest je pa isto zanikalu z dt Slavkom, da škoda ne prewga 30 000 K, nakar Splošna volilna pravica in stališče Jfancev in vlade. i< bil Taustig oprcšSen. Spor aed Francijo In Veaecuelo. manifestaciiski shod NEW J0RK 8 N«k. * • s brsojavka ia Kanade poroča, da je tamkaj /a splošno, enako, direktno Id ra«*irjs»« govorica, da zapasti francoski di-tajlio volilno pravico, pkma«tčni zastopaik Taigcy Ventcuelo. V , „.. .... i i • i tem el«čaja prevzame zastopstvo francoskih k. se h« viml prihodnjo nedeljo oh ih|Mov 8Dglej£o 0jp,Blan8tvo. 10. uri predpoludne v veliki dvo- m^onstralje T Pragi. mn. ..Narodnega, doma". PRAGA 8. Po sni uri popoludse je ( >zirom na veliko važnost predmeta iU na pokopališ*e na tisoče broječa množica pričakovati obilne udeležbe iz vseli delavcev in dijakov. Na krsto steklarsiega slojev tržaškega Slovanstva. pomočcifca Hubca je bilo od raznih delavskih društev in organizacij poloienih nad 50 vencev. Ob odprtem grobu je govorilo vko vseučilišče. poludantki seji razpravljala o zakonskem DUNAJ 8. Današnje piedpoludne je načrtu glede pokojnin delavcev tsr je b 415 rasulo ra rno toliko na vssučii.šSu, kolikor proti 117 g.asom zavrgla predlog socijalista L a Uhnik . Fournier-ja, po katerem naj bi se sredstva . . . , ,« , 1*1 .za pofcritje pokojnin stavila v proračun. Po- Obstrukella železničarjev e. k železnic „ , ,, . .. . roceva'ec ljrucya e je pobijal ta predlog, na unaju. naglasu e, da bi ne moralo prisiliti podjetnike v državni svet, obdržavši doBtojanBtvo j moravskih državnozborskih mandatov v svojih DUNAJ Uiutbenci vseh prog držav- , , . . . „ r 6 in de.avce, da bi prispeva i z\ strosse. »Petrograjake brzojavne agenture«. Uataja v Batnmu BATUM 8. (Petrogr. br«. agent,) Tu Laj ao vse prodajalnice in piBarne zaprte. Učenci ne ho lijo v dole. Včeraj so isti priredili velik obhod po mestu. Od socijalno-demokratične strani zatrjujejo, da s> povodom raziejanja železniškega tira na postaji Sadjevaho vojaki ubili oziroma rinili 18 oeeb. Na postaji Supra je bilo ubitih pat koza kov, na poataji Kobuleti pa postajena-fielnik in dva Suvaja. Množica je ujela nekega policijakega kc m i Barja. Dae 2. t. m. je ljudska mil ca v mestu Narakvirali napadla okrajnega načelnika, ki ga je spremljalo 120 kozakov. Bjj je trajal 17 ur. 105 kozakov je padlo. Policijski uradniki mesta so bili vsi ubiti. Od milice so padli le štirje možje. Sodi se, da sta bila okrajni načelnik in neki fiastnik ubita z bombo. Razjarjeni kozaki bo v vaseh zažgali poslopja. Ker ni cest, odhajajo Sete na mesto ustanka po morju. Ameriški Židje xa ruake Žide. NEW-JORK 8. Na velikem shodu Židov je bilo nabranih 56 800 dolarjev, ki so namenjeni za podporo vseh žrtev nemirov v Rueiji. Bivši finančni minister Kokovcev. II.. Da Čujemo dalje, kako »Neue, Freie.. Prease« govori o zahtevi po splošni in enaki volilni pravici, pritrja tej zahtevi in si ob enem prizadeva, da bi eskamotirala nje efekt, v kolikor bi mogel ta iti navskriž z nenasitno pohlepnostjo in brezmernimi pretaozijami nemške manjšine v naši državi. Čujts le! »Neue Freie Presae« izjavlja izrecno, da ni smeti »nobenemu sloju ljudstva odrekati pol.t čae enakopravnosti 1« —Toda, toda .... tako se glasi pridržek v dunajskem listu .... »socijalno zadovoljenje delavcev in njihova politična volilna pravica ne smeta imeti p o b 1 e d i c e, k: bi sezala preko namena te reforme, da bi Nemci ▼ jezikovno me ■ šanih krajih izgubili svoje parlamenta-rlško posestno stanje«. Glavni pogoj za privoljenje v u vedenje splošne voliloe pravice je torej — nadaljuje »Neue Freie Prease« — da ei Nemci ohranijo possstao stanje v jezikovno mešanih krajih. Nemcem mora ostati zagotovljeno dosedanje štavilo nemških mandatov na Češkem, Mo-ravskem, v Šleziji, na Štajerskem in na Kore skem! Izlasti pa je Nemcem na srcu — Moravska. Vaakdo ve, da je prebivalstvo te PETROGRAD 8. (Petrogr. brz. agent.), dežele po 3/4 — češko. Vzlic temu dejEtvu Bivši finančni minister Kokovcev je bil ime- i jn v gaemsh človeškemu raeumu in najele-novan pravim tajnim svetovalcem in pokli- - mentarneji pravičnosti, pa imajo Nemci večino nlh železn e, ki se ttekajo na Duaaju, so _____ nocoj na veiikem ah idu fozlaaao silen;!' re- ■ -. - ___ e.."učijo, da prične;o jutri ob 7. uri zjatraj UOgOUKi M KUSUeill. delo po p edpis h (v svrro obatrukeje) na Novi finančni minister. v«»eh p stajah c. kr. državnih ž l*zo c na ' PETROGRAD 8. (Petrogr. brz. agent) Dunaju m okolici, to pa dotlej, dokler se Finančn: minut*r Koki v3ev je odstopil. Na m ne poviša i lača ra 20'/« za kate- njegovo mesto je bil finančnim ministrom državn?ga tajnika in senato-Ja. Is Saratova. SARATOV 8. (Petrogr. br«. agent.) Neki proglas sarat jvskega šitfi je prebival« stvo, ki se je bilo že nekoliko pomir lo, z nova razbur i. V proglasu | ozivl,a šktf na nasilatva proti sovražnikom države, k katerim . prišetva gojence in gojenke gimnazij. Splošno gonje. Istočasno so naglaš.li zahtevo po imenovan Sipov. Vlada namerava sedaj od-^^ mnenjef da 8e zamore lj„datVO pomiriti spi* šn: eoasi in diiektni volilni pravici, delek fiaaačaega ministeratva za trgovino in Bolgarski kaee Ferdinand. KOBURG 8. B>lgar^ki knez Kerdinend e dane« pa n č odpotoval v S.fi o. Strajkovsko šibanje francoskih arzenal skih delavcev. TjORIENT 8. Arteca'sti delavc. ao eF eni i pričeti generalni štrajk. Španski kralj v Berolina. ! industrijo tsr za upravo trgovinske plovbe preoBuovati v ministerstvo se trgovino. Promet na šelesnicah j VARŠAVA 8. Na železaici Varšava- le, ako se škof a odstrani. V Ru«iji je nastal mir. rokah. Teh 21 mandatov mora biti abiolutao obseženih v ceni, za katero bi Nemci dali svoje dovoljeajs ra uvedenje splošne volilne pravice! ! To je rt s že višek drznosti. V deželi, v kateri tvorijo Nemci le četrtino prebivalstva, naj bi ee jim ob volilni rt formi, ki naj se izvede v znamenju enake pravice, garantirala z k vse večne čase večina mandatov!! Kako naj bo to m.žao, za božjo voljo, ob splošni in PETROGRAD 8 (Petrogr. brz. agent.)