^ VESTNIK 23RR LETNIK V KOPER, 23 MARCA 1960 ŠTEV. 6 VSEBINA Objave Okrajnega ljudskega odbora 104 Odlok o proračunu okraja Koper (okrajnem proračunu) za leto 1960 105 Odlok o določitvi udeležbe občin okraja Koper v skupnih virih dohodkov 106 Odlok o podaljšanju veljavnosti odlokov o ustanovitvi okrajnih skladov 107 Pooblastilo Sveta za družbeni plan in finance, da razpolaga s proračunsko rezervo okrajnega proračuna za leto 1960 108 Odlok o notranji organizaciji upravnih organov 109 Odlok o sistemizaciji delovnih mest v upravnih organih 110 Odlok o spremembah odloka o okvirih za-določanje položajnih plač javnih uslužbencev 111 Odlok o spremembah odloka o okvirih za določanje položajnih plač tajnikov občinskih ljudskih odborov 112 Odlok o spremembah odloka o položajnih plačah in o posebnem dodatku na službo poklicnih gasilcev 113 Odlok o spremembi odloka o sistemizaciji delovnih mest v okrajnih sodišč-h okraja Koper 114 Odločba o ustanovitvi Zavoda za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu 115 Odločba O potrditvi sklepa upravnega odbora Trgovinske zbornice 116 Odločba o prenosu ustanoviteljskih pravic do "Zavoda za pospeševanje kmetijstva Koper« na Okrajno zadružno zvezo Koper 117 Sklep o razrešitvi dosedanjih predsednikov in Članov svetov 118 Sklep o izvolitvi predsednikov in članov svetov Objave občinskih ljudskih odborov Občina Hrpelje 119 Odlok o osnovah za določitev in delitev stanarine, o zavarovanju stroškov za popravljanje in vzdrževanje stanovanjske hiše v drža vi j an j ski lastnini ter o določitvi odškodnine za uporabo vrtov 120 Odlok o notranji organizaciji upravnih organov 121 Odlok o sistemizaciji delovnih mest v upravnih organih 122 Odredba o obveznem cepljenju kokoši proti kokošji kugi 123 Odredba o višini tarife za osemenjevanje goved Občina Ilirska Bistrica 124 Odlok o racionalnem projektiranju in usmerjanju gradnje stanovanjskih hiš 125 Odlok o uporabi družbenih sredstev za graditev stanovanjskih hiš 126 Odlok o določitvi elementov za izračunavanje stanarine in o delitvi stanar ne na hišne sklade 127 Odlok o določitvi odstotka stanarine in najemnine, ki pripada stanovanjskim skupnostim 128 Odlok o zavarovanju plačila stroškov za popravljanje in vzdrževanje družinske stanovanjske hiše v državljanski lastnini 129 Odlok o notranji organizaciji upravnih organov 130 Odlok o sistemizaciji delovnih mest v upravnih organih Občina Izola 131 Odlok o notranji organizaciji upravnih organov 132 Odlok o sistemizaciji delovnih mest v upravnih organih 133 Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev 134 Odlok o občinski dokladi na dohodek od kmetijstva in na dohodek od zasebne obrti, svobodnih poklicev in premoženj za leto 1960 135 Odlok o občinskih taksah 136 Odlok o razveljavitvi odloka o ustanovitvi sklada za pospeševanje turizma 137 Odlok o razveljavitvi odloka o ustanovitvi sklada za potrebe tel e snov zgo j n i h in kul-turnoprosvetnih organizacij 138 Odločba o ustanovitvi Delavske univerze v Izoli Občina Koper 139 Odlok o notranji organizaciji upravnih organov 140 Odlok o sistemizaciji delovnih mest v upravnih organih 141 Odlok o občinskih taksah 142 Odločba o ustanovitvi manjšega gostišča: Gostišče "Na obali«, Žusterna 143 Odločba o ustanovitvi manjšega gostišča "Zadružni dom« Škofije 144 Odločba o ustanovitvi komisije za ugotavljanje minimalnih gradbenih in higienskih pogojev stavb Občina Piran 145 Odlok o določitvi in organizaciji upravnih organov 146 Odlok o sistemizaciji delovnih mest v upravnih organih 147 Odredba o višini in uporabi pristojbin za storitve, ki jih opravlja Uprava komunalne dejavnosti Piran 148 Sklep o ustanovitvi stanovanjskih skupnosti v Piranu in Portorožu Občina Postojna 149 Odlok o notranji organizaciji upravnih organov 150 Odlok o sistemizaciji delovnih mest v upravnih organih Občina Sežana 151 Odlok o sistemizaciji delovnih mest v upravnih organih 152 Odlok o določitvi pogojev za oddajanje stanovanj v družinski stanovanjski hiši, ki je državljanska lastnina 153 Odlok o spremembah odloka o določitvi elementov za izračunavanje stanarine in delitvi dela stanarine na hišne sklade 154 Odlok o določitvi uradnih ur za upravne organe Občinskega ljudskega odbora in o času, v katerem se sprejemajo stranke 155 Odločba o ustanovitvi obrtnega podjetja "Konfekcija« Komen 156 Odločba o ustanovitvi Veterinarske postaje v Sežani Izvolitve, imenovanja in razrešitve Ot-O Koper, ObLO Hrpelje, Izola, Koper in Piran Prijave za strokovni izpit iz finančne stroke Objave zaključnih računov Stran 80 * URADNI VESTNIK Štev. 6 — 23. marca 1960 Objave okrajnega ljudskega odbora 104 Na podlagi 39. člena Zakona o proračunih in o finansiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52/59) in 26. člena Statuta okraja Koper je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev 10. februarja 1960 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OKRAJA KOPER (OKRAJNEM PRORAČUNU) ZA LETO 1960 1. člen Okrajni proračun za leto 1960 obsega: dohodke, ki znašajo: 928,000.000.— dinarjev izdatke, ki znašajo, 928.000.000.— dinarjev 2. člen ' Primanjkljaji v finančnih planih samostojnih zavodov, ki znašajo 37,617.000.— dinarjev, se krijejo z dotacijami iz okrajnega proračuna. 3. člen Primanjkljaji v finančnih planih skladov v skupnem znesku 121,500.000.— dinarjev se krijejo z dotacijami iz okrajnega proračuna. PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV OKRAJNE GA LJUDSKEGA ODBORA KOPER ZA LETO 1960 (OKRAJNI PRORAČUN) Dohodki Skupni dohodki dinarjev 842,300.000 Dohodki državnih organov 11,700.000 Ostali dohodki 74,000.000 Skupaj 928,000.000 Izdatki Izdatki za negospodarske investicije dinarjev 22,270.000 Osebni, operativni in funkcionalni izdatki okrajnih organov in zavodov 607,765.000 Dotacije družbenim organizacijam in društvom 71,344.000 Dotacije samostojnim zavodom 37,617.000 Dotacije skladom 118,500.000 Obveznosti iz posojil in garancij 32,504.000 Proračunska rezerva 38,000.000 Skupaj 928,000.000 4. člen Nastavitve novih uslužbencev pri okrajnih organih in zavodih so dovoljene samo na podlagi sistemizacije delovnih mest. Ce v njihovih predračunih niso predvideni krediti, se nastavitve lahko izvršijo samo po prejšnji pritrditvi Sveta za družbeni plan in finance Okrajnega ljudskega odbora Koper. 5. člen Krediti, ki so v predračunih okrajnih organov in zavodov določeni za honorarje, se brez soglasja Sveta za družbeni plan in finance ne smejo povečati z virmanom. 6. člen Odredbodajalci za predračune državnih organov smejo odrediti nadurno delo, s katerim presežejo za nadurno delo dovoljena predračunska sredstva, samo s poprejšnjim soglasjem Sveta za notranje zadeve in občo upravo ter Sveta za družbeni plan in finance. 7. člen Sredstva, ki jih vrnejo pristojni organi za socialno zavarovanje v smislu 24., 26. in 29. člena Zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev na posamezne postavke osebnih izdatkov predračunov okrajnih organov in zavodov, se smejo uporabljati samo za potrebe, ki so določene v okviru partije osebnih izdatkov, vendar le s poprejšnjim soglasjem Sveta za družbeni plan in finance. 8. člen Svet za družbeni plan in finance lahko predpiše smernice za varčevanje s proračunskimi sredstvi. 9. člen V primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov sme Okrajni ljudski odbor Koper za redno izvrševanje proračunskih izdatkov najeti posojilo do zneska 150,000.000.— dinarjev. 10. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od 1. januarja 1960. St. 31-3/113 Koper, 10. februarja 1960 Predsednik O LO Albin Dnjc, 1. T 105 Na podlagi 7. in 8. člena Zakona o proračunih in o finansiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ št. 52/59) in 26. člena Statuta okraja Koper je Okrajni ljudski odbor Kopbr na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev 10. februarja 1960 sprejel ODLOK O DOLOČITVI UDELEŽBE OBČIN OKRAJA KOPER V SKUPNIH VIRIH DOHODKOV 1. člen Občinam okraja Koper pripada 31 "/a dohodkov iz skupnih virov dohodkov, doseženih na območju občine. 2. člen Za uravnovešenje proračunov pripada dopolnilna udeležba iz skupnih virov dohodkov, doseženih na območju občine: občini Hrpelje 44 % občini Koper 8 "/o občinam Ilirska Bistrica, Izola, Piran in Sežana 15 "/o 3. člen Ta odlok začne veljati z objavo v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od 1. januarja 1960. St. 31-58/1 o Koper, 10. februarja 1960. Predsednik Albin Dujc, 1. r. 106 Na podlagi 2. točke Odloka o izvedbi določb zveznega družbenega plana za leto 1960 glede prenehanja veljavnosti predpisov o obvezni ustanovitvi posameznih skladov {Uradni list FLRJ št. 53/ 59) in 26. člena Statuta okraja Koper je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev 10. februarja 1960 sprejet ODLOK O PODALJŠANJU VELJAVNOSTI ODLOKOV O USTANOVITVI OKRAJNIH SKLADOV 1. člen Veljavnost odlokov o ustanovitvi okrajnih skladov se podaljša: Štev. 6 — 23. marca 1960 URADNI VESTNIK Stran 81 za Sklad za pospeševanje kmetijstva, za Sklad za štipendije, ' za Sklad za socialne ustanove, za Vodni sklad in za Gasilski sklad. 2. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Št. 31-36/1 Koper, 10. februarja 1960. * Predsednik Albin Dujc, 1. r. 107 Na podlagi 93. člena Zakona o proračunih in o finansiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52/59) in 26. člena Statuta okraja Koper je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev 10. februarja 1960 pooblastil Svet za družbeni plan in finance, da razpolaga s proračunsko rezervo okrajnega proračuna za leto 1960 razen za izdatke organov, ki se po predpis h ustanovijo med letom in za posamezna izplačila nad zneskom 500.000 dinarjev. Št: 31-35/1 Koper, 10. februarja 1960 Predsednik ODO Albin Dujc, 1. r. 108 Na podlagi 16. člena Zakona o organizaciji uprave ljudskih odborov (Uradni list LRS št. 22-119/59) je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev 3. marca 1960 sprejel ODLOK O NOTRANJI ORGANIZACIJI UPRAVNIH ORGANOV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KOPER 1. člen Upravni organi Okrajnega ljudskega odbora Koper imajo tole notranjo organizacijo: I. Tajnik — urad tajnika. TEMELJNI UPRAVNI ORGANI II. Oddelek za notranje zadeve: 1. urad načelnika, 2. stalna služba, 3. odsek za državno varnost, 4. odsek za obmejno službo, potne liste in tujce, 5. odsek za kriminalistično službo in kriminalistično tehniko, 6. odsek za javni red in izvrševanje kazni, 7. odsek za varnost prometa, 8. odsek za ljudsko milico s postajami LM 9. odsek za splošne zadeve, 10. samostojni referat za civilno zaščito in požarno varstvo, 11. odsek za evidenco in administracijo, 12. okrajni zapori. III. Oddelek za občo upravo: 1. upravno-pravni odsek, 2. glavna pisarna, 3. strojepisnica, 4. prevajalec za italijanski jezik, 5. ekonomat in tehnične službe. IV. Oddelek za gospodarstvo: 1. gospodarsko-pravni odsek, 2. odsek za delo. Samostojni referati: 3. tržna inšpekcija, 4. referat za gradbene zadeve, 5. referat za kmetijstvo, 6. veterinarski inšpektor, 7. elektroenergetski inšpektor. V. Oddelek za finance: 1. odsek za proračun in sklade, 2. odsek za dohodke, 3. odsek za premoženjsko-pravne zadeve. VI. Oddelek za družbene službe: 1. odsek za šolstvo, prosveto in kulturo, 2. odsek za zdravstvo in soc. varstvo, 3. odsek za invalidske zadeve, 4. samostojen referat: sanitarna inšpekcija VIL Oddelek za narodno obrambo: POSEBNI UPRAVNI ORGANI VIII. Zavod za statistiko, IX. Zavod za planiranje, X. Zavod -za prosvetno pedagoško službo, XI. Katastrski urad Koper, XII. Katastrski urad Sežana, XIII. Katastrski urad Postojna, XIV. Katastrski urad 11. Bistrica, XV. Direkcija za ceste: 1. računovodstvo, 2. referat za cestno-vzdrževalno in tehnično službo, 3. referat za stranske obrate, 4. referat za splošne in person, zadeve, 5. cestno nadzorstvo Koper, 6. cestno nadzorstvo Sežana, 7. cestno nadzorstvo Postojna, 8. cestno nadzorstvo Ilirska Bistrica. XVI. Direkcija za gozdarstvo: 1. računovodstvo, 2. referat za gozdno eksploatacijo in gradnje, 3. referat za vzgojo, nego, varstvo in urejanje gozdov, 4. sekcija za pogozdovanje in melioracije krasa Sežana, 5. sekcija za pogozdovanje in melioracije krasa Ilirska Bistrica, 6. sekcija za pogozdovanje in melioracije krasa Koper. DRUGI ORGANI XVII. Okrajno javno pravobranilstvo, XVIII. Sodnik za prekrške d n senat za pr ek r š k e, XIX. Okrajno disciplinsko sodišče. 2. člen V uradu tajnika, oddelku za narodno obrambo, zavodu za statistiko, zavodu za planiranje, zavodu za prosvetno pedagoško službo, v katastrskih uradih, pri okrajnem javnem pravobranilstvu ter pri sodniku za prekrške in senatu za prekrške ni notranjih organizacijskih enot. 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper. Št. 01-26/1 Koper, 3. marca 1960. Predsednik Albin Dujc, 1. r. Stran 82 URADNI VESTNIK Štev. 6 — 23. marca I960 109 Na podlagi 16. člena Zakona o organizaciji uprave ljudskih odborov (Uradni list LRS št. 22/59) in šestega odstavka 25. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ št. 53/57) je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev 3. marca I960 sprejel ODLOK O SISTEMIZACIJI DELOVNIH MEST V UPRAVNIH ORGANIH OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KOPER 1. člen V upravnih organih Okrajnega ljudskega odbora Koper se določijo tale delovna mesta in pogoji, ki so potrebni za posamezno delovno mesto: Delovno mesto Najnižji naziv (za posamezna mesta tudi Štev. naj višji) ter drugi pogoji na del. mestu služb. I. TAJNIK Urad tajnika: Tajnik komisije za kadrovska vprašanja in referent za prošnje in pritožbe Referent za manjšinska vprašanja Tajnici (pri predsedniku in tajniku) II. ODDELEK ZA OBČO UPRAVO Načelnik Vodja pisarne Upravno-pravni odsek: Šef odseka in referent za splošne upravne zadeve Administrativni inšpektor Referent za organizacijo in napredek poslovanja Referenta za personalne zadeve Glavna piša rna: Šef pisarne Pisarniški uslužbenec Strojepisnica: Šef strojepisnice Strojepiske Prevajalec za italijanski jezik Ekonomat in tehnične službe: Oskrbnik premoženja Telefonist Kurir Hišnika Vratarji Snažilke * III. ODDELEK ZA GOSPODARSTVO Načelnik Vodja pisarne Pisarniški uslužbenec Gospodarsko pravni odsek: Šef odseka in referent za splošne gospodarske zadeve Referent za blagovni promet, turizem, gostinstvo in obrt Referent za pomorstvo in promet Referent za investicije Višji referent I — pravna fakulteta — znanje italijanskega jezika 1 Referent III do višji referent I — znanje italijanskega jezika I Referent II do višji referent I — popolno znanje italijanskega jezika l Pisarniški referent ali pristav — delno znanje italijanskega jezika 2 Skupaj 5 Višji referent I — pravnik l Pisarniški referent III 1 Referent II i Referent II do višji referent I l Referent II i Pristav do referent III (eden mora obvladati italijanski jezk 2 Pisarniški referent do administrator ali pristav do referent III — delno znanje italijanskega jezika l Pomožni pisarniški referent 3 Strojepisec 1/B ali pisarniški referent 1 Strojepisec III do I/A (1 strojepiska mora obvladati italijanski jezik) 7 Prevajalec 1/A — popolno obvladanje italijanskega jezika 1 Pisarniški referent do administrator ali pristav do referent III 1 Pomožni uslužbenec Pomožni uslužbenec Pomožna uslužbenca 2 Pomožni uslužbenci (delno znanje italijanskega jezika) 3 Nekvalificirane delavke 9 Skupaj 37 Višji referent I 1 Pisarniški referent Pomožni pisarniški referent Višji referent I — pravnik — znanje italijanskega jezika Referent III do višji referent I Referent III do višji referent I Referent III do višji referent I Štev. 6 — 23. marca 1960 URADNI VESTNIK Stran 83 Delovno mesto Odsek za delni Šef odseka m referent za organizacijo dela in osebni dohodek Referent za delovna razmerja in vzgojo kadrov Referent za analize in evidenco Inšpektorja dela Samostojni referati: Tržna inšpekcija Referat za gradbene zadeve Referat za kmetijstvo Veterinarski inšpektor Elektroenergetski inšpektor IV. ODDELEK ZA FINANCE Načelnik Vodja pisarne Odsek za proračun in sklade: Sef odseka in referent za splošne proračunske zadeve Referent za proračun Referent za sklade in kredite Računovodja Odsek za dohodke: Šef odseka in referent za splošne doho-darstvene zadeve Referent za dohodke od prebivalstva Referent za dohodke od gospodarstva Referent za obračun in evidenco Odsek za prdmoženjsko-pravn Sef odseka in referent za razlastitve in agrarno reformo Referent za agrarne Skupnosti Referent za premoženje optantov in drugih odsotnih oseb Cenilec Pisarniški uslužbenec V.ODDELEK ZA DRUŽBENE SLUŽBE Načelnik Vodja pisarne Odsek za šolstvo, prosveto in Sef odseka in referent za šolstvo Referent za prosveto in kulturo ter telesno kulturo Referent za manjšinsko šolstvo in kulturo Odsek za zdravstvo in socialno Šef odseka in referent za zdravstvo Referent za zdravstvo Referent za socialno varstvo Odsek za invalidske zad'eve: Šef odseka in referent za invalidnine Referent za otroške in invalidske dodatke Referent za invalidsko varstvo in zaščito borcev NOV Likvidator Pisarniški uslužbenec Samostojni referat: Sanitarna inšpekcija VI. ODDELEK ZA NARODNO OBRAMBO Načelnik Referent Referent Najnižji naziv (za posamezna mesta tudi Štev. najvišji) ter drugi pogoji na del. mestu služb. Referent II 1 Referent I do višji referent I — pravnik — znanje italijanskega jezika 1 Pristav do referent III 1 Pristav do višji referent I 2 Pristav do višji referent I 3 Referent I — gradbeni inženir — 5 let prakse 2 Referent I — agronom — 5 let prakse 2 Referent I — veterinar — 5 l'et prakse 1 Referent I, elektroinženir — 5 let prakse 1 Skupaj 21 Višji referent I 1 Pisarniški referent 1 Računski referent 1 Računovodja do računski referent 1 Računovodja do računski referent 1 Računovodja do računski referent 2 Višji referent II s 5-letno prakso v finančni stroki — znanje ital. jezika 1 Referent II do višji referent I 1 Davkar 1 Davkar 1 z a d e v e : Referent I — pravnik s 5-letno prakso 1 Referent I — praviri k 1 Referent III do višji referent I I Referent III do višji referent II 1 Pomožni pisarniški referent 1 Skupaj 16 Višji referent I I Pisarniški referent 1 : u 11 u r o : Referent I ali profesor — 5 let prakse — znanje italijanskega jezika 1 Referent III do višji referent II 1 Referent I ali profesor — 5 let prakse na področju šolstva — popolno znanje italijanskega jezika 1 varstvo: Referent 11 — 5 let upravne prakse 1 Referent II 1 Referent III do višji referent II — znanje italijanskega jezika I Referent 11 — 5 let prakse — znanje italijanskega jezika I Pristav do referent III I Pristav do referent III i Računovodja do računski referent 2 Pomožni pisarniški referent 2 Pristav — sanitarni tehnik 5 let prakse____ 2 Skupaj 17 Veš ji referent II Referent II do višji referent I Pristav do višji referent II Stran 84 URADNI VESTNIK. Štev. 6 — 23. marca I960 Delovno mesto Najnižji naziv (za posamezna mesta tudi Štev. najvišji) ter drugi pogoji na del. mestu služb. Referent za predvojaško in izvenarmadno vzgojo Referent za materialno in pisarniško poslovanje VII. ZAVOD ZA