61
KLJUČ ZA 21. STOLETJE
Unescova konferenca y Hamburgu od 14. do 18. julija 1997
D
I ribližno vsakih dvanajst iet organizira Unesco konferenco, ki je namenjena vprašanjem izobraževanja odraslih. Prva konferenca je bila leta 1949 na Danskem (Elsi-nore), druga 1960 v Kanadi (Montreal), tretja 1972 na Japonskem (Tokio), četrta pa leta 1985 v Franciji (Pariz). Naslednja konferenca bo letos od 14. do 18. julija v Hamburgu (kongresni center). Temeljno vodilo konference je: Učenje odraslih: ključ za 21. stoletje.
Pred začetkom glavne Unescove konference so po navadi pripravljalne konference; na njih obravnavajo vprašanja, ki so najpomembnejša tema konference o izobraževanju odraslih. Najprej organizirajo nacionalna posvetovanja, za katera ni nujno, da so v obliki nacionalnega posveta, ker je odločitev o tem prepuščena presoji posamezne države. Vendar pa vsaka odgovori na vprašalnik, ki ga Unesco pošlje ministrstvom za izobraževanje. Drugi vprašalnik je namenjen nevladnim organizacijam, sindikatom in posameznim strokovnjakom. Zmeraj pa je organiziran tudi naslednji krog posvetovanj - to so regionalne konference. Doslej so organizirali taka regionalna posvetovanja septembra 1996 v Bang-koku za azijsko in pacifiško področje, oktobra 1996 v Dakarju za afriško področje, novembra 1996 v Braziliji za latinskoame-riške države, decembra 1996 v Barceloni za Evropo, Združene države Amerike in Kanado, regionalna konferenca za arabske države pa je bila februarja letos v Kairu. Na regionalnih konferencah so že obravnavali, na sami Unescovi konferenci pa še bodo, različne tematske sklope s številnimi podtemami.
Poglavitne teme (vseh skupaj je deset) in predvidene podteme konference.
1.	Učenje odraslih in izzivi 21. stoletja
V	tem okviru so predvideni pogovori o naslednjih temah: učenje odraslih za demokracijo in aktivno državljanstvo; kultura miru; vloga nevladnih organizacij; zmanjšanje revščine; učenje odraslih in odnosi med spoloma; promocija nedeskriminacij-ske družbe; identiteta naroda in manjšin.
2.	Izboljšanje razmer in kakovosti učenja odraslih
V	tem sklopu so predvidene naslednje teme: vsebine in učni načrti; sistemi odprtega učenja; dostop do sekundarnega in postse-kundarnega izobraževanja; mehanizmi planiranja in usklajevanja; usposabljanje kadrov; raziskovanje, dokumentalistika in statistika; ugotavljanje in potrjevanje poprejšnjega učenja in izkušenjskega učenja; informacijske službe.
3.	Zagotavljanje univerzalnih pravic do temeljnega izobraževanja in pismenosti
Pogovor bo vključeval teme: družbene zahteve po opismenjevanju odraslih; neformalno izobraževanje za mladino zunaj šol; rastoče zahteve po pisnih in numeričnih spretnostih; ekspanzija potreb v državah v razvoju in v industrijskih državah po širšem temeljnem izobraževanju; večjezičnost in pismenost v maternem jeziku; pismenost in okolje; tradicijo ustnega in pisnega izročila; odnose med formalnim in neformalnim temeljnim izobraževanjem; odnose med začetnim izobraževanjem in izobraževanjem odraslih.
4.	Podpora ozaveščanju žensk z učenjem odraslih
V	tem sklopu bodo obravnavali: odprav-
ADULT
LEARNING
A KEY FOR THE 21 ST CENTURY
HAMBURG 14-18 JULY'97
APPRENDRE
A L'ÂGE ADULTE
UNE CLE POUR LE 21e SIECLE
HAMBOURG 14-18 JUILLET'97
UNESCO
Institute for Education Institut pour l'Éducation CONFINTEA '97 Feldbrunnenstrafie 58 D-20148 Hamburg Germany
Tel.: +49-40-44 80 41-0 Fax: +49-40-410 77 23 e-mail: uie@unesco.org
62
ADULT
LEARNING
A KEY FOR THE 21 ST CENTURY
HAMBURG 14-18 JULY'97
APPRENDRE A L'ÂGE ADULTE
UNE CLE POUR LE 2ie SIECLE
HAMBOURG 14—18 JUILLET'97
UNESCO
Institute for Education Institut pour l'Education CONFINTEA '97 Feldbrunnenstrafie 58 D-20148 Hamburg Germany
Tel.: +49-40-44 80 41-0 Fax: +49-40-410 77 23 e-mail: uie@unesco.org
ljanje ovir v participaciji v izobraževanju; dejavnosti proti spolni diskriminaciji; posebne programe za ženske in pozitivne načine obravnave; vlogo družbenih in ženskih gibanj in transformacijo same(ga) sebe in družbe.