! ® » » k 'l volilni pravici?! Ob splošni in enaki ! Iz notranj h pokrajin dospele brzojavne vesti poročajo, da je v državi nastal mir. Mestni volilni pravici sploh ni drugače možno, — to pravi že naipriproeteji človeški razum —, Petrogr a d je bil danes ot^rjen promet. ^^ y Mogkvi> Qiea[ in Novorosaijakem nego da bo večina gUsov tam, kjer je fak Promtt varšavsko dunajske železnice in ^ prebival8tvo izdali pjz;v6f naj iato p0. dni pretrgan. Splošni štrajk pooehuje. V Odesi. BEROLIN H. t e«tr je podelil šp^n-^ VARŠAVA 8. V Odesi so v ponedeljek szemu kralju Alfjniu verižico k redu kozaki ubili šest oseb. črnega orla, ki je bi'a izročena kral u ob V IaOdsn. seljake železnice estana najbrž še nekoliko ^ r na?iiatvi Kurator apelQflga ^d;^ v Moskvi poživlja vse priče, ki bo videle nezakonita dejanja pol cije in hujskanja nižega lju iatva, naj svoje pr:tožbe predložs na so- dišču cziroma pri uradih navlašč zato postavljenih, v svrho da se uvede stroga n egovem prihodu. BEROLIN 8. Po zijutreku v palaSi paki priobčil, da ne bo dopuščal Jemonstra LODZ 8. Generalni guverner je s le- preiskava. Enak poziv je izdal tudi tt* se ccsar m kraj v odprtem automobilu cij in ljudskih shodov, ako ne bo ulične podala □a lov. na vojapk-j rator EolšSa v Odesi. V nekaterih proku mestih južne Rudije so se organizirali posebni vtžbahšSe Dobeiitz razsvetljave. Veak promet od 6. ure sveder odbori, z namenom, da razširjajo mirne na- do jutra je prepovedan. PODLISTEK. zore, in da pomirijo kristijane in žide. Prokletstvo. ■ fođovteaki uman IvfuU Amo«. — Nadaljeval 32r> občino trogirsko v znak ia spomin, da se je celo telo, zdravo od glave do pete, pravo == iz lastne volje dala poi žezlo gospoda kralja j po sicu in duši. Plemič in mornar, polje-. Tvrdka in pod vlado bana hrvatskega-dal-1 delec in kramar, ban in svečenik, kralj in IB dovriil Z. hnal aa. O—6. mat nekega, ter je s tem zaslužila, da jej bo lice svetlo pred svetom in da jej sreča cvete nt manje nego dragim v deželi. To dodamo, | ako vam je prav, gospoda Trogirani, da nas ne boste doliili nehvaležooati. — Hvala ti, ban, se je poklonil Zaril, kar Bi storil, ae boš obžaloval. To je menda pravično, z dovoljenjem, j — Hvala, hva^a ! je vskliknil tudi mali velemožai gospod ban, je zaplel mali okrogli 8n<5a, poklonivii m globoko ia upiraje svoje Ssr.ca svoj jezit v razgovor, samo da malo oči v gospodarja omiškega. odleže njegovi brbljavosti. i — Dobro je, dobro ! dosti je hvale, ja — Saj ne pravim, da je krivično, dragi ' mahnil Ivan i b roko. Nadejam ee, da bo T rogi ram, je odvrnil ban. Dobro vsprejemam prilike, da doživim od vae še veče kvale in tudi ta pegoj ; ali da vidite, da sem vam in slave. Ali pravim vam, ljudje boiji, ai-res prijatelj, dodati hočem samo še »o kar ne spletk ari te. določbo. Odposlanci so Be pogledali zaSudeno. — Kralj in vsi hočemo, da is Hrvatov t pravimo nekaj celega in pošteaega, kar — Da, je nadaljeval Ivanii, v pismu | ima jadao dušo, jadao srce, pak na st^glav kraljevskem bo potrjeno in zapisano tadi to : stvor bres misli in sloge, ki ga morajo Će katerokoli mesto po kraljevini iitakne! opleniti taji volkovi, da ne bodo Hrvatja kako svoboščino ali pravico, ki jo Trogir ni | tolpa divja Živali, kjer vsaka svar gra la sa uiivtl dosedaj, .razt;gner- Ee ta-oblast brez svojim plenom, aa brigaje se sa brata, ki ga vcacega nadaljnjega prouče *snja tadi na tadi poja, Ča je potraba. To mora biti jsdnošriili mnogo manja od stircga Jana Palet- ubcžac : vsi morajo v jedno kolo, da bomo Hrvatje močni junaki, da ae bo vsaka duša silila v ta ubogi narod, da na odgrizne vsaki vrsg kos starinske dedovine. — Bodita z nami, meščani. Na spletka-rite, kajti pri živem Boga — in tako misli tadi kralj Tvrdko — ako aa pojavi najmanja nezvestoba sli prevara, ako se najde Judež, stopim ma aa vrat in občutil bo, da na hrvatski zemlji ima ša moči hrvatska peta. Zapomaite si to, a posebno proaim tebe, šor Madio, je rekel Ivaniš, ostro pogledavši Vlaha, reci svojim soplemenikom, naj si zi • pomnijo, da bivajo na hrvatski zemlji kraj morja ; pak, ako bi kdo pocabil, da ja ta Hrvat gospodar, vržem ga v morje. Ivanii ja govoril ts sadnja beseda go-spedo Madija toli mirno, da jih Italijan nikakor ni mogel vsprajeti sa ialo, marveč kakor trden, rasen sklep Ivaniša, ki so ga j krati, masu kraj morja itak ž) posna vala kakor j ostrega Človeka, nezlomljivega, ter ga niso - tično večina prebivalstva, a kjer je veČina glasov, tam mora biti tudi večina zastopnikov. To je tako jasno, logično in naravno, kakor aritmetiška naloga : 2 X 2 — 4. Ali Nemci zahtevajo, ko gre za zadovoljenje njihove nenasitne politične samopašnoati in narodne objeBtnost:, naj se tudi zakoni logike in narave umetno potlačijo. To ve tudi »Neua Freie PreBee«, da ie nje zahteva glede moravskih mandatov poštenim naravnim potom neizvedljiva; zato pa prihaja z ingenijoznim predlogom, naj se teh nika, ki so ga nazivali bič Dalmacije. Madio je, pobledivši do vrh čeia, stisnil ustnici in oko ma je sinilo proti Ivanišu, kakor da ga hoče prebosti, ali to le za mal hip; potem je spremenil svoj obraz v sladak nasmeh, skljačil hrbet v globok poklon in rekel pre-pokorno : — Sporočiti hočsm, možni gospod, tvojo milostno zapoved svojim soplemenikom. Ali ne treba jim takega opomina. Mi ljudje rimskega jezik« ki od mnogo vekov bivamo po jadranskih mestih, ljubimo svoj rodni kraj, klanjamo se oblasti, spoštujemo zakon in ne želimo dražega, nego da živimo pri mitu. Tebi zaupamo trdno, gospod ban, ti nam ustanoviš mir, ker ti je volja trdna in močoa/ Ivaniš je pašno poslnšal previdno laskave bessde Latina, za katerimi sa je skrivalo, ojstro ialo Vlpba proti hrvatskemu bana. Po njegovem obraza je hipno zatrepetal nasmeh in astnici sta se stisnili nekoliko* (Pride ie.) 21 mandatov zagotovi Nemcem a pomtčjo volitve na listo, ca kat»ro bi glasovali a a m o nemški volilci! Človeku zastaja rasam. Po t>m takem niti volitve ne treba več, ampak isda naj se volilna refjrms, s določilom, da bodo vodetva nemških strank jednostavno imenovala toliko in toliko nemških poslancev ! In ob vs*m tem ima dunajski l et šs nesramno-drsno čelo, da sagrešs tartiferijo, da Nemoi nočejo odrekati širokim slojem poli« tičnih prav.c in da so pripravljeni privoliti ▼ — splošno in enaso volilno pravieo. To je prav tako, kakor če bi kdo govoril komu : jas nočem, da bi nmrl od lakote, ali tega ne zahtevaj od mene, da oi ti kdo dal — jesti ! ! O da, N b le : Dtnes je širom nešs države na dnevnem re i u vprašanje u vedenja Bplošne in enake vol lne pravice. Da bi na široko razpravljali o tej zehtevi in jo utemeljevali, to pač ni potrebno, saj govcre o njej in zanjo viharni in delom* krvavi dogtdki po