STATISTIKO Direktor Statistik za javno upravo, politično statistiko in kartoteko organizacijskih enot Statistik za industrijo, gradnje in komunalo Statistik za kmetijstvo in gozdarstvo Statistik za trgovino in cene Statistik za demografijo Statistik za promet, turizem in gostinstvo Staitstik za kulturnoprosvetno in družbeno statistiko ter statistiko dela Pisarniški uslužbenec Pristav do višji referent II i Pisarniški referent i Skupaj 5 Višji statistik I Statistik 1 Statistik I Statistik I Statistik " I Statistik I Statistik I Statistik I Pomožni pisarniški referent 1 Skupaj 10 IX. ZAVOD ZA PLANIRANJE Direktor Referent za splošne proporc'e in investicije Referent za družbeni standard Referent za industrijo in obrt Referent za kmetijstvo in gozdarstvo Referent za gradbeništvo in promet Referent za trgovino, gostinstvo in turizem Pisarniški uslužbenec Višji referent I 1 Pristav do višji referent I 1 Pristav do višji referent I 1 Pristav do višji referent I 1 Pristav do višji referent I 1 Pristav do višji referent I 1 Pristav do višji referent I 1 1 Pisarniški referent 1 Pomožni pisarniški referent 2 Skupaj 9 X. ZAVOD ZA PROSVETNO-PEDAGOŠKO SLUŽBO Direktor Prosvetni svetovalec za srednje šole Prosvetni svetovalec za osnovne šole Prosvetni svetovalec za italijanske šole XI. KATASTRSKI URAD KOPER Šef urada Geometer Katastrski referent Geodetski risar Kopira nt Pisarniški uslužbenec Snažilka XII. KATASTRSKI URAD SE2ANA Sef urada Geometer Katastrski referent XIII. KATASTRSKI URAD POSTOJNA Sef urada Geometer Katastrski referent Višji referent I ali profesor — 10 let prakse v prosvetni stroki — znanje italijanskega jezika 1 Profesor — 10 let prakse v prosvetni stroki 4 Predmetni učitelj — 5 let prakse v prosvetni stroki — popolno znanje italijanskega jezika _____1 Skupaj 7 Geodet — popolno znanje italijanskega jezika 1 Geometer l 1 Katastrski referent — 3 leta prakse v katastru — znanje itali j an. jezika 8 pomožnih katastrskih referentov 9 Geodetski pomočnik l Pomožni pisarniški referent 1 Pomožni pisarniški referent — popolno znanje italijanskega jezika 1 Nekvalificirana delavka l Skupaj 15 Geodet i Geometer i 1 Katastrski referent — 3 leta prakse v katastru 5 Pomožnih katastrskih referentov 6 Skupaj 8 Geodet , Geometer 1 Katastrski referent — 3 leta prakse v katastru 3 Pomožni katastrski referenti 4 Skupaj 6 štev. 6 — 23. marca 1960 URADNI VESTNIK Stran 85 Delovno mesto Najnižji naziv (za posamezna mesta tudi najvišji) ter drugi pogoji na del. mestu XIV. KATASTRSKI URAD ILIRSKA BISTRICA Sef urada Geometer Katastrski referent XV. DIREKCIJA ZA CESTE Direktor Referent za cestno-vzdrževalno službo Referent za tehnično službo Referent za stranske obrate Referent za splošne in personalne zadeve Pisarniški uslužbenec Računovodstvo: Sef računovodstva Finančni knjigovodja Materialni knjigovodja Mezdni knjigovodja Obratni knjigovodja Telefonist Kurir Skladiščnik Snažilka Cestno nadzorstvo Koper: Sef nadzorstva Cestni nadzornik Cestarji Cestno nadzorstvo Sežana: Sef nadzorstva Cestni nadzornik Cestarji Cestno nadzorstvo Postojna: Šef nadzorstva Izvršilni uslužbenec Cestni nadzornik Cestarji Cestno nadzorstvo Ilirska Šef nadzorstva Cestni nadzornik Cestarji XVI. DIREKCIJA ZA GOZDARSTVO Direktor Referent za eksploatacijo in gozdne gradnje gradnje Referent za vzgojo, nego, varstvo in urejanje gozdov Pisarniški uslužbenec Računovodstvo: Sef računovodstva Knjigovodja Blagajnik Šofer Sekcija za pogozdovanje in Šef sekcije Geometer Izvršilni uslužbenec Pisarniški uslužbenec Geodet Geometer 1 Katastrski referent — 3 leta prakse v katastru 4 Pomožni katastrski referenti Skupaj Referent II — 10-letna praksa v gradbeni stroki Pristav do referent III — gradbeni tehnik Pristav do referent III —- gradbeni tehnik Pristav do referent III — gradbeni tehnik Pisarniški referent III do administrator ali pristav do referent III — znanje italijanskega jezika Pomožni pisarniški referent Računovodja do računski referent Računski režiser do računski referent Računski režiser do računski referent Računski režiser do računski referent Računski režiser do računski referent Pomožni uslužbenec Pomožni uslužbenec Pomožni uslužbenec Nekvalificirana delavka Pristav do referent III — gradbeni tehnik Visokokvalificirani delavec Kvalificirani delavec Pristav do referent III — gradbeni tehnik Visokokvalificirani delavec Kvalificirani delavec Pristav do referent III — gradbeni tehnik Računski režiser Visokokvalificirani delavec Kvalificirani delavec Bistrica: Pristav do referent III — gradbeni tehnik Visokokvalificirani delavec Kvalificirani delavec Skupaj Referent I — gozdarski inženir — 5-Ietna praksa Pristav do višji referent I — gozdarski inženir ali tehnik s 5-letno prakso Referent I — gozdarski inženir Pomožni pisarniški referent ali strojepisec II Računovodja — 5 let prakse Računovodja do računski referent Računski režiser do računovodja Voznik motornih vozil kategorije B do C melioracijo Krasa Sežana: Pristav do višji referent I — gozdarski inženir ali tnhnik s 5-letno prakso Geometer Računsik režiser do računovodja Pomožni pisarniški referent do pisarniški referent Štev. služb. 1 1 5 7 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 I 1 1 1 1 45 1 1 34 1 1 1 32 I 1 30 165 1 1 2 I I 1 1 I 1 I 1 1 Stran 86 URADNI VESTNIK Štev. 6 — 23. marca i960 Delovno mesto Najnižji naziv (za posamezna mesta tudi Štev. naj višji) ter drugi pogoji na del. mestu služb. Vodja operativnega področja Šofer Pristav do referent III — gozdarski < tehnik 3 Voznik motornih vozil kategorije D I Sekcija za pogozdovanje in Bistrica: Šef sekcije Geometer Izvršilni uslužbenec Pisarniški uslužbenec Vodja operativnega področja Šofer Sekcija z d pogozdovanje in Šef sekcije Izvršilni uslužbenec Vodja operativnega področja Šofer melioracije Krasa Ilirska Pristav do višji referent I — gozdarski inženir ali tehnik s 5-letno prakso Geometer Računski režiser do računovodja Pomožni pisarniški referent do pisarniški referent Pristav do referent III — gozdarski tehnik Voznik motornih vozil kategorije D melioracije Krasa Koper: Pristav do višji referent I — gozdarski inženir ali tehnik s 5-letno prakso na pogozdovalnih delih Računski režiser do računovodja Pristav do refefent III — gozdarski tehnik Voznik motornih vozil kategorije B do C / Skupaj XVII. OKRAJNO JAVNO PRAVOBRANILSTVO Okrajni javni pravobranilec Referent Vodja pisarne XVIII. SODNIK ZA PREKRŠKE IN SENAT ZA Sodnik za prekrške in predsednik senata za prekrške Vodja pisarne Od tega: Pom. usi. in teh. osebja 170 Uslužbencev 195 Višji referent I oziroma okrajni javni pravobranilec — pravnik s 5-letno prakso ,od tega 2 leti na sodišču Referent I do višji referent I Pisarniški referent Skupaj PREKRŠKE Višji referent I — 5 let prakse v stroki ali na sodišču — znanje italijanskega jezika Pomožni pisarniški referent do administrator — znanje italijanskega jezika Skupaj Vseh uslužbencev in delavcev skupaj 1 1 1 1 4 1 1 1 3 1 32 1 1 1 3 1 1 2 365 2. člen V upravnih organih Okrajnega ljudskega odbora Koper se določijo tale delovna mesta honorarnih uslužbencev: 1. v oddelku za družbene službe: 1 sanitarni inšpektor — zdravnik: 1 pisarniški uslužbenec v sanitarni inšpekciji; 2. pri sodniku za prekrške: I snažilka. 3. člen V upravnih organih okrajnega ljudskega odbora se določi 15 pripravniških mest. Od tega- 1 gozdarski inženir, 1 gradbeni tehnik, 1 statistik, 5 pomožnih katastrskih referentov, 2 pisarniška uslužbenca. potrebi*^ 'Pripravniška mesta se razpišejo po 4. člen Sistematizacija delovnih mest v oddelku : notranje zadeve določi državni sekretar za notran zadeve Ljudske republike Slovenije v sporazumu' okrajnim ljudskim odborom. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper. Št. Koper, 3. marca 1960 Predsednik Albin Dujc, 1. r. 110 Na podlagi drugega odstavka 158. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ št 53/57) m Odloka Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS °. "aivečjih položajnih plač tajnikov ljud- skih odborov (Uradni list LRS št. 23/59) je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev 3. marca 1960 sprejel O SPREMEMBAH ODLOKA O OKVIRIH ZA DOLOČANJE POLOŽAJNIH PLAČ JAVNIH USLUŽBENCEV OLO KOPER V odloku o okvirih za določanje položainih olač ^U^dnf^n^ k " ^ *°"er S*' '"M' s. i,vr- 1- V naslovu odloka se črta na kancu pa dodajo besede: .in njegovih' Štev. 6 — 23. marca 1960 URADNI VESTNIK Stran 87 2. V 2. členu se črta točka a) z naslednjim besedilom: »za inšpektorje, ki ne prejemajo posebnega dodatka po posebnih predpisih«. 3. V istem členu se Črta točka b) s celotnim besedilom. 4. 5. člen se črta. 6. do 11. člen postanejo 5. do 10. člen. 2. člen Ta odlok velja takoj. Št. 1-70/1 Koper, 3. marca 1960. Predsednik Albin Dujc, 1 r člen. kvalificiranemu delavcu 1.800—3.800 din 2. 2. člen se črta. 3. in 4. člen postaneta 2. in 3. 2. člen Ul Na podlagi 15. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih in 1. točke Odloka o okvirih za določanje položajnih plač tajnikov ljudskih odborov (Uradni list LRS št. 23/59) je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev 3. marca 1960 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O OKVIRIH ZA DOLOČANJE POLOŽAJNIH PLAČ TAJNIKOV OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV 1. člen 1. Naslov odloka o okvirih za določanje položajnih plač tajnikov občinskih ljudskih odborov se spremeni in se glasi: »Sklep o kategorizaciji občin Hrpelje, Ilirska Bistrica in Izola za določitev največjih položajnih plač tajnikov Občinskih ljudskih odborov.