5.	Učenje odraslih v spreminjajočem se svetu dela
Teme: učenje odraslih in ekonomski razvoj; učenje odraslih in kmetijska produktivnost; učenje odraslih in poklicna mobilnost; zviševanje spretnosti in tehnološke spremembe; dualizacija trgov dela; vsebine učnih programov - obseg splošnega v razmerju do strokovnega; programi, ki prinašajo dohodek.
6.	Prebivalstvo, zdravje, okolje Razpravljali bodo o učenju odraslih in okolju (preprečevanje ekoloških tveganj); učenju odraslih in varovanju zdravja; učenju odraslih in populacijskih ter demografskih spremembah.
7.	Učenje odraslih, kultura, mediji in nova informacijska tehnologija
Obravnavali bodo predvsem vpliv novih tehnologij; demokratizacijo medijev in prispevek, ki je pri učenju odraslih zasluga muzejev, knjižnic in drugih informacijskih virov ter vlogo in možnosti novih izobraževalnih tehnologij v izobraževanju in učenju odraslih.
8. Učenje odraslih in skupine s posebnimi potrebami
To so na primer: starejše prebivalstvo, mi-granti, nomadska ljudstva, motene osebe, zaporniki.
9. Ekonomika učenja odraslih
Razpravljali bodo o financiranju izobraževanja odraslih; ekonomskih metodah (npr. analiza stroškov in koristi); spremembah finančnih vzorcev in mehanizmov; vplivu programov strukturnega prilagajanja in vlogi multilateralnih organizacij.
10. Povečevanje mednarodnega sodelovanja in solidarnosti
Razprave v tem sklopu bodo namenjene predvsem učenju odraslih v okviru nove globalne in družbeno-ekonomske politike; kritični analizi politike mednarodnih orga-
nizacij, ki se nanašajo na učenje odraslih; sodelovanju pri raziskovanju in razvoju; sodelovanju in solidarnosti. Vsaka posamezna tema naj bi bila obdelana iz petih zornih kotov: enakosti priložnosti, spoštovanja kulturne identitete, spoštovanja spolov, relevantnosti učnih strategij in okolij, promocije sodelovanja in oblikovanja partnerstev. Rezultat regionalnih konferenc so po navadi poročila, deklaracije in napovedi za prihodnost. Od osrednje konference v Hamburgu pričakujemo tudi uradno poročilo, deklaracijo in napoved za učenje ter izobraževanje odraslih v prihodnosti. Te dokumente pričakujemo še s toliko večjim zanimanjem, saj bo ta tik pred koncem tisočletja. Upamo lahko, da bodo ti dokumenti tako odmevni, kot je bilo Faurovo poročilo Učiti biti (Learning to be) oziroma kot je hrvaški prevod Učiti za život. Ni nujno, da bodo vsebinsko podobni, saj je bila omenjena knjiga pravzaprav poročilo Une-scove komisije za izobraževanje, namenjeno tedanjemu generalnemu direktorju Unesca, vsekakor pa bo poročilo dokumentiralo razvoj in spremembe, ki so nastale v izobraževanju in učenju odraslih v posameznih delih sveta in globalno po letu 1985. V Hamburgu lahko pričakujemo temeljit pogovor o predlogih prihodnje politike izobraževanja odraslih in prioritetah v sklopu vseživljenjskega učenja, oblikovanju novih in okrepitvi starih mrež ter sistema izobraževanja, učenja in usposabljanja odraslih. Sklepni dokument bo upošteval tudi nacionalno in regionalno raven. Unescova konferenca je vsekakor dogodek, ki v svetovnem merilu pomeni prelomnico v praksi izobraževanja odraslih. Kaj bo pomenila za Slovenijo, je težko napovedovati. Vendar se lahko tudi v Sloveniji hitro najdemo v napovedanih tematskih sklopih, bodisi, da imamo kaj povedati o naši praksi, ki je lahko uporabna še za koga drugega, bodisi, da moramo še o čem razmišljati in še kaj razviti. Za to pa bodo izkušnje, razmišljanja in dokumenti konference dobrodošli. Smo na prelomu tisočletja, 21. stoletje, stoletje družbe učenja, pa je pred vrati in ga že soustvarjamo.
dr. Vida A. Mohorčič - Špolar