ulicah in cestah vteh vtčih m?tt v držav:. Ta zahteva se najbolje utemeljuje sama, po svoji opravičenosti. Radi t etra vprašanja ee stresa danes velika slovanska država, bratska Rus a, v nekakim denriju, v mrzlici, fcer so ee poklicani faktorji predolgo obotavljali z zadovoljenjem zahtevi po uvedenju konstitucije in konstituc jonelne svobode. Tudi tam, v Rus ji, kjer se je — poleg Turčije — vzdrževalo samodržtvo, avtokratski način vladanja, tudi po tej državi in mej ruskim narodom se danes razlega klic za svobodo, za splošno volilno pravico. Tako tudi na Ogrskem. Tudi v oni polovici nese monarhije so isposlovali poklicani fiktorj , da je kralj privolil, da ee uveljavi princip splošne volilne pravice. To naj se zgcd v sporazum-ljenju s parlamentom, ali pa tuii — brez tiketa sporazumljenja. In tadi v nEŠi polovici se vrše — kakor eem že omenjal — velike demonstracije, vi* karo; nastopi na uLcah, da se tudi pri naa uvede is o, kar se ima uveiti na Ogrskem. Kako pctreliaa je taka socijalao-polit čna reforma, o tem ee je že neizmerno mnogo govorilo, pisalo in razpravljalo. In kako važno vprašanje je to sosebno za nas Slovan9 v Čisla j ta ni j i ! Vsi vemo, kakov nestvor, kakov nesmisel in kaka krivca je tisto ljudsko štetje Da podlagi »občevalncga jezika«, ob kalerem morejo neš. sovražniki falzifioirati reenie:>, kakor hočejr. In vendar keže tudi celo to ljudsko štetje, da mi tvorimo v e -čin o države. Vsa kr.v ca in vse zlo, ki je trpimo, prihaja od todi, da je ta večinn politično bres primerne moči, a to ravno vsled dosedanjega volilnega sisteme. Nam ne treba torej druzega, nego da ta naša večinn pride do veljave. Kakov da ;'e ta dosedanji avstrijski volilni red, to nam pc- jaanujejo drastično s učaji, ko kakih 100 privilegiranih voliloev voli veS zastopnikov, nego stotisoči druzih volileev. Kakor - posledico krivičnim privilegijem n. pr. v velepcsestvu imamo slučaj, da 14 voliloev voli enega po-aiancs, tisoči dru bi h državljanov pa — nobenega ! Z'.to menim, da tu ni racm iljati in nič ugibati, ker je jasno: mi Slovani moramo biti aa splošno in enako volilno pravico. Šs drugo vprtšanje, o katerem smo razpravljali na zadnjem velikem javnem shoda povodom kongreaa narodno-radi kalnega di- jaštvs, je v avezi b tem. To je sahteva po narodni avtonomiji. To je: vaaki narod naj sam razpolaga s svojimi sredstvi, namenjenimi aa šolstvo, aa kulturne stvari, vaaki narod naj ai aam — brez ozira na to, da morda šivi v raznih pokrajinah in eo njega odlomki ločeni po umetnih političnih mejah — upravlja avoje kulturne potrebe. Kolika Škoda in ovira aa naš kulturelai razvoj prihaja n. pr. aa nas od sedanje uredbe, ko smo za vsako borno šolo odvisni od milosti vlade in naših narodnih nasprotnikov ! Tega ne treba praviti, ker je jasno, da tako nasprotniki, kakor tudi vlada, ki je zaščit niča, prijateljica in aaveanica tih naš h nasprotnikov, Italijanov in Nemcev, imajo nnjveči interes na tem, da ae mi ne razvijamo kulturalno in da ne napredujemo ! — Nič nam ne koristi, da tudi mi moramo plačevati davke in dajati vojake kakor drugi, marveč moramo trpsti kričečo krivico, ki je v tem, da odločajo naši narodni nasprotniki o tem, :mamo li dobiti kje knko borno — ljudsko šolo, ali je ne dobimo !! Tako stanje je krivično in nesncsno. Pn tudi nespametno je. Krivično je, ker mu je namen ohranjati najveco krivico, ki si jo mora človek misliti: t s ,o takozvano »narodno posestno stanje«. Ta pojm 10 si konstruirali Nemci, ki ao in h čejo ostati v tej državi narod — privilegijev. Manjšino prebivalstva tvorijo aicer, ali ob dosedanji konstituciji, veled historičnega raavojn in po priaadevanju avstrijske birokracije, ki je bila vedno na njih strani in je še dane« po svoji veliki večini, so si znali Nemci cs gurati nadvladje do danačnjega dne. Oai ao torej v tej državi privilegiran narod. Čim se pa izvedo splošna in enaka volilna prav.ca, odpadejo ssveda volilni piivi-leg ji in nadvladje manjšine nad večino po sune nemcžoo. Dej t*o je toiej, da ee spltšna ia enaka \o ilna pravica da izvesti lena škodo privilegovanemu stališču Nemcev!! Po uvedenju splošne in enake volilne pravice, pa bodo imeli Nemci razmerno manje poslancev, negc-li Slovani, a posledica temu to, da ne bodo igrali več tako važne in odločsvalae vloge, fcasor jo igrajo aedaj. Toda tu bo posesala zcpst vmes zaščit-niča Nemcev, — vlada. Ona, ki je tako naklonjena Nemcem, je že rekla, da bo, ako se uvede splošna volilna pravica, skrbela za to, da se ohrani »posestno stanje« Nemcev In tem poslednjim ostane dosedanje število poslancev. Po tem takem bi se nič ne spremenilo. Za to moramo zahtevati mi neizprosno, da se uvede splošna in enaka volilna pravica brez vsaeega ozira na takozvano posestno stanje. In s cer naj se uvede splošna volilna pravica na podlagi takoimenovanega p r o -porcijonalnega volilnega z i -a t e m a. Kaj je to ? Vzemimo naš Trst. Kske se razdele mandati, to Be še ne ve. Možno pa je, da bi tvoril ves Trst eno eamo volilno skupiao s petimi poslanci, ki bi jih volili na eno listo. Kaka bi b.la posledica temu? Kaj bi se zgcd.lo? Denimo, da bi imeli naši nasprotn ki 10.000, mi pa skoro ravno toliko, recimo, 9000 glasov, bi oni imeli vendar vseh pet poslancev, mi pa — nobenega. Man s na skoio tako velika kakor večina, bi o tala brez vsaeega zastopetva ! To bi bilo gotovo krivično in poetulat najele-mentarneje pravice je, daje tudi manjšina (ak> ni premajhna) pri m e r n o zastopana, tudi ona mora imeti svojo pravico. Mandate, določane za pojedine volilne okraje bi morali torej razdeliti in način glasovanja uvesti t.ko, da bi bilo tudi manjšini dovoljeno primerno zistopstvo. Določilo naj bi ss neko število glasov, ki je mera doseč' stranke, da dobi enega zastopnika. Ce doseže dvakratno število, dobi dva poslanca itd. Tako bi v Trstu prišli do zastopnika mi Slovenci in akero gotovo tudi socijalna demokracija. Tako bi prihajale tudi manjš ns do primernega zastopstva in za to se imenuje to proporcijonalni volilni z i s t e m. Ta zistem bi izlasti pri nas ▼ Avstriji z nje kompliciranimi narodnostnimi razmerami in ns rodnimi borbami edini odgovarjal zahtevam pravičnosti in bi tudi ublafteval borbe. Delitev Avetro-Ognke? Zanimive reminiscence. »Agramer Tagblatt« je dobil od ugledne strani ta le dopis: Od časa do časa razširjajo važne evropske novine glas, da Nemčija