« 2. l.člen odloka postane 1. točka sklepa, ki se spremeni tako, da se glasi: »Za določitev položajnih plač tajnikov občinskih ljudskih odborov se občine Hrpelje, Ilirska Bistrica in Izola glede na njihovo razvitost kategorizirajo tako, da znaša največja položajna plača za položaj tajnika občinskega ljudskega odbora: a) v občinah Ilirska Bistrica in Izola: do 12.000 dinarjev, b) v občini Hrpelje: do 10.000 dinarjev.« 3. 2. in 3. člen se črtata. 4. V 4. členu se beseda »odlok« nadomesti z besedo »sklep«. 2. člen Ta odlok velja takoj. . Št. 1-69/1 Koper, 3. marca 1960. Predsednik Albin Dujc, 1. r. 112 Na podlagi 10. in 11. člena Uredbe o nazivih in plačah poklicnih gasilcev (Uradni list FLRJ št. 45/58 in 6/59) je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev 3. marca 1960 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O POLOŽAJNIH PLAČAH IN O POSEBNEM DODATKU NA SLUŽBO POKLICNIH GASILCEV OLO KOPER 1. člen 1. V 1. členu odloka o položajnih plačah in o posebnem dodatku na službo poklicnih gasilcev OLO Koper se v 8. in 9. točki položajna plača pripravnikov določi tako, da pripada: a) pripravniku za gasilca II. razreda: kvalificiranemu delavcu 1.800—3.500 din nekvalificiranemu delavcu 1.800—3.000 din b) pripravniku za gasilskega tehnika: visokokvalificiran, delavcu 1.800—4.000 din Ta odlok velja takoj. Št. GA-3/4 Koper, 3. marca 1960. Predsednik Albin Dujc, 1. r. 113 Na podlagi 25. in 229. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ št. 53/57) ter 26. člena Statuta okraja Koper je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev 3. marca 1960 sprejel ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O SISTEMIZACIJI DELOVNIH MEST V OKRAJNIH SODIŠČIH OKRAJA KOPER 1. člen V odloku o sistemizaciji delovnih mest v okrajnih sodiščih okraja Koper se v 2. členu pod »II. Okrajno sodišče v Kopru« v prvi vrsti postavi namesto dve vodji zemljiške knjige: »tri vodje zemljiške knjige«. 2. člen Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Koper. Št. 01-21/1 Koper, 3. marca 1960. Predsednik Albin Dujc, 1. r. 114 Na podlagi 184. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52/57) in 2. člena Temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51/53) je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev 3. marca 1960 izdal ODLOČBO O USTANOVITVI ZAVODA ZA PROUČEVANJE ORGANIZACIJE DELA IN VARNOSTI PRI DELU 1. Ustanovi se »Zavod za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu« s sedežem v Kopru (v nadaljnjem besedilu »zavod«). 2. Zavod je finančno samostojni zavod. 3. Naloga zavoda je, da proučuje proizvodnost dela in probleme s področja varnosti pri delu. To nalogo izpolnjuje na ta način, da proučuje vsa vprašanja s področja dela in psihologije dela ter načina plačevanja v gospodarstvu in varnosti pri delu ter da posreduje najnovejša dognanja, izkušnje in svo je ugotovitve gospodarskim organizacijam, državnim organom, zavodom ter družbenim organizacijam. Osnovna in obratna sredstva v znesku 2,000.000 dinarjev dodeli zavodu Okrajni ljudski odbor Koper. 5. Zavod ima te-le sklade: a) sklad za nagrade delavcev in uslužbencev, b) sklad za nadomestitev in dopolnitev osnovnih sredstev. 6. Zavod vodita upravni odbor in upravnik, ki je po svojem položaju član upravnega odbora. Stran 88 URADNI VESTNIK Štev. 6 — 23. marca 1960 Upravni odbor šteje 11 članov. Imenuje jih svet za delo Okrajnega ljudskega odbora izmed oseb, ki jih predlagajo zbornice, združenja in okrajni sindikalni svet. V upravnem odboru je tudi zastopnik za delo pristojnega upravnega organa in en član delovnega kolektiva, ki ga izvoli delovni kolektiv iz svoje srede, izvolitev pa potrdi svet za delo Okrajnega ljudskega odbora. Delovna doba upravnega odbora traja dve leti. Upravnika zavoda imenuje na predlog sveta za delo Okrajni ljudski odbor Koper. 7. Plače delavcev in uslužbencev se določijo s pravilnikom o plačah, ki ga predpiše upravni odbor zavoda v soglasju z organom, ki je pristojen za zadeve in naloge zavoda. 8. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen svet za delo Okrajnega ljudskega odbora Koper. St: ZA-87/1 Koper, 3. marca 1960 Predsednik OLO Albin Dujc, 1. r. 115 Na podlagi sedmega odstavka 25. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ, št. 53/57), v zvezi s četrtim odstavkom 101. člena zakona o gospodarskem združevanju (Uradni list FLRJ, št. 1/58) je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Zbora proizvajalcev 3. marca 1960 odločil: Potrdi se sklep upravnega odbora Trgovinske zbornice za okraj Koper z dne 24. decembra 1959, da se sistemizacija v tej zbornici poveča za delovno mesto: — tajnika odbora za tržaški regionalni sporazum o blagovni menjavi; pogoj: diplomiran ekonomist ali pravnik, oziroma popolna srednja šola in pet let prakse, oziroma priznana srednja strokovna izobrazba in deset let prakse. Št: 01-7/1 Koper, 3. marca I960 Predsednik OLO Albin Dujc, 1. r. 116 Na podlagi 20. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52), 3. člena Temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51/53) in 26. člena Statuta okraja Koper ter v sporazumu z Okrajno zadružno zvezo Koper je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev 10. februarja 1960 izdal ODLOČBO O PRENOSU USTANOVITELJSKIH PRAVIC DO ZAVODA ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA KOPER NA OKRAJNO ZADRUŽNO ZVEZO KOPER 1. Ustanoviteljske pravice do finančno samostojnega zavoda »Zavod za pospeševanje kmetijstva Koper«, ki ga je ustanovil Okrajni ljudski odbor Koper z odločbo št. 768/1 z dne 11. julija 1958, se prenesejo na Okrajno zadružno zvezo Koper. 2. Ta odločba velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper. St: ZA-85/1 Koper, 10. februarja 1960 Albin Dujc, 1. r. Predsednik OLO 117 SKLEP O RAZREŠITVI DOSEDANJIH PREDSEDNIKOV IN ČLANOV SVETOV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KOPER Na podlagi 5. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52/57) in 61. člena Statuta okraja Koper je Okrajni ljudski odbor Koper na skupni seji Okrajnega zbora in Zbora proizvajalcev 10. februarja 1960 razrešil dosedanje predsednike in člane svetov Okrajnega ljudskega odbora Koper, ker jim je potekla man- datna doba. Št: 01-18/1 Koper, 10. februarja 1960 Albin Dujc, 1. r. Predsednik OLO 118 SKLEP O IZVOLITVI PREDSEDNIKOV IN ČLANOV SVETOV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KOPER Na podlagi 5. Člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudsk h odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52/57) in 61. člena Statuta okraja Koper so bili na skupni seji Okrajnega zbora in Zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odibora Koper 10. februarja 1960 izvoljeni: I v Svet za notranje zadeve in občo upravo: za predsednika: 1. Bojan Kardelj, direktor Radia Koper za člane: - 2. Ida Gec, tajnik DPM za okraj Koper 3. Jordan Muženič, kurjač v podjetju »Delamaris« Izola 4. Albert Sedmak, odvetnik v Piranu 5. Jože Simčič, učitelj v Deškem vzgajališču Planina 6. Ludvik Vižintin, uslužbenec tovarne "Tomos« Koper 7. Faust Vižintin, delavec Komunalne uprave Piran 8. Anton Zalesjak, direktor podjetja "Transport« Ilirska Bdstrica 9. Jože Zavadlal, uslužbenec podjetja »Jadran« Sežana. II v Svet za industrijo in obrt: za predsednika: 1. Franc Pečar, direktor tovarne »Tomos« Koper za člane: 2. Miran Fajdiga, uslužbenec podjetja »Javor«, obrat Postojna 3. Nerino Gobbo, direktor podjetja »Mehanotehni-ka« Izola 4. Adolf Gerželj, podpredsednik ObLO Postojna 5. Andrej Grahli, upravnik Brivsko-frizerskega podjetja Sežana 6. Inž. Ivan Kovač, inženir v podjetju »Zadružnik« Ilirska Bistrica 7. Roman Kolbl, rudar v Sečovljah 8. Alojz Pahor, skladiščnik v Piranskih solinah 9. Martin Praček, predsednik Obrtne zbornice za okraj Koper 10. Lada Štritof, gospodinja, Koper 11. Avgust Tavčar, komercialist v Tovarni pletenin Sežana. III v Svet za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve: za predsednika: 1. Dr. Svetozar Polič, predsednik Okrožnega gospodarskega sodišča Koper za člane: .URADNI VESTNIK. Stran 89 Štev. 6 — 23. marca 1960 2. Inž. Zvonka Bricelj, uslužbenka Zavoda za pospeševanje kmetijstva Koper 3. Inž. Jože Drnovšek, direktor Gozdnega gospodarstva Postojna 4. Inž. Slavko Majerič, direktor podjetja »Gradbenik« Izola 5. Franc Malajner, uslužbenec podjetja »Tomos« Koper 6. Zvonimir Pelc, direktor Geodetskega zavoda Koper 7. Marko Rainer, podpredsednik ObLO Koper 8. Jože Renko, gradbeni tehnik pri podjetju ^Lesonit« Ilirska Bistrica 9. Roža Steinbrenner, uslužbenka Zavoda za pospeševanje gospodinjstva Koper 10. Dr. Branko Šalamun, direktor Splošne bolnišnice Koper 11. Albert Zrnec, šef Komunalne uprave Sežana. IV v Svet za družbeni plan in finance: za predsednika: 1. Bernard Potočnik, direktor Investicijske banke Koper za člane: 2. Franc Klobučar, predlednik Okrajnega sindikalnega sveta Koper 3. Ivan Korošec, podpredsednik ObLO Piran 4. Jože Košak, uslužbenec tovarne »Tomos« Koper 5. Savo Kapelj, uslužbenec podjetja »Delamaris« Izola 6. Lado Mahnič, podpredsednik ObLO Sežana 7. Slava Ogrizek, uslužbenka Komunalne banke Postojna 8. Albin Simčič, podpredsednik Okrajne zadružne zveze Koper 9. Maksimiljan Šiško, direktor Ekonomske srednje šole Koper 10. Rado SkrN, podpredsednik ObLO Ilirska Bistrica 11. Slavko Šorli, uslužbenec Gostinske zbornice za okraj Koper 12. Stane Zajko, direktor Narodne banke Koper 13. Stane Železnik, delavec TOS Hrpelje. V v Svet za blagovni promet in turizem za predsednika: 1. Vinko