in Rusija na-merujeti razdeliti Avstro-Ogrsko med seboj. Prva slična vest je prišla nn balkanski polu otok pn nesrečni avstro-ogrski vojni v zimi 1866—1867. Ali tedaj se ni govorilo o delitvi Avstrije, ampak o ustrojenju Avstrije kakor konfaderativne države, ki naj bi se ustanovila pod skupnim pokroviteljstvom nemško-ruskim. Kakor vzor tej konfederativni vladovini avstrijski bi služ le švicerske za-vezne države, ali s to razliko, da bi se tu ustvarile avtonomne vlade, a ne po zemlji-ščnih mejah, ampah po narodnih aku p i n n h. Ti glasovi so bili v mnogem v zvezi z započeto & g taci j o na balkanskem poluotoku, ki jej je bil namen: osvobojenje krščanov iz pod turškega jarme, a tedaj ss je govorilo, da Avstrija ne dobi nič od turške države. Temu načrtu — ako je sploh obital — sta zavila vrat pokojni car Aleksand r II. in car Aleksander III. V lastnoročnem pismu od 26. septembra 1876, ki je je krilni adjutant Sumarokov prinesel iz Petrograda na Dunaj, je ponudil car Aleksander II. caru Franu Josipu I., naj Bosno in Hercegovino pridruži svrjim deželam. Kmalo na to je v neki družbi, v kateri sta bila navzoča tudi zastopnika Srbije in Ćrnogore, pristopil car Aleksander III. k prestolonasledniku Rudolfu, položil mu desnio na ramo in mu rekel prijazao, toda glasno: »Zdravstvuj, jugoslovanski car!« Črnogorskemu in srbskemu odposlancu je bilo sedaj jasno pred očmi. Vedela sta sedaj, da Bosna in Hercegovina nikdar ne pripa-dtta njiju vladarjema. K tem reminiscencam pripominja »Om ni bus« : »Pripominjamo na to, da pada v oči, kako se sedaj po reiki resolucji od gotove avstrijske strani preveč »nelojalno« naglaša nekaka federativna Avstrija, ki so jo doslej ravno isti krogi proglašali z» — utopijo«. Da, da, tiko ae v naši Avstriji menjajo nazori in io3ba tudi o državno-političnih programih in ctlj h še le potem, ko je sla pritisnila. Na smrt olssjeni postajajo ministri in gori doli propsguje ss včasih tudi— »utopije« ! Naj se govori, kar se hoče, o reški resoluciji, brez vsega dobrega ni ostala. Ni bila, ne, tako nesmiselna, kakor menijo neka-terniki, ki prezirajo staro re9nico, da v naši državi le šiba poje — pametno politiko. PoaL Derschatta o splošni volilni pravici. Z ozirom na cikel člankov, ki jih pri-občujemo ravnokar o tem veleaktuelnem predmetu, so važne izjave, ki jih je podal o stvari poslanec Derschatta na shodu v Gleie-doifu. Dr. Derschatta je rekel: »Ustvarjenje pete kurije ni zadovoljilo nikogar. Uvedeaje splošne direktne volilne prav ce, izvedeno brez pomisleka, bi b lo krivica jz raznih vzrokov. Med temi tudi radi razlike v kulturni stopinji državljanov. Izključiti bi morali od eplošne volilne pravica analfabete, ali pa bi se moralo ustvariti volilne kurije po številu onih, ki zoajo p -sati in čitati, fc ar bi bilo vse eno. Nemci pa morajo računati tudi r. narodnimi težavami, ki ne bodo od stranjene s pluralnim glasovanjem. Pomisliti treba tudi, da-li bi po uvedenju splošne volilne pravice zamegla ostati gospodska zbor-n ca taka, kakoršna je sedaj ?! Preosnovi poslanske zbornice bi norala slediti tudi preosnova gospodske zborn ce. Ista bi morala b ti tudi izvoljena, po posebnem redu, od kraljestev in kronovin, zastopanih v državnem zboru. Nemška ljudska stranka ne sme stati na strani ob vprašanju splošne volilne pravice; stranka mora torej s previdnostjo nastopiti proti nevarnostim, ki so v splošni volilni prnviei.« Poslanec dr. Dergchatta je načelnik naj-veče nemške stranke, takoimenovane nemške ljudske stranke, in menda jedna najbistrijih glav v vsem nemškem taboru. Temu, kar govori on, ni možoo torej odrekati neke av« toritetne veljave. Treba torej zabeležiti, da sa je vodja nemške ljudske stranke na shodu v Gleisdorfu pcst&vil približno na isto stališče nasproti splošni volilni pravici, ki je zavzema židovsko-liberalna »Neue Freie Presse«. Tudi on ne govori naravnost proti, ali govori vse možne pridržke in klavzule. Prav kakor »Neue Freie Presse«. Iz govora dra. Derfchatte smo torej dobili potrdilo za naše uverjenje, da so Neaoci v Avstriji edini resnični nasprotniki splošne volilne pravice, principu polit čne enakosti in pravičnosti. Ker pa si ne upajo tega naravnost povedat', pa skušajo stvar zasukati, da bo — če že mora goreti — gorelo.... le pri sosedu. Splošna volilna pravica naj se le uvede," ako — Nemcem nič ns vr.ame od njihove pozicije. Kranjski deželni zbor. Peta seja, dne 8. novembra 1905. Deželni glavar je ctvoril sejo ob 10. in pol uri ; vlado sta zastopala deželni predsednik Schwarz in okrajni glavar Haas. Zapisnikar je daies čital zapisnik nemški, ker je včeraj čital zapisnik slovenski. Dr. duBteišič je rtkel, da so nemški zapisniki v sejah zbornice izraz velike ku-lanoe, ki jo je uporabljala zbornica napr.m nemški stranki v tej zbornici. Slovenci pa nimajo povoda delati Nemcem v tej tborn oi takih komplimentov in ni povoda za nemški zapisnik. Nemška stranka se je upirala razširjenju volilne pravice in v koroškem in štajerskem deželnem zboru bo delajo izključno le nemški dtžalnozborski zapisniki. Dokler je tamkaj tako, mora tudi deželni zbor kranjski s Btališča zdrave retorzijske politike enako posto; ati. Ne glede na vse te momette ie bil en dan zapitn k slovenski, drugi dan nemški. To je neopravičeno. Ča bi hoteli kaj dovoliti, bi morali zapisniki biti v razmerju s številom Nemcsv v deželi. Tako bi meral k veSemu vaaki 20. zapisnik biti nemški. Predlegti v imenu katoliško nsrodne stranke : Zap sn:k dan* šoje se;e se ne odobii, smpak popravi tako, da §e sestavi na slovenskem jeziku. (Odobravanje.) Posl. Schw»gel je opozarjal, da so b.li nemški zapisniki stara navada in da hoče Šusterš č s svojim predlogom le motiti spo-raiumljenje msd prebivalstvom. Dvojezičnost je stara navada v deželnem zboru in mi zahtevamo, da se jemlje v ozir drugi dt-želni jezik. Pos1. Hribar je ematral Šustsrsičev predlog za samostojen ali nujen predlog, in zato naj bi se odkazal upravnemu odseku. Posl. Šusteršič je vnovič opozarjal na razmere v štajerskem i a koroškem deželnem zboru. Moj predlog ni nuje a in samostalen. Mi lahko to vsak dan sklenemo. Cd sklenemo danes slovenske napise, jih bomo vedno imeli. Župan Hribar je izjavil, da je tudi narodno-napredna stranka principijelna za Šusteršičev predlog. Naj ga Šustjršič stavi kakor nujen predlog, pa bomo zanj glaiovali. Posl. SusteršiČ jo formuliral svoj predlog, da se zapisnik ne odobri in da se spise slovenski. Za Sasteršičev predlog bo na imenskem glasovanju glasovali napredni in klerikalni poslanci — proti pa veleposestniki. Posl. Hribar je na to utemeljeval svoj nujni predlog o zboljšanju učiteljskih plač. Dokazoval je, da nikjer učiteljatvo ni tako slabo plačano kakor na Kranjskem. Prihodnja seja v torek. Domače vesti. Osebne vesti. Šstf mens. dr. Nagi je v torek zvtčsr odpotoval na Dunaj. — Predsednik LI. y ia Beche r se je pa vče-rtj zjutraj povrnil z Dunaja. Pogreb pok. Matevža Fajdige ;e je povspel — aakor posnemljemo iz »Omni-busa« — do sijajnega dokaza spoštovanja in ljubezni. Tako so Hrvatje in S'ovecci v Puli pt častili spomin moža, ki je došsl v Pulo kakor navaden delavec, a ee je po svojih čednostih povspel do razmerno lepe pozicije, ne da bi bil kedaj skrival svoje mišljenje in potajeval svoje rojstvo. To bodi v irgled naši mladini. Mož na svojem mestu bodi, pa se ti ne treba bati nikogar. Spremembe t poštni službi. Poštni kontrolor v Poli Romolo H r o n e i e h je stopil v pokoj, pcS-.ni kontrolor Viktor K 1 i n a r je premeščen is Pnle » Trst. Zi mnnifestaeijskl shod, ki bo že pnbocnjo nedeljo, je po vsem mesta intenzivno snnimsrje. Glede okolice bi bilo dobro, ko bi bolj zavedni okoličani delali na to, da bo tadi ic okol oe udeležba mnogoštevilna. Živa beeeda oglednih sosedov itda mnogo več, nego pisanje po l et.h, lepaki, letaki in druga taks agitatorična sredstva. Onim, ki ne čitajo listov in onim, ki so bolj »mrtve« nravi, treba ustmeno razložiti, sskaj da gre _ kar gotovo radi store a ši Sokoli po okolic . Okoliea naj pokaže, da njeni »novi ns-fejo zaostajati za drugimi državljani, ko gre za dosego prevaža b prav e. Mestni delavci naj obvestijo vse one tovariše, ki nimajo prilike, da bi čitali ali da bi na drug način doznali za nedel.sk ehod. Doma in po javnih prostorih naj se racpravlja o važnosti splošne, enake ia tajne volilne pravice. Ako storimo vsi svojo dolžcost, utegne biti nedeljski shcd tako imponenten, da ga še ni bilo sličnega v Trstu. B r e j s k i. Pomagaj, kdor mora. O i Jakoba amo prejeli več p smenib in ustmenih prito-žeb, ki nam pripovedujejo, da sta ul. S. Mareo in nI. Brcletto Um, kjer delajo mo •tove za koto železnico, v tako groznem stanju, da je tam naravno-t nemožao hoditi. Pcslali emo poročevalca, naj si ogleda opisane grozote na licu mesta. Iz poročila našega poročevalca, ki je pritrdil vsem omenjenim prit.žbjm, doznajemo, da eta omenjeni uliei, na imenovanih mestih — naravnost škandalozni. Osobito je ul. S. Mareo od mosta pa do sv. Andreja v mcm bla u in kamenju, da je nemožjn vaaki promet. Kjer hodi dnevno tiscče trudnih delavcsv in drugega občinstva, bi morala magistratna gospoda ■ rbtt, da bi se vsaj debelejše b ato in ka menje očistilo z ulic. Ako pa tako č ščenje zadevlje upravo železn ce, pa naj bi se to priitlilo, rla pr pravi, kar je p jkvarile. Dalmacija za Kalabrijo. Z* pr zadet po potre*u v Kaiabriii ee je v Dalmao ji na'ral > do s« daj 6015 kron 28 stot. San o m s.o Zadtr je rabralo 3380 kron 86 stot. Dogodki i Ricmanjih. Iz Romanj nam pijejo : Dne 1. t. m., na praznik Vseh Svetnikov, sxo imeli tu zopet c i v i 1 e n pogreb — šistinpetdeseti, odkar živimo v izjemnem stan u, to je, odkar je dal tržaški skof dr. Nagi našo cerkev zapreti in zapečatiti. Kakor vsakega doslej, se je tudi tega p greba udeležila ogromna množica, kak h 3000 ljudi. Ta številka pravi že, da je poleg domačinov došlo tudi mu^go ljudstva iz s -xdn h vasi. Zagrebli pa emo posestnika Jcs pa Pregarcp, fci je bolehal kake šiiri m< sece. Po dovršenem pogrebu je naš žapan Ivan Berdon, ker je bil ravno predvečer d^eva vsth duš, kropil grobove v navzočnosti vel'kega levila ljudi, ki bo molili za posoj dušam svojih drag h pokojnikov. Vsa ta proslava spomina mrt?ih sa je izvršila na skremtn. a ganljiv način in v najlepšem redu. Iz Idrije. Na svoji koncertni turneji S3 gg. operni pevec Jen Patočka, violinist Skđ a, čeliat Forman in klavirski skladatelj \Yiiueh c b skali tudi Idrijo in priredili v nedelo 5. novembra 1905 v veliki čitalni-šk: dvorani konesrt s prav srečno izbranim veporedom. Djbro vedoč, da ee mu bo nu-d l getovo umetnišsi \žitefr, ee je odzvalo idr jeko občinstvo vab lu v še pricej obilnem številu n posstilo ffoncert. Kikor rečeno je bil vapored srečno izbran : zastopani so bili več noma znam, slavni svetovni okla iatelji. Pr 1 ko smo imeli s sati krasno ouver-turo & Sultane operi »Poljub« in lepo Lor-?z ngovo arijo z opere »\Vtficsnschmied«, ki jo je g. IJfct čsa prav izborno zapel. Na to je nastop 1 Čeliet g. Forman ter je prekrasno sriral Goltermanovo >Ls Desir«. Izvabil je svtjfmu nštiumentu tako mile glasove, da je občiEMtvo naravnost očaral ter žel buren tp.avz. O njem lahko rečemo, da je moater v igri na čelu. G. t perni pevec tam je ta večer zapel še Halć vjevo arijo iz opere »Židinja«, spev iz Magcer^eve opere »Tannfca o ser« in dve carodm pesmi. Z vsemi se je prikupil cb- K lav irski trio, g. Skala gosli, g. For man Čelo in g. Wunseb klavir, so »am % le njim lastno virtuoznostjo prednašali sklad be »V jutro«, »Asova smrt«, »Ples aaitre« in »V dvorani gorakega kralja«. Najbolj eta ugajali: »V jutro« in »Azcva smrt« s konč niai pp. Nastopil je pa tadi g. Skala kakor vio linist, ter pokazal, da je kos svojemu instrumenti«. Isto tako se je kakor eolist odlikoval g. Wunsch s teiko Sindingovo fantazijo za klavir : »V pomladi«. Le ikods, da ni imel boljšega klavirja. Ifajvsčje priznanje pa je dosegel Smetane potponri is »Prodano neveste«. —1— PovodBj 1. Iz Istre poročajo, da st vsled močnega deževja zadnjih dni žaveljska, rižanska in dragonjska dolina pod vodo. Po cestah in potih je nemoten vsak promet. Voda je udila tudi v poslopja. Vsled ne prestanega deževja trj e mnogo tudi oljke, k' odpadajo. Na Dolenjskem je Krka narastla tako močno, da je prestopila bregove. Na Štajerskem so izstopili S»v;n;a in dotoki in preplavili bi žnjo okolico. Vzrok je neprestan > močno deževje. Sleparka. K trgovcu z moškimi oble kami gospodu Vincenc ju Ziaier, ki ima svojo trgovino v ulici Cavana št. 7, je bila pr šla včeraj predpoludne neka mlada len ska in ga prosila, naj ;ej jošlje več moških oblek na izbero na njeno stanovanje, ki da je pri gospej Viiginiji vdovi Mazzuacato v h š št. 19 v ul oi Madonna