Žnidarčič, direktor podjetja »Fructus« Koper za člane: 2. Mario Abram, novinar Radia Koper 3. Marko Enei, sekretar Obč. odbora SZDL Hrpelje 4. Fani Jereb, uslužbenka Zavoda za pospeševanje gospodinjstva Koper 5. Tone Kodrič, predsednik Gostinske zbornice za okraj Koper 6. Alojz Luin, uslužbenec podjetja »Jadran« Sežana 7. Ar pad Pintar, natakar hotela »Centrala Portorož 8. Marcel Rožanc, predsednik Trgovinske zbornice za pkraj Koper 9. Bruno Sabadin, upravnik Kmetijske zadruge Koper 10. Alojz Stegu, direktor trgovskega podjetja »Ilirija« Ilirska Bistrica 11. Marjan Šibenik, uslužbenec podjetja »Kompas« Postojna 12. Zora Šuligoj, gospodinja, Piran 13. Svetozar Vidakov, uslužbenec podjetja »Slavnik« Koper. VI v Svet za promet in pomorstvo: za predsednika: 1. Danilo Petrinja, direktor podjetja »Pristanišča Koper« za člane: 2. Rado Cotar, tajnik Trgovinske zbornice za okraj Koper 3. Jože Grandošek, uslužbenec tovarne »Tomos« Koper 4. Ivan Hrvatin, uslužbenec podjetja »Delamaris« Izola 5. Jože Hočevar, profesor, Koper 6. Alojz Jurca, uslužbenec podjetja »Intereuropa« Koper 7. Janez Kose!j, uslužbenec Splošne plovbe Piran 8. Slavko Kavšek, direktor Pomorske srednje šole Piran 9. Marica Kocjančič, delavka TOS Hrpelje 10. Leopold Lipovšek, upravnik Pošte Koper 11. Ivan Lukežič, direktor PVP Postojna 12. Milan Mislej, šef mehanične delavnice Avto-podjetja Postojna 13. Viktor Ropret, direktor podjetja »Slavnik« Koper VII v Svet za kmetijstvo in gozdarstvo: za predsednika: L Franc Kralj, predsednik Okrajne zadružne zveze Koper za člane: 2. Rado Abram, kmet v Sežani 3. Miro Banovec, pravni referent podjetja »Delamaris« Izola 4. Franc Čopi, direktor Vodne skupnosti Koper 5. Franc Čehovin, direktor Zadružne hranilnice Koper 6. Dr. Stanko Kovačič, Ankaran 50 7. Martin Kokalj, tehnik podjetja »Riba« Izola 8. Inž. Amer Krivic, inženir pri GG Postojna, 9. Inž. Franček Pajenk, direktor Kmetijskega kombinata Koper 10. Ivan Požar, upravnik Kmetijske zadruge Lucija 11. Janko Požar, gozdarski tehnik — upravnik GU Bukovje 12. Janko Stadler, kmet, Ilirska Bistrica 13. Milan Zakrajšek, direktor Kmet. gozd. poslovne zveze Postojna. VIII v Svet za prosveto in kulturo: za predsednika:' 1. Stane Skrabar, direktor CZP »Primorski tisk« Koper za člane: 2. Hedvika Čarman, učiteljica, Komen 3. Janez Kramar, direktor Muzeja Koper 4. Ciril Kosmač, književnik, Portorož 5. Inž. Milan Lutman, uslužbenec podjetja »Javor« Pivka 6. Ivan Mavsar, sekretar Okr. odbora SZDL Koper 7. Ivan Renko, upravnik Ljudske univerze Koper 8. Dario Scher, novinar, Koper 9. Franjo Sornik, knjižničar »Svobode« Izola IX v Svet za šolstvo: za predsednika: 1. Jože Božič, org. sekretar Okrajnega komiteja ZKS Koper za člane: 2. Apoloni o Abram, direktor »Tehnoservisa« Koper 3. Marija Aljančič, uslužbenka OZZ Koper 4. Marija Bolčič, upraviteljica osnovne šole Hrpelje 5. Mira Čelik, predmetna učiteljica na II. osnovni šoli Koper 6. Alfonz Grmek, sekretar Občinskega komiteja ZKS Sežana 7. Jernej Humar, učitelj na osnovni šoli Izola II 8. Ivan Jenko, uslužbenec OLO Koper Stran 90 URADNI VESTNIK Štev. 6 — 23. marca 1960 9. Franc Krmelj, uslužbenec Vodne skupnosti Koper 10. Peter Martinc, ravnatelj gimnazije v Kopru H. Ivan Škrbec, predsednik sveta za šolstvo ObLO Postojna 12. Marta Trobec, upraviteljica I. osnovne šole Koper 13. Janez Urbanc, uslužbenec Gradske špedicije Rijeka, podružnica Sežana 14. Direktor Zavoda za prosvetno pedagoško službo, ki je po položaju član sveta 15. Šef odseka za šolstvo, ki je po položaju tajnik sveta in ima pravice člana sveta. X v Svet za telesno kulturo: za predsednika: 1. Miljutin Vesel, uslužbenec Radia Koper za člane: 2. Aleksander Blazina, direktor podjetja ^Obnova« Izola 3. Mira Čelik, predmetna učiteljica na II. osnovni šoli Koper 4. Janez Canžek, uslužbenec J2 — postaja Divača 5. Enio De Agostini, Italijanska ekonomska srednja šola Piran 6. Stane Kožuh, sekretar tovarne a Tomos« Koper 7. Janko Kruh, tehnik v podjetju a Javor« Pivka 8. Emil Primc, predmetni učitelj, Ilirska Bistrica 9. Janko Prinčič, profesor na Srednji gozdarski šoli Postojna 10. Miro Okretič, sekretar Ljudske tehnike Koper 11. Marija Vogrič, predsednica Okrajnega komiteja - LMS Koper. XI v Svet za delo: za predsednika: 1. Franc Opeka, sekretar podjetja "Mehanotehni-ka« Izola za člane: 2. Franc Bizjak, uslužbenec OZSZ Koper 3. Marjan Godnič, delavec podjetja "Telekomuni-kacije« Sežana 4. Adolf Milostnik, delavec v podjetju "Topol« Ilirska Bistrica 5. Roman Poljšak, sekretar Občinskega sindikalnega sveta Piran 6. Ivan Rižnar, uslužbenec tovarne "Tomos« Koper 7. Mario Santin, uslužbenec Kombinata konservne industrije "Delamaris« Izola 8. Zdravko Smrekar, upravnik Pošte Postojna 9. Mirko Skrabar, predsednik Obč. komiteja LMS Koper. XII v Svet za zdravstvo: za predsednika: 1. Dr. Jože Žabkar, predsednik Okrožnega sodišča Koper za člane: 2. Tone Bevc, delavec v podjetju *Istrametal« Piran 3. Bogomil Bitežnik, direktor Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Koper 4. Danica Bubnič, knjigovodkinja gostinskega podjetja Ilirska Bistrica 5. Dr. Luciano Ferfoglia, zdravnik Splošne bolnišnice Koper 6. Jože Gaberšnik, vodovodni inštalater pri Istrskem vodovodu v Podgradu 7. Marjan Hodžar, uslužbenec Okrajnega sindikalnega sveta Koper 8. Dr. Hilda Mally, šef obratne ambulante tovarne "Tomos« Koper 9. Ivo Pišek, uslužbenec Okrajnega higienskega zavoda Koper 10. Franc Poženel, uslužbenec podjetja "Mehano-tehnika« Izola 11. Alojz Zakrajšek, uslužbenec KGPZ Postojna. XIII. v Svet za socialno varstvo: za predsednika: 1. Jože Buh, predsednik Obč. odbora SZDL Izola za člane: 2. Vladovita Gulič, uslužbenka Okrajnega komiteja ZKS Koper 3. Mirko Jelerčič, sekretar Obč. odbora SZDL Sežana 4. Jože Mahnič, podpredsednik ObLO Hrpelje 5. Viktorija Novčič, gospodinja, Piran 6. Dušan Perne, uslužbenec Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Koper 7. dr. Mita Sič-Stegelj, zdravnica, Postojna 8. Fani Štravs, tajnica Okrajnega odbora RK Koper 9. Anton Ukmar, predsednik Okrajnega odbora ZB NOV Koper St: OA-6/10 Koper, 10. februarja 1960 Predsednik OLO Albin Dujc, 1. r Objave občinskih ljudskih odborov OBČINA HRPELJE 119 Na podlagi 42., 107., 108., 105/b, 108/c, 114., 115., 120., 123/a in 196. Člena Zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 16/59), in 47/59, 16 na Zakona o lastnini na delih stavb (Uradni list FLRJ, št. 16/59 in 48/59), 2. in 4. člena Pravilnika o ugotovitvi vrednosti stanovanja (Uradni list FLRJ, št, 48/59), 3. točke Odredbe o izračunavanju dela stanarine za amortizacijo (Uradni list FLRJ, št. 48/59) in določil Statuta občine Hrpelje, je Občinski ljudski odbor Hrpelje na seji Občinskega zbora in na seji Zbora proizvajalcev 17. decembra 1959 sprejel ODLOK O OSNOVAH ZA DOLOČITEV IN DELITEV STANARINE, O ZAVAROVANJU STROŠKOV ZA POPRAVLJANJE IN VZDR2EVANJE STANOVANJSKE HIŠE V DR2AVLJANSKI LASTNINI TER O DOLOČITVI ODŠKODNINE ZA UPORABO VRTOV 1. člen Za vsa stanovanja na območju občine Hrpelje, ki se oddajajo v najem, se določi stanarina skladno z zveznimi predpisi in določbami tega odloka. 2. člen Višina stanarine za posamezno stanovanje se določa glede na vrednost stanovanja. 3. člen Vrednost stanovanja se ugotovi za stanovanje kot gradbeno celoto, ne glede na število družin ki ga uporabljajo. 4. člen Amortizacijska doba za stanovanjske hiše, oziroma stanovanja je 100 let. v A ! točkovanja je: a) za stanovanje v ožjem gradbenem okolišu naselij Hrpelje in Kozina določenim z odlokom o ožjih grad- Štev. 6 — 23, marca 1960 URADNI VESTNIK Stran 91 benih okoliših mest in naselij mestnega značaja v okraju Koper (Uradni vestnik okraja Koper, št. 17/59)................ 430 dinarjev b) za naselje Podgrad............... 425 dinarjev c) za vsa ostala stanovanja v občini . ..................... 420 dinarjev Vrednost stanovanja, ugotovljena po prejšnjem odstavku, se zaradi neurejenih komunalnih razmer zmanjša za 10%. 6. člen Del stanarine, ki je namenjen za upravljanje in popravila hiše, se deli tako-le: a) pri starih hišah 50 "/d v sklad za hišno upravo in 50 "/o v sklad za hišna popravila; b) pri novih stanovanjih 40% v sklad za hišno upravo in 60 % v sklad za hišna popravila ; c) pri stanovanjih, pri katerih znaša seštevek točk za ugotavljanje vrednosti stanovanj 25 ali manj točk, se vsa stanarina uporabi v sklad za hišno upravo. Za nova stanovanja se štejejo stanovanja, ki so biia dograjena po 15. maju 1945 in stanovanja, pri katerih je bil za prizidava po tem dnevu porabljen znesek, ki presega polovico vrednosti stanovanja. 7. člen Sredstva iz sklada za hišna popravila se smejo uporabiti za popravila, ki presegajo vrednost 15.000 dinarjev, le s predhodnim soglasjem občinskega stanovanjskega organa. 8. člen Da se zavaruje plačilo stroškov za popravljanje in vzdrževanje hiše, ki obremenjujejo lastnika in da se odplačuje posojilo, najeto po 103. členu Zakona o stanovanjskih razmerjih, mora lastnik družinske stanovanjske hiše v državljanski lastnini plačevati 50% stanarine, ki mu jo plačajo nosilci stanovanjske pravice, na poseben račun pri Komunalni banki v Sežani. 9. člen Odstotek stanarine po 8. členu se plačuje vse dotlej, dokler se ne nabere na tekočem računu znesek, ki ustreza dveletni stanarini. Ta odstotek se plačuje najkasneje do vsakega 10. v mesecu za tekoči mesec, oziroma za pretekli mesec, če je v stanovanjski pogodbi določeno, da se stanarina plačuje za nazaj. 