del mare. To naročivša, je ona žsnaka o šla. Trgovi c je res takoj poslal enega svojih ljndij s več oblekami, kamor mu je ženska velela. Ko je prišel od trgovca poslani človek z oblekami na stanovanje gospe Virginije vdove Mazzucaato, je res dob 1 tam ono mlado žensko, ki je b la naročila obleke. Ta si je dala pokazati prinesene obleke, izbrala eno izmej istih, jo zvila skupaj in malo za tem — izginila. Da, popolnoma izginila, kajti v sten? vanj u gospe Mazznc?Mo je oi b'h več: premetenka je b.U namreč onega trgovčevega Človeka spretno zaplela v pogovor z gospo Mez?uccato in se mej tem pogovorom izmuznila iz sobe in potem iz stanovanja. Vzela je pa teboj izbrano obleko, ki je vredna 22 kron. Gospa Mazzuccato js izjavila, da one ženske ce pozna, ker da je prišla k njfj pogajat ss sa eno sobo, ki jo goBpa Mazzuc cato cddaja v najem. Sleparka je elegantno cblečsna in stara približno 22 let. Še o iidih Ballogh Kakor smo že svoječasno poročali, eta mej minolimi prazniki izginila iz TrBia Žida brata Billogb, ki sta imala trgovino z oblekami za gospe oa vogalu ulice sv. Antona novega in fiazza Nuova. Povedali smo, kako s» se v enem dnevu rglssili na prlcji 4 npiiki, ki sta jih Žida osleparila za *tč,e svote d^nerj*. No, včeraj sa je oglasila na policiji neka Marija Puntar ter prijavile, da ;e ubeglima Židoma prodala na upanje 2 zlata pistana z briljanti in eno zlato uro, v skupni vrednosti 410 kron. Po denar je inea iti predvčerajšnjim. A mesto da 1> dob la dena?, je zvedela, da sta Žida pobegnila. pride poalnšat in moral ee bo do dobrega nasmijati. Naši pevci niso pozabili na tradi-ejonelno »Martinovo gos«; igrali je bodo na tombole. Tudi tisti veliki slovenski kritikarji za časa rueko-japoneke vojse bodo lahko pokazali svoje vrline v praksi; vršila se bo velika bitka ee serpentinami. In raspored še ni pri kraju; društvo ni foiabilo na mladino. Veselica se zaključi s pletn> zabavo, ki bo trajala do polnoči. Drobne politične vesti. Švicarski proračun. Kakor javljajo iz B>rns, da zaključuje proračun Švice za l.to 1906. e primanjkljajem 2,625.000 frankov. Prihod carin se računa na 55 milijonov frankov. Madjarski dijaki vLvovu. Is Lvova poročajo, da so prišli tjakaj madjarski dijaki in da so jih Poljaki slovesno vsprejeli. Pred M ckiewicsavim spomenikom je bil »hod, ki se ga je udeležilo okoli 15 t eoč oseb. Sccj*li-t< so skušali motiti shod, toda brez vspeha. Madjari in Poljaki bo brzojavno pozdravili K* šuta. Cesar Viljem v Italiji in v Carigradu. K&kor javljajo iz Baro-lins, prjde cesar Viljem meseca februvarja tu šest tednov v Italijo in v Carigrad. Dre vojni ladiji bo »ta spremljali jehto »Hohen-zollern«. Novi ruski minister za finance. »Vgsj. Zeituog« poroča iz Petro* grada, da je Ivan Pavlovič Š pov, bivši rav natslj kred.tnega zaveda in svetovshc Wit-tejev na mirovni konf renči v Portsmouthu, imenovan ministrom za fiaacc. včeraj dane« 100 85 100.80 100 S5 100.80 llJ.t5 118.45 100. »0 100.10 91.35 91.35 114.— 114.10 95.75 95.70 86.15 86.30 1637.- 1638.— 67-2.75 674.75 240.22'/, 240.17 V. 117.62 V, 117.6 4*/, 23.50 23.50 19.16 19.15 95.65 95.65 11.32 11.32 Razne Vesti. Gojzd se pogreznil v morje. V ponedeljek zjutraj se je, kakor poročajo iz Kodanja, na otoku Mienu, pogreza.1 velik kos zrmlje. Kakih šest hektarjev semljižči ae je pogr.z nilo v morje. Simo vredncEt gozdov, ki jih je m'rje pož^, se ceni na 10 000 kron. Pogrez&euje so piom^čiU ^ o Jamski stu denci, ki so izpodkopali ti?. Povodnji v Hercegovini. Iz Mostara javljajo, da je pri Konjici reka Narenta preplavila mnogo retnljišča. Okolo 100 h š je voda iz-padnesla, cb tem je 24 os?b utonil^. Kitajci V Avstriji. V kratkem pride v našo mjnarhijo kitajska m:s;ja, v S7iho proučavanja razmer v naši dižavi. Na čelu tej misiji je taotaj L čingbus, nečak velikega kitajskega dižtvnika L bung Oanga. Misijo spremljajo štirje tolmači. Dunajska borza ob 2. url pop. Državni dc g ▼ papirja r> srebru Avstrijska re i ta v zlatu „ kronah 4•/, Av!«t. hiv*»«tie* »enta 3 Opreta v zlam V/. , „ kruuteh 4«/. , » a1/. Akcije bank« KrediiT"1 « Londuu, l\j Lstr. 100 državnih mar* 20 mark 20 frankov 100 itaJ. lir Oesaiski cekini Parižka In londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Fraccozka renta 9? italijanska renta 105 40 Španski extenenr 92 b,, akcije otomanske banke 607.-. Menjice na London 251.50. Pari«. (H»ri«p., AvstrlJsZ. dr^vae * __Lombard 123.— nn maj K 14.12 1o K ll 14. Pte'.ic*: potiadt e srednje, povpraševanje ibolj-šano, tendenci* trdna. Prodaja dO.OOO met. stotov, a 5 stotink višje. Druga žita trdno. Vreme : oblačno. Ha vre. iHkMpj Kav. da at.« Kava Rio - b- ce do trn v«. Stalao, nespremenjen3. Prodaja 1000 vree. (Skle >i>- ; &>oi avera«f v* dec. 37 — «• marec 37'/,, za maj 3b. -za september 38.3/4 Mirno. Kava n-v«i » 39 — 40, navadna reeinn 41—42 > adio * 43-ta. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za novpmber, 1610, za dec. 16.20, za januvar 16 40 za tebr 16.55, za marec 16-65, za april 16.75. Vzdrzano. — Vreme: ocegla. Sladkor tuzem ki Centrifugal 5 promn. fled K 70— do 72.—, za nov.-avgust Iv b550 do bb'DO Concasse in Melisitl promptno K 72.50, za nov. t vgust K 67.50 do 68—. * * sa marec Darovi. Pevskemu društvu »Kolo« je podarila gospa Marija Visnjsn u priliki pevske zabave v Birkovlj&h 2 kroni. Zadnje brzojavne vesti. Brzojavna črta Trst-Kormln. DUNAJ 8. Gradnja b:z)javne drte ia Trata v Kormia, v katero bo spojena že obstoječa teltf jnska mreža v Gor ci in mreže ki se de ustanove v Tržifiu in Korminn, je sedaj ssgotovljena. Na ta način stopi črta v direktno avez > z tilijansko mr«ž». pevovodja povsem nove pesmi ia sieer: koračnica is narodne igre *Legijosarji« in Zajčevo »Poputnica Kola«. Na ialjivens prizora, sestavljenem ta to priliko od vrlega činstvu in je moral vsaki točsi že nekaj do- tenorja g. Josipa pl. Masne ca, sedelovali dati. 8 kratka, g. Patočka je dober pevec in bodo gospica Mrfriea Kobal (sopran aolo) Društvene vesti in zabave. Tržaška podružnica »Slovenskega plan. društva« priredi v nedeljo dne 19. novembra t. J. celodnevni društveni izlet na Vremi:co (1029 m) pri Divači. Natančaeji vspered sledi. »Martinov večer«. Veliko je zanimanje med narodnimi krogi ta to veselico, ki jo priredi »Slovansko pevsko drnžtvo« prihodnjo nedeljo v »Narodnem domu« pri sv. Ivanu. 8aj ne nore biti drugače; dan sv. Martina je bil vedno med 81o?enei dan veeelja ia v naši beli Ljubljani prirejajo naredna zabavna društva vsako leto enake vesel.ee, ki bo postale tradioijonelne. Za nače mesto je to nekaj novega in se takoj rae- vidi i« bogatega rasporeda. Močni pevski >»poUoai K 19.14—19.16 angle*v» l»-~ K — sbor bo isvajal pod spretnim vodstvom vsem j do —.—, London krat?« te>.«i:i R 210 30 —240 50 priljnbljeDfg* p.vovodja g. 8r.Sk. B«rt.I. I JJ« »Skoa vas« ; 117.60-117.70 neaslki boo kor j • — ---- tosntra rente K 100.— 10030 ogts^ Dogodki na Ruskem. Zasluge Čet sa pomirjenje dežele. PETROGRAD 8. (Petrogr. br«. agent) Neko uradno poročilo obsoja liate, ki skušajo v stvari nemirov oma aci avtoriteto vojaških oblastnij in povdarja, da najvižs vojaške in civilne uprave v o~>ča enako pres jajo dilav-nest čet in da ni med njimi u i kake realičncsti mnenja. Tudi večina prebivalstva bo ob treznem, nepristranskem prep evanju, priznala zasluge čet za pomirjen e dežele. Trfovioa. aa poreMIn iw 8. novembra Tržaška norza. ima jako obsežen gla?. m moiki zbor. Kdor je slabega humorja naj kronska renta K 95.60 s-5 90 «ens« K ----- riediim skci,, t 673 — — 675.— drfttnne Celeamc« & 167.--. omham« k 118.--120.—, Lkfcc« ttri** K 761.— 771 - Srečke: lisa K ^31.75—< 35.75, Kredn K 496 — do 483 —, Ecdankraoi. . — *10.— < - denkredh i 889 K 3o2— 310.—. Tazike K 146 — do 148 — tfzLka« —.— .50 (mirno, bel za tekoči mcccc 23 za dec. 23 T/a januvar-a nI 24^,, za marec-junij 2l.T/„, (stalno) -atuirao 57—57.oO. — V reme: lepo. Listnica uprave. M. Judtž, tukaj. U^ravt hsta priaoipi je no ia sprejema anonimuih cglssov. BUgo-volitj dvigniti tedaj po^Laui K 3 pri n&si blagajni.' Koledar in vreme. Danes: Teodor mučenec; Sebislav; Rusmir. — Jutri: Andrej Avelinski: Ve-kemir; Golobica. — Temperatura včeraj: ob 2 uri popoludne + 13-5° Celsius. — Vreme včeraj : dež. — V poslopju policijskega ravnateljstva na Dunaju se bode vršilo dne 11. nov. t. 1. ob 8. uri zvečer srečkan c loteriie c. kr. dunajske policije v prid vdovam in sirotam. Opozarjamo, da je ta loterija kaj bogato izbrana na krasnih dobitkih. Srečke stanejo le m> K i.— ter se vdobivajo v vseh loterijah, tobakarnah iu menjalnicah. Sprejemajo se vsakovrstna dela ln po -posebnih načrtih. - mm- Msiman cenit brezplačno in Wo r-w Tovarna pohištva = RAFAEL ITflLIfl = Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetari] TRST ulica Malcanton štev. 1 po uelo niskih cenah. j ui 111 - iQ*oiiOMOuoiioiioiioiiaMfwft o--- ar Tovarna pohMItva "Mi Aleksander levi JCmzi ulica T asa Stv. 52. R (lastea MSa). r ZALOGA: PIAZZA ROSRRIO (šolskn peslepje). Oene, da m nI bati neben* lwiliyifna». Sprejemajo se ▼sakorrstoa deAa tadi po IOI loiioneneneii Nq nrnHai hi*a w kubin^°» - «>bi na pi UUdJ in kiot v bližjlli Bojana. Naslov pri Edinosti. Šitiolni cirru pr,H,a ^ takoj no». OlVdim 311 UJ. Cena:kron. X slov pri * Edinosti«. jfCiša na prodaj. V Vogeljskem Dolu je na proda liiša -t. z zadevnim hlevom za 40 konj, dvoriščem, vrtom in dvema vodnjakoma. Ta hiša obstoja iz 4 gob. veže, kuhinje, 3 podzemeljskih kleti in prostornega podstrešja t«*r je ]>oscbn<» pripravna ?a gostilno ali za vsako drujro obrt ker je oddaljena «k1 n<»ve železniške jH»staje Repentalnn* le kakih 150 metrov - in ttoji olj cesti ki pelje iz Opčin v DutovJje. — Cena 9000 K. — »■ si bi s ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedeneo. Trst - Carlo Goldonijev trg it. - Trst. Zastopnik tovarne tohs in motokoles „Poch". Napeljav« in zaloera električnih zvorčkov Izključna prodaja gramofonov, zonofon« v in fonoerafov. Zaloga priprav za točiti pivo. I>axtna mehanična delavnica za popravljanje Šivalnih strojev, koles. motokoles itd. Velika za log-a. prlpadkov po tovarniških oenab. TELEFON ste v. 1734. "-»-li—II-1 6rand prix, svetovna rastava ' PARIZ 1900 = KWIZDOVA res ti t u ci j s k a tekočiun MALA D7NANILA V novi prodajalnici jestvin in koioniiai Petra Peferael v ulici Giulia št. 76 Je »dohiti TBakovrstn«1 jfstvine kakor: kavo. rit, temeni ne i nspel jake), slaiifeor. turftćno in helo moko, naravno maslo, ■veće. milo, jedilno olje prve Tate po 36 novć. — Blago redno sveže. — Jomasoni Ulisse Trat slikar-dekoratćr. Sprejema đslo na deželi Dekoracije sob a papirjem. Slikanje sob in napisov v vneh slogih ln na vse načine. Ponarejen les ln marmor. Barvanje pohištva, podov itd. Vse po smernih cenah, toCno in hitro. — Detavnloa: ulio* 'Jgo Fotoolo štev. 19. COCOCCCOOOOOOOO Svoji k svojim! Podpisani priporoča svojo zalogo oglja, drva. pre- ■oga in drugo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom. Josip Muha, ul. Cavcna (uhod ulica Ca-vazzeni št. 3). 03000C OOZOC03L O Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ vožčsne sveča ♦ Cenil Brezplačno in iranio. Podpisani priporoča svojo »NOVO PEKARNO IN SLADČIČARNO pri 8v. Jakobu litrska ulica 12 (iraveii si. šole). Vedno avež kruh. Pošiljanje na dom. Sprejema naročila in domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Benedikt Suban. =Jlova zaloga = ovsa in sena na debelo ic drobno M. vd. Zerquenich ul. Pierluigi di Palestrina (prej ul. delle Acque) vogal ul. Coroneo. csr c H1R0DILMCA Henrik Bonetta ul. Carradori 18 (zijal Gsppa) 8pecijaliteta navadnih in me-dicinalnih drog, barv, pukt&ti, lakov, Sćetk, ćopie^v, navadnega ia parfumne^a mila, petroleja, Špirita (ibdto) zA goreti, — Barvilo jsa ćiićeuje Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno Eventualne ponudbe sprejema c. kr. notar Dr. A. K11 mer v Sežani. FILJ ALKA c. kr privil A7TK. KREDITNEGA ZAVODA sa trgovino in obrt v Trstu sprejema: denar za obrestovanje t kronali C. kr. priv. imuna viMia M konje. Cena: 1 steklenica K 2.SO Xail 10 let v ral>i v dvorni koujarni, v večjih hlevih vojaštva in civilistov ; vj»-čtije pred in tiaia po hudih u.t|H.irih zaitet-uo krepko^i pri otrpnelih kitah ml. iu usposobi kun.a mi fh i Rs m na naslovljena vlož ir pisma proti 4 daevii odpovedi ž1'«', » 8 » » 3* » 38 » » 3 V/r aa blagajniške nakaze i> prinoscu pritii meni odpovedi 2 * /. » 39 » » 37//. v zlatih napoljotiib na vložna pisma proti 30 dnevni odpovedi . 