10. člen Za vrtove, last splošnega ljudskega premoženja, ki jih uživajo stanovalci, se plačuje posebna letna uporabnina (odškodnina) in sicer od 2 do 4 dinarje letno za koristne površine in to z ozirom na kvaliteto in lego vrta. Kvaliteto, lego in površino ugotovi in določi višino uporabnine organ Občinskega ljudskega odbora, pristojen za kmetijstvo. 11. člen Uporabnina (odškodnina) iz 10. člena se prišteje stanarini in se deli: a) 20% za sklad hišne uprave, b) 80% za sklad hišnih popravil. 12. člen Ta odlok začne veljati z objavo v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od 1. januarja 1960. St: 02-1996/10-59 Hrpelje, 17. decembra 1959 Podpredsednik Jože Mahnič, 1 r 120 Na podlagi 16. člena Zakona o organizaciji uprave ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 22-119/59) in na podlagi 11. točke 26. člena Statuta občine Hrpelje je Občinski ljudski odbor Hrpelje na seji Občinskega zbora in na seji Zbora proizvajalcev 30. decembra 1959 sprejel ODLOK O NOTRANJI ORGANIZACIJI UPRAVNIH ORGANOV OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA HRPELJE 1. člen Notranja organizacija upravnih organov Občinskega ljudskega odbora Hrpelje se določa, kakor sledi: 1. V tajništvu: 1. Odsek za splošne zadeve in družbene službe, 2. Odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve, 3. Odsek za finance, proračun in premoženjsko-p ravne zadeve, 4. Odsek za dohodke, 5. Samostojni referat za notranje zadeve, civilno zaščito in požarno varnost. II. V odseku za narodno obrambo, v krajevnih uradih in pri sodniku za prekrške ni notranjih organizacijskih enot. 2. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Št: 01-2254/1-59 Hrpelje, 30. decembra 1959 Predsednik Anton Ovčarič, I r. 121 Na podlagi 16. člena Zakona o organizaciji uprave ljudskih odborov (Uradni 1. LRS št. 22-119/1959) in šestega odstavka 25. Člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ št. 53/57) ter 11. točke 26. člena Statuta občine Hrpelje je Občinski ljudski odbor Hrpelje na seji Občinskega zbora in na seji Zbora proizvajalcev 30. decembra 1959 sprejel ODLOK O SISTEMATIZACIJI DELOVNIH MEST V UPRAVNIH ORGANIH OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA HRPELJE 1. člen Za upravne organe, navedene v odloku o notranji organizaciji upravnih organov Občinskega ljudskega odbora Hrpelje, se določijo naslednja delovna mesta in pogoji, ki so potrebni za posamezno delovno mesto: Tek. št. Delovno mesto Število Minimalni pogoji delovnih (strokovni profil uslužbencev)mest 1. Tajnik višja strokovna izobrazba, referent II. vrste in 10 let upravne prakse ODSEK ZA SPLOŠNE ZADEVE IN DRUŽBENE SLUŽBE 2. Sef odseka, referent za splošne in družbene službe in personalne zadeve 3. Referent za šolstvo in zadeve proračuna šolstva 4. Referent za socialno varstvo in varstvo družine srednja strokovna izobrazba, referent III. vrste in 5 let upravne prakse srednja strokovna izobrazba, referent III. vrste in 5 let upravne prakse srednja strokovna izobrazba, referent III. vrste in 5 let upravne prakse 1 1 1 1 Stran 92 URADNI VESTNIK Štev. 6 — 23. marca 1960 Tek. št. Delovno mesto Število Minimalni pogoji delovnih (strokovni profil uslužbencev)mest 5. Referent za zdravstvo in zadeve sanitarne inšpekcije 6. Vodja glavne pisarne in ekonomat 7. Vodja strojepisnice 8. Strojepiska srednja strokovna izobrazba, zdravstveni tehnik — sanitarni tehnik, strokovni izpit 1 nižja strokovna izobrazba, pomožni pisarniški referent 1 nižja strokovna izobrazba, strojepisec II. razreda 1 nižja strokovna izobrazba, strojepiska II. razreda 1 ODSEK ZA GOSPODARSKE IN KOMUNALNE ZADEVE 9. Sef odseka in referent za plan in gospodarske analize 10. Referent za gradnje, komunalne in stanovanjske zadeve ter gradbena inšpekcija 11. Referent za blagovni promet, obrt in tržni inšpektor 12. Referent za kmetijstvo 13. Referent za gozdarstvo 14. Referent za gozdarstvo, (pomočnik) 15. Administrativna moč 16. Veterinarski inšpektor, honorarni 17. Šef posredovalnice za delo srednja strokovna izobrazba, referent Ilf. vrste in 5 Let upravne prakse srednja strokovna izobrazba, gradbeni tehnik in 3 leta prakse srednja strokovna izobrazba, referent III. vrste in 3 leta upravne prakse srednja strokovna izobrazba, kmetijski tehnik, pristav srednja strokovna izobrazba, gozdarski tehnik, strokovni izpit nižja strokovna izobrazba, logar nižja strokovna izobrazba, strojepiska II. razreda, pomožni pisarniški referent visoka strokovna izobrazba, veterinar, strokovni izpit srednja strokovna izobrazba, pristav, 3 leta prakse 18. Šef odseka in referent za plan in sklade 19. Referent za proračun 20. Referent za premoženjsko-pravne zadeve in evid. SLP strokovna izobrazba, referent III. vrste in 5 let upravne prakse srednja strokovna izobrazba, pristav srednja strokovna izobrazba, referent III. vrste in 5 let prakse ODSEK ZA FINANCE, PRORAČUN IN PREM OZENJSKO-PR AVNE ZADEVE srednja ODSEK ZA DOHODKE 21. Šef odseka in referent za dohodke iz gospodarstva 22. Referent za dohodke od prebivalstva 23. Davčni knjigovodja 24. Davčni knjigovodja 25. Administrativna moč 26. Davčni izterjevalec srednja strokovna izobrazba, računovodja in 5 let prakse srednja strokovna izobrazba, pristav-računovodja srednja strokovna izobrazba, računovodja nižja strokovna izobrazba, računski režiser nižja strokovna izobrazba, pomožni ra- . čunovodja, režiser, pomožni pisarniški referent nižja strokovna izobrazba, davčni izvršitelj SAMOSTOJNI REFERAT ZA NOTRANJE ZADEVE 27. Referent za notranje zadeve, požarno varnost in civilno zaščito 28. Matičar II. ODSEK ZA NARODNO OBRAMBO 29. Sef odseka in Referent za vojaške zadeve 30. Referent za izvenarmadno in predvojaško vzgojo 31. Administrativna moč III. KRAJEVNI URAD MATERIJA 32. Sef urada 33. Matičar IV. KRAJEVNI URAD PODGRAD 34. Šef urada 35. Matičar srednja strokovna izobrazba, pristav nižja strokovna izobrazba, pomožni pisarniški referent srednja strokovna izobrazba, pristav srednja strokovna izobrazba, pristav nižja strokovna izobrazba, pomožni pisarniški referent nižja strokovna izobrazba, pomožni pisarniški referent nižja strokovna izobrazba, pomožni pisarniški referent nižja strokovna izobrazba, pomožni pisarniški referent nižja strokovna izobrazba, pomožni pisarniški referent 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 I 1 1 1 1 1 1 1 I 1 1 1 I 1 I 1 2. Člen Delovna mesta tehničnega in pomožnega osebja so naslednja: 1. hišnik, 2. snažilka, 3. šofer, 4. pet cestarjev. 3. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v Urad- Štev. 6 — 23. marca 1960 URADNI VESTNIK Stran 93 nem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Št. 01-683/24-1959 Hrpelje, 30. decembra 1959 Predsednik Anton Ovčarič, 1. r. 122 Na podlagi Zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi (Uradni list FLRJ, št. 26/54) in Odredbe o množičnih veterinarskih ukrepih, ki se opravljajo na stroške lastnikov ali imetnikov živali (Uradni list LRS, št. 2/1959) izdaja Svet za kmetijstvo in gozdarstvo Občinskega ljudskega odbora Hrpelje ODREDBO O OBVEZNEM CEPLJENJU KOKOŠI PROTI KOKOŠJI KUGI 1. Na območju občine Hrpelje se mora izvršiti do 31. januarja 1960 obvezno cepljenje kokoši proti kokošji kugi. 2. Cepljenje kokoši je obvezno. Na dan cepljenja morajo lastniki imeti kokoši zaprte in cepitelju nuditi pri cepljenju pomoč. 3. Datum cepljenja za poedine vasi bo določil tukajšnji odsek za gospodarstvo — veterinarski inšpektor in je z njim treba seznaniti prebivalstvo na krajevno običajen način. 4. Stroški cepljenja gredo v celoti v breme lastnikov in imetnikov živali. , 5. Proti kršilcem te odredbe se bodo uvedle kazenske mere v smislu Zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi. 6. Odredba velja od dneva, ko jo sprejme Svet za kmetijstvo in gozdarstvo Občinskega ljudskega odbora Hrpelje. Št: 02-396/11-59 Hrpelje, 29. decembra 1959 Predsednik sveta dr. Franc Juriševič, 1. r. Predsednik Anton Ovčarič, 1. r. 123 Na podlagi 62. člena Statuta občine Hrpelje ter 1. in 2. točke Odredbe o okvirni tarifi za osemenjevanje goved (Uradni list LRS, št. 11-49/1959) je Svet za kmetijstvo in gozdarstvo Občinskega ljudskega odbora Hrpelje na seji 29. decembra 1959 izdal ODREDBO O VIŠINI TARIFE ZA OSEMENJEVANJE GOVED NA OBMOČJU OBČINE HRPELJE 1. Tarifa za prvo osemenitev krav in nad eno leto starih telic (umetno ali naravno) oziroma za dve nadaljnji, če se plamenica pri prvi ni obrejila, se določi na 1400 dinarjev. 2. Gornji znesek se plača neposredno pri osemenitvi. 3. S tem se razveljavlja dosedanja odredba o višini tarife za osemenjevanje goved na območju občine Hrpelje (Uradni vestnik okraja Koper, št. 24-377/1959). 4. Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper. St: 02-1729/2-1959 Hrpelje, 29. decembra 1959 Predsednik sveta Dr. Franc Juriševič, 1. r. Predsednik Anton Ovčarič, 1. r 124 OBČINA ILIRSKA BISTRICA Na podlagi 1. in 6. člena Uredbe o posebnih pogojih za gradnje stanovanjskih hiš in upravnih stavb in o družbenem nadzorstvu nad to gradnjo (Uradni list FLRJ, št. 15/58) ter 26. člena Statuta občine Ilirska Bistrica v zvezi z resolucijo Ljudske skupščine LR Slovenije o usmerjanju stanovanjske izgradnje, je Občinski ljudski odbor Ilirska Bistrica na svoji seji 26. decembra 1959 sprejel ODLOK O RACIONALNEM PROJEKTIRANJU IN USMERJANJU GRADNJE STANOVANJSKIH HIŠ NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA I Splošne določbe 1. člen Iz namenskih sredstev za gradnjo stanovanj (v nadaljnem besedilu družbena sredstva) ali z udeležbo teh sredstev se smejo zidati stanovanjske hiše (v nadaljnem besedilu h še) in opremljati stanovanja na območju ObLO Ilirska Bistrica samo skladno z določbami tega odloka. 2. člen Zidati se morajo predvsem hiše z večjim številom stanovanj (bloki) in na koncentriranih gradbiščih. Dopušča se tudi gradnja vrstnih hiš, kjer to narekujejo posebni pogoji. Pri individualnih hišah je treba stremeti za tem, da se doseže čim večja gostota prebivalca na ha. V povprečju praviloma ne sme površina zemljišča za eno hišo presegati 500 m". Pri obstoječi zazidavi z neugodno parcelacijo se gostota prebivalcev doseže z vmesno zazidavo večjih stanovanjskih hiš. Zazidava posameznih nezazidanih zemljišč v koncentriranih gradbiščih se lahko dovoli samo, če je skladna s potrjenim urbanističnim programom. Hiše se zidajo organizirano na terenih, ki se predhodno preiščejo glede nosilnosti tal in po v naprej določenem programu, ki mora zajemati poleg hiš tudi vso pripadajočo komunalno ureditev in vse objekte, ki so potrebni naselju kot celoti. Zazidava stanovanjskega naselja mora biti urbanistično tako urejena in organizirana, da omogoča. večkratno uporabo istih projektov. 3. člen S projektom za hišo mora biti izdelana racionalna rešitev za ureditev bližnje okolice, potrebnih zelenih površin, otroških igrišč, stanovanjskih potov, dovozov k odprtinam za odmetavanje kuriva, za odvoz smeti in podobno. 4. člen Hiše morajo biti priključene na javni vodovod, električno omrežje in javno kanalizacijo, kjer za to obstajajo možnosti. Če ni javnega vodovoda, morajo imeti hiše svoj hišni vodovod ali drugačno higiensko oskrbo z vodo. Ce ni javne kanalizacije, je obvezen priključek na greznico, ki mora biti zgrajena skladno z veljavnimi tehničnimi predpisi. 5. člen Na koncentriranih gradbiščih se mora pred pričetkom gradnje zgraditi električno, vodovodno, kanalizacijsko in cestno omrežje, nadalje v grobem Stran 94 URADNI VESTNIK Štev. 6 — 23. marca I960 prostori za servisne delavnice, za preskrbo naselja, za družbeno življenje v naselju ali drugi objekti, ki predstavljajo sestavni del stanovanjskega naselja, kot so skupne pralnice, prostori za shrambo koles ter mopedov itd., vse to pa v takem obsegu, kot je predvideno v občinskih programih in kot te prostore potrebuje začasno v času gradnje naselja gradbena operativa za svoja skladišča, pisarne, stanovanja gradbenih delavcev in podobno. Če se gradijo predhodno, vzporedno z gradnjo hiš, komunalne naprave in prostori iz prejšnjega odstavka tega člena, mora biti v pogodbi med investitorjem in gradbeno operativo določeno, katere komunalne naprave in kateri prostori ter do katerih gradbenih faz se bodo gradili, kdo j h bo dokončal in usposobil za njihov osnovni namen. Ce se gradijo predhodno, vzporedno z gradnjo hiš, komunalne naprave in prostori iz prejšnjega odstavka tega člena, mora biti v pogodbi med investitorjem in gradbeno operativo določeno, katere komunalne naprave in kateri prostori ter do katerih gradbenih faz se bodo gradili, kdo jih bo dokončal in usposobil za njihov osnovni namen. Če so komunalne naprave in prostori deloma že zgrajeni ali če to narekujejo posebni razlogi, sme dovoliti občinski ljudski odbor, da se ti objekti ne gradijo. 6. člen V koncentriranih gradbiščih se lahko ogrevajo hiše s centralno kurjavo iz skupne toplarne, če je ekonomičnost investicije in eksploatacije utemeljena v potrjenem investicijskem programu. 7. člen Hiše (bloka) se zidajo praviloma s tremi etažami nad terenom. Hiše z manj kot tremi etažami se lahko zidajo, če nosilnost tal ne dovoljuje višjih h š, če tako gradnjo narekujejo zazidalni načrti ali če po splošnem programu izgradnje na območju občine ni potreb po večjem številu stanovanj. Z dovoljenjem Občinskega ljudskega odbora se lahko izjemoma zidajo hiše z več kot tremi etažami, če to narekujejo posebni urbanistični razlogi. Občinski ljudski odbor je v takem primeru dolžan zadevo predhodno predložiti v obravnavanje stanovanjski skupnosti, odnosno zborom volivcev tiste volilne enote, kjer je taka gradnja predvidena. 8. člen Stanovanja morajo biti zgrajena v hišah, ki ustrezajo splošnim tehničnim predpisom glede konstrukcije, toplotne in zvočne zaščite, požarne varnosti in osnovne higiene. Graditev provizorijev za stanovanja ni dovoljena. 9. člen Vsako stanovanje v hiši mora imeti prostor za kurivo in ozimnico v kleti. Pralnica, sušilnica, likalnica in krpalnica ter prostor za spravljanje koles morajo biti koncentrirani na enem mestu stanovanjske hiše za eno ali več stanovanjskih hiš ali pa v posebnem objektu. Izkoriščanje teh prostorov mora biti ekonomsko upravičeno. V hiši ne smejo biti garaže za motorna vozila, razen če tako določa zazidalni načrt za večje komplekse. V takem primeru je treba predvideti zemljišča za parkirne prostore in garaže. 10. člen Vrste stanovanj se določijo po številu prostorov glede na število odraslih družinskih članov, tako da se štejeta na eno sobo največ dve ležišči. Ležišče v bivalni kuhinji se ne upošteva. Za odrasle osebe se štejejo tudi otroci nad 6 let starosti. Za družino se štejejo starši z otroki, osebe, ki jih je koristnik stanovanja dolžan preživljati in gospodinjske pomočnice. Pri vseh hišah, kjer so predvidena stanovanja za več kot 4-č!anske družine, mora biti izkazana upravičenost zidanja takih hiš s strukturo družin, katerim so stanovanja namenjena. II Standardna stanovanja 11. člen Vsako stanovanje mora imeti predprostor, sanitarije, kuhinjo, ustrezno število sob, prostor za živila in čistila. Garsonjera mora imeti najmanj predprostor, sobo in WC z umivalnikom z možnostjo poznejše namestitve kopalne opreme (tuša). Vsako stanovanje in garsonjera morata biti oskrbovana s pitno vodo. Skupne sanitarije so dovoljene le v javnih domovih. Pri določanju velikosti stanovanja se ne sme prekoračiti bruto etažno površino posameznih stanovanj v m^ glede na število ležišč, kakor sledi: ležišča 1 2 3 4 5 6 stanovanje v m- — 51 66 81 97 109 stanovanje v m^ 28 37 Površine za odprte bivalne balkone in loggie se vračunavajo pri balkonih 50 "/o, pri loggiah 100 "/o v dopustno bruto stanovanjsko površino. Vsako standardno stanovanje mora imeti vsaj eno sobo z najmanj 14 m" čiste površine, druge sobe z dvema ali enim ležiščem pa ne smejo biti manjše od 10 m-, oziroma 6m" čiste površ ne. Za največjo stanovanjsko skupno etažno površino se šteje površina stanovanja s pripadajočimi zidovi in deloma stopnišča, vendar brez stranskih prostorov izven območja stanovanja (kleti, podstrešja, itd.) Cista površina prostora je izmera prostora med neometanimi zidovi. Ne oziraje se na maksimalno bruto stanovanjsko površino stanovanja mora biti kot minimum zasigurano na ležišče, oziroma na člana družine 10 m- neto stanovanjske površine. V neto stanovanjsko površino se štejejo vsi prostori stanovanja razen balkonov in lož. III . Elementi gradenj 12. člen Zavodi za stanovanjsko izgradnjo, stanovanjske zadruge in druge oblike združevanja investitorjev morajo za izvajanje programa stanovanjske graditve uvajati tipizacijo elementov in konstrukcij, standardizacijo ter tipe dobro obdelanih projektov racionalne izvedbe zasnove in konstrukcij. 13. člen Organizacije iz prejšnjega člena se lahko združujejo zaradi skupne izdelave programa tipizacije elementov, konstrukcij in hiš ter so se dolžne zaradi realizacije stanovanjske graditve povezati v svrho boljše organizacije z gradbeno operativo, industry o gradbenega materiala, projektivnimi organizacijami, Zavodom za raziskavo materiala in konstrukcij LRS in drugimi organizacijami, ki se ba-vijo z vprašanji ocenitve stanovanjske izgradnje, oziroma lahko kakorkoli pripomorejo k njeni ocenitvi. Konstrukcije 14. člen Načeloma se dopuščajo vsi načini gradnje, vendar mora projektant opravičiti izbiro načina gradnje z realnimi ekonomskimi analizami ali s posebnimi pogoji. Dovoljujejo se vse konstrukcije, pri katerih bi ekonomska primerjalna analiza dokazala nižjo ali enako ceno napram drugim dosedaj običajnim vrstam konstrukcij. Konstrukcijska višina prostorov znaša največ 2,80 m s tem, da minimalna neto višina prostorov ni manjša od 2,40 m. Za podometne inštalacije je treba predvideti potrebne lege. Naknadno izseko-vanje ni dovoljeno. Štev. 6 — 23. marca 1960 URADNI VESTNIK Stran 95 Ostrešje 15. člen Strehe praviloma ne smejo biti ravne, razen če to narekujejo posebni utemeljeni razlogi. Terase ne smejo biti tlakovane z brušenimi betonskimi ploščami. Za ostrešja se smejo uporabljati le konstrukcije, ki izkazujejo najekonomičnejšo uporabo lesa oziroma druge vrste materiala. Stopnišča 16. člen Posebne vhodne veže pri standardnih stanovanjih niso dopustne, ker mora biti hišni vhod neposredno v stopnišče. Širina stopniščnih jam sme biti največ 1,20 m. Stopnice morajo biti preproste montažne izvedbe, kjer so obdelane le zrcalna in nastopna ploskev. Oblaganje zidov v vežah in stopniščih ni dopustno. Višina in širina stopnic naj se približuje izmeri 16,5 X 30. Stopniščne ograje morajo biti varne in preproste izvedbe. Vrata In okna 17. člen Notranja vrata morajo biti izdelana po principu suhe montaže industrijske serijske izdelave. V glavnem se lahko uporabljajo v vsakem stanovanju največ tri vrste vrat in to: — vhodna vrata, polna in obojestransko obložena, velikosti 90 X 195 (mizarska mera), — vrata stanovanjskih prostorov z enim polnilom velikosti 80 X 195 (mizarska mera), — vrata za stranske prostore z enim polnilom velikosti 60 X 195 (mizarska mera). Svetloba oken (steklo) ne sme presegati 'A tlorisne površine prostora. Projektant mora predvideti čim manjše število različnih vrst oken, dokler ne izidejo standardni elementi. Praviloma se sme uporabljati