3 mes. , „ 2V/. * 6 » 2 V/« Za dosedaj -e v prometu se nahajajoči blagajniški nakazi in v kronah glaseča se vložna pinma stopi v veljavo spremenjena obrestna mera po pogojenem odpovednem roku dne oktobra odn. 1. novembra odn. 23. novembra. Bancogiro t kronah z 21,80 takoj v vsakem znesku, krone in zlati napoljonl na tekoči račun po dogovorjenih pogojih, koji se stavijo od časa di. časa in sicer po rjku odpovedi Izdaja nakazniee za Dunaj. Bozen, Bu nmpesto, Brno. Feldkirch. Pulj, Karlove van. Kefc«. Lvov, Prago, Keichenberg, Opavo kakor tudi Zagreb, Arad, Belice, Gablonz, Gradec. Herraanstadt. Inomom. Celovec, Ljubljano, Line, Olo-muc, ^aaz. Solnograd. Funfkirchen, Velikivaradiu, Ka~ov. Keči^met, Kronsiiidt, >opronj, Kaub, >abatki, in Temešvar pro»te stroškov. Se bavi s kupovanjem in prodajo deviz, drobiža in vrednoslij. Sprejema iztirjevanje taliandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi vneli drugih iztirjevanj. Daja predujme na Warrante in vrednosti po jako zmernih pogojih. Krediti na karikaeijske listine se otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu iu drugia mestih po ugodnih cenah. Kreditna pisma •»e izdajajo v katerosikoii mesto. Hranila. Sprejema se v pohrano vrednostne listine, zlat it. srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagajn* zavoda. Menične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznice „Banca" d' Italia- v italijanskih lirah ali v krooac po dnevnem kurzu. j izvrstno in uspio'no t ain;rinjc. Pristen samo se zraven stoječo varstveno znamko. V dobiva se v vseli lekarnah in mirodilmcali. Ilustrovane cenike pošilja gratis in franko, glavna zaloga Fran Iv. KwLda c. kr avstro-agrski, kr. rumunski in knež. bolgarski zalagatelj okrožaa lekarna* Koracuburcr pri Dunaju. Tržaška posojilnica in hranilnica """ 1..........rogistrovana zadruga z omejenim poro&tvom. Piazza Cstacrma. Štev. aw 1. n. — TRST — V lastni hiši. Telefon Št. 95a. W Vhod po glavnih stopnicah. Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4*/,. Rentnl davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po na menjice po 6*/,, na zastave po 5l/t0/«- Uradne ure: od 9—12. dopoludne in od 3.—4. popoludne. —' Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Iva najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listi 11 itd. _ Pofttno hr&nllnlčnl račun 816.004. ---- pijančljivost se odpravi za vedno z uporabo praha .,Zoa*\ kateri je bil že preskusen v toliko slu-rajih /. izvrstnim vspehom. Ta prah. ki nima nikakega okusa, se zamore nevidno natrositi pijancu mej pijačo. — Ena skatljic«, (- i zadošča za |iopoIiu> odpravo pijančljivost i K 10 — frauco carine iu diskretno. Mnogo nesreč-nežev, ki so imeli to bolezen, so se povrnili k obitelji inj družbi in na miljone teh ljudi :»o bili odrešeni tega strastnega in grdega bremena. Neštevjlno zahvalnih pisem je na razpolago. Pošilja se po predplačilu ali s povzetjem od glavne zaloge Lodovico Pollak. Milan . Pit. Odgovarja se v vseh jezikih. JUnhi tolde je Hm pri „Cdiaost" TOTiBKA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA 01 RISPARMIO 5 SEILOTANJE PO KlIIODERNEJSlH Z1BTET19 KATALOGI BREZPLAČNO. Srečkaoje n^jutranjem. dne 11. novembra. Dunajska ces. kr. policijska loterija I srečka stane I krono. Glavni dobitek krosa 3O.0OO kron kakor tudi H. 5000 K, HI. IOOO K v gotovini ae izplača vsled najvišjega dovoljenja Njeg c. kr. :»i»ost« 1. Veličanstva na zahtevo s 16% odbitkom in postavnega davka. Srečke se vdobivajo v vseh menjalnicah, loterijah in tobakarnah. C. kr. policijske loter'je pisarna se nahaja na Dunaju, I., Schottenring št. 11 (palača policijskega ravnateljstva). CESARE ALPRON komisije in zastopstva TRST nlica Acquedotto 65. I. naznanjata cenjenemu občinstvu, da sta prevzela na lasten račun trgovino in avtorizovano krojačnico di Trieste Alla v ul. Torrente št. 40 (nasproti gledišču Goldonil. m*- Tam se vdobiva velika zaloga izgotovljenih oblek za odrastle in dečke. Delavske hlače pi^e vrste kakor tudi blago vseh vrst in najposlednejse ----- — — — novosti. ===== Stavbinski materijal kakor korce, vsakovrstno opeko, pesek, apno, živo in ugašeno, se dobiva po najnižjih cenah, da se ni bati kon-knren ce, pri t vrdki Belli Se Gor si ulica Economo št. 12 (stari mlin). Priložnostna pr = 5000 garnitur oo kožuhovine. i - o — C — 5c = Si v S e "> a: — =: Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telefono št. 847. - Via della Stazione Štv. 7. - Telefono 5t. 847. Filijaike v PULI. GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. - (Foiiljanje predmetov. Ki se jemljejo na potovanje in prevažanje blaga na vse Drage.) = Sprejema se tudi pohištvo in druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča. «ar Edini tržaški zavod za s== „VACUMCLEANER". ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PKEPR0H — Točna postrežba in nizke cene. 'I 2 S -»g ^ t s.^ = "m 0 O 9 -X £ = ^ > ss O O/ £ ■*■» J* 1 s ^ C o *= OT a ? 5 ^ ^ ce > a, ■ Co >■« e — J2 S := c c8 - £3 =: O .Ti >N S o e: X. O ce n — I ® 5; C f -M « iS c a C «0 SS ^ 3 & ^ S S = ■j .ti S c S a .S >CJ S c 60 o o. c o JP O o s. "O . rs a J3- Neuheiten-Union^Dunaj XIII 2 Penzingerstr. 82-11 Iiustrovani ceniki novostij pr»-zyIačno in franko. C. VECCHIET ZLATAR TRST - Corso štev. 47 - TRST Bogati izbor zlatanine, srebrnine. dragocenosti in žepnih ur. Kupuje ali zamenja staro zlato in srebro z novimi predmeti. Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstno zlatenino, srebrnino in žepne ure. Cene zmerne. d! _ trgovina z manufakturnim blagom ANTON SANZIN pok. Frana - Bameravecchia II. Velik dobod satena, perkala, battnta. pikeja in cefirja. — Blago za ienake obleke, pletene spodnje srajce, modercl, drobnarije. — Bele ln barvane srajoe za moike, ovratniki, zapestnlki; kravate ln potrebščina za delavce. --Vse po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence. ^KLAVLJA" sprejem* utbtovui]« ćlo-▼eikefm žiTljenj« po omjrmsooTntoeifeih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko eobena druga zavarovalnica. Zlasti jo ugodne za var o vanje ne doživetje b HMBjtajoćiaM aa vpisfili 3 „Slavij a" Tzajemia imrmm lania ? Pran. — fiezemi m 3LM5.386 80 L lzuiacane mmit: 82.737.159 67 K. p>o TmliMomtl draM vmmjmammm im dršavrn m rmetrnkomi mloTmmmk*-narodno mprmTo. GesereMli zasttp Y Ljubljui. čegar pisarne so v lastni bančni hiii ▼ Gospedtlcill ulicah 12 Zavaruje poslopja to premičnine proii požarnim ftkodam po najnižjih cenah. Čkod* cenjuje takoj in najakutoeje. Uživa aajboljii slovsa. koder posluje. Dovoljuje n čistega dobička izdatne nodpore v narodne in občnokonstne actea«. mneu.