za zasteklitev v vseh primerih le 2 mm steklo. Odstopanje je dovoljeno samo na mestih, izpostavljenih proti burji, kjer se lahko namesti 3 mm steklo. V vseh primerih morajo stanovanjski prostori imeti dvojna, oziroma vezana okna. Odstopanje od gornjih zahtev je možno samo v enem prostoru stanovanja. Priporoča se montažo platnenih zaves in drvo-nitk — v izjemnih primerih se lahko predvidi Es-linger rolete ali lesena polkna. Električne instalacije 18. člen Dvižni vodi morajo teči skozi stopnišče, razdelil-ci so praviloma v etažah, bodisi za vsa stanovanja skupaj ali pa ločeno za posamezno stanovanje s priključkom na stopnišče. V glavnih prostorih se lahko stropna svetlobna telesa nadomestijo s stenskimi, če se s tem doseže večje prihranke na električni inštalaciji. Za električno inštalacijo se lahko uporabljajo vodi iz plastične mase v ometu. Vodovodne inštalacije 19. člen Inštalacije za vodo in kanalizacijo morajo biti združene v enem sanitarne vozlu. Na eno stanovanje sme biti po en navpični dovod in odvod. Kjerkoli je to možno, naj se vodovodna inštalacija naredi znotraj ob zidu. Za odpadne cevi se lahko uporablja tudi izdelke iz plastične mase. Druge naprave 20. člen Zbiranje smeti mora biti koncentrirano v hiši ali izven nje v posebnih objektih, nikakor pa ne na stopniščih ali v vhodnih vežah. Vertikalni jaški za odmetavanje smeti so dopustni pri hišah s tremi ali več nadstropji. Odprtina za vmetavanje kuriva mora biti na enem mestu za vsako stopnišče posebej in sicer na tisti strani, kjer je dovoz do stavbe. IV Prehodne in končne določbe 21. člen Občinski ljudski odbor lahko odstopi od predpisanih standardnih stanovanj, če urbanistični pogoji, lokacija in namen stanovanjske hiše zahtevajo posebne naprave, opremo, obdelavo in podobno ter dovoli tudi večje stroške iz družbenih sredstev. 22. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Koper. Št: 04/2-444/4 Ilirska Bistrica, 26. decembra 1959 Predsednik Albin Kuret, 1. r. 125 Na podlagi 1. in 6. člena Uredbe o posebnih pogojih za graditev stanovanjskih hiš in upravnih stavb in o družbenem nadzorstvu nad to gradnjo (Uradni list FLRJ, št. 15/58) in 26. člena Statuta občine Ilirska Bistrica v zvezi z resolucijo Ljudske skupščine LR Sloven je o usmerjanju stanovanjske izgradnje je Občinski ljudski odbor Ilirska Bistrica na svoji seji 26. decembra 1959 sprejel ODLOK O UPORABI DRUŽBENIH SREDSTEV ZA GRADITEV STANOVANJSKIH HIŠ NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA 1. člen Za družbena sredstva po tem odloku se štejejo vsa sredstva, ki jih za gradnjo stanovanjskih hiš v celoti ali deloma uporabljajo politično-ter.tonalne enote, zavodi, gospodarske organizacije, stanovanjske skupnosti, stanovanjske zadruge in druge družbene organizacije. Za družbena sredstva se štejejo tudi lastna sredstva delavcev in uslužbencev ter drugih oseb, ki se na njihove plače odvaja stanovanjski prispevek, če organi in organizacije iz prvega odstavka vlagajo del svojih sredstev za izgradnjo stanovanj za te osebe. 2. člen Družbena sredstva se smejo uporabljati za gradbena in obrtniška dela za stanovanjske hiše (brez stroškov za komunalno dejavnost), in sicer: dinarjev za dvoležiščno tanovanje ................ 2,100.000.— za triležiščno stanovanje ............... 2,660.000.— za štiriležiščno stanovanje.............. 3,185.000.— za petležiščno stanovanje................ 3,815.000.— za šestležiščno stanovanje............... 4,340.000.— 3. člen Družbena sredstva se uporabljajo pri gradnji stanovanj in naselij tudi za gradnjo objektov s potrebnimi prostori za pranje, sušenje in likanje perila, za hišno delavnico, za otroško varstvo, za servise ter za družbeno delovanje hišnih svetov in stanovanjskih skupnosti. Družbena sredstva se uporabljajo pri gradnji stanovanj in naselij tudi za zgraditev stanovanjskih potov in cest, ureditev nasadov, železnic in otroških igrišč, za stroške morebitnega rušenja obstoječih hiš in za gradnjo vseh priključkov. Za stanovanjska pota in ceste po prejšnjem odstavku se štejejo tista pota in ceste, ki pretežno služijo potrebam prebivalcev naselja. Za priključke se štejejo: — vodovodni priključki od konzumnega cevovoda do priključka na vodomer; Stran 96 URADNI VESTNIK / Štev. 6 — 23. marca 1960 — kanalizacijski priključki od glavnega cestnega kanala do hiše; — nizkonapetostni električni priključki do razdelilnih omaric; — telefonski priključki od priključnih omaric na hiši do telefonskega aparata. 4. člen Stroški za objekte in naprave iz 3. in 4. člena tega odloka smejo biti zajeti samo v potrebnem obsegu in posebej prikazani v investicijskem programu ter ne smejo presegati 15 "/o predračunske vrednosti hiš. Ce gre za rekonstrukcijo urbanističnega kompleksa, se lahko povečajo stroški največ do 20 "/c predračunske vrednosti hiš. 5. člen Če investitor ne izvrši sam komunalnih del iz 3. in 4. člena tega odloka, pa bi jih po potrjenem investicijskem programu moral izvršiti, plača stroške za ta dela občinskemu ljudskemu odboru na poseben račun pri banki, ki vodi sredstva za zidanje stanovanjskih hiš. Ta sredstva se smejo uporabiti le za namene, za katere so bila vložena. Občinski ljudski odbor lahko prenese pravico razpolaganja s temi sredstvi na stanovanjsko skupnost, če se ta zaveže, da bo sama zgradila naprave in objekte, za katere so bila vložena sredstva. Banka mora kontrolirati namensko uporabo teh sredstev. 6. člen Družbenih sredstev za gradnjo stanovanj ni mogoče uporabljati za gradnjo garaž. Za take gradnje morajo biti stroški prikazani v investicijskem programu ločeno. 7. člen če je v zvezi z novimi gradnjami stanovanjskih hiš potrebno povečati obstoječe komunalne naprave ali zgraditi nove (ceste, kanalizacijsko, vodovodno, električno, plinsko in telefonsko omrežje v naselju in njihove naprave), se za te namene lahko dajejo posojila politično teritorialnim enotam in komunalnim organizacijam iz kreditnih skladov za zidanje stanovanjskih hiš. Za komunalne naprave in gradnje iz prejšnjega odstavka se smejo dajati posojila iz sredstev sklada za zidanje stanovanjskih hiš samo v višini in obsegu, ki je predviden v potrjenem investicijskem programu, toda največ do 20 "/a celokupnih sredstev kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš. Za komunalne naprave in gradnje iz prejšnjega odstavka se smejo dajati posojila iz sredstev skiada za zidanje stanovanjskih hiš samo v višini in obsegu, ki je predviden v potrjenem investicijskem programu, toda največ do 20% celokupnih sredstev kreditnega sklada za zidanje stanovanj -kih hiš. 8. člen Gospodarske in druge organizacije lahko sodelujejo s svojimi sredstvi pri gradnji hiš, ki jih zidajo stanovanjske skupnosti ali stanovanjske zadruge; ta sredstva vložijo v občinski kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš v korist svojih delavcev in uslužbencev. V takih primerih dajejo občinski kreditni skladi za zidanje stanovanjskih hiš prednost pri dodeljevanju posojil stanovanjskem zadrugam in stanovanjskim skupnostim ob najugodnejših pogojih. Gospodarske in druge organizacije lahko določijo v pogodbi tudi ugodnejše kreditne pogoje, kakor jih sicer določajo pravila kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš, vendar ne smejo biti anuitete manjše kot znaša veljavna najemnina za določeno stanovanje. 9. člen Narodni heroji, udeleženci Španske državljanske vojne in udeleženci narodno osvobodilne vojne od 1941 plačajo prispevek v višini 1%, udeleženci NOV od 1942 2%, udeleženci NOV od 1943 3%, udeleženci NOV od 1944 5%, vsi ostaii investitorji pa v višini 10 % predračunske vrednosti objekta, ki ga gradijo. 10. člen Vse stroške gradnje komunalnih naprav po 8. členu tega odloka, ki so v teku na obstoječih stanovanjskih objektih, je treba glede prevzema kreditnih obveznosti in odplačevanja anuitete vskla-diti s tem odlokom. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Koper. Št: 04/2-4056/1 Ilirska Bistrica, 26. decembra 1959 Predsednik Albin Kuret, 1. r. 126 Na podlagi prvega odstavka 22. člena, 108., 108-b in 120. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 16/59 in 47/59), določb Pravilnika o določanju vrednosti stanovanja (Uradni list FLRJ, št. 48/59), določb Odredbe o izračunavanju dela stanarine za amortizacijo in o okvirnih kategorijah stanovanj (Uradni list FLRJ, št. 48/59) in 9. točke 26. Člena Statuta občine Ilirska Bistrica je Občinski ljudski odbor Ilirska Bistrica na seji 26. decembra 1959 sprejel ODLOK O DOLOČITVI ELEMENTOV ZA IZRAČUNAVANJE STANARINE IN O DELITVI DELA STANARINE NA HIŠNE SKLADE NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA 1. člen Na območju občine Ilirska Bistrica se določijo elementi za izračunavanje stanarine in deli del stanarine na hišne sklade po določbah tega odloka. 2. člen Amortizacijska doba za stanovanjske hiše oziroma stanovanja je 100 let. s 3. člen Valorizacijska vrednost točke je 430 dinarjev. 4. člen Del stanarine, ki je namenjen za upravljanje upravljanja in popravil hiše oziroma stanovanja, je enak amortizaciji. 5. člen Za hiše oziroma stanovanja, katerih vrednost za amortizacijo znaša na kvadratni meter stanovanjske površine 11.500 ali manj dinarjev, se amortizacija ne vrši, znesek vrednosti stanovanja, deljen s številom let, navedenih v drugem členu tega odloka, pa predstavlja znesek stanarine, ki se v celoti uporablja za upravljanje in popravila hiše oziroma stanovanja. 6. člen Del stanarine, ki je namenjen za upravljanje m popravila hiše, se deli med hišne sklade takole: 1. pri hišah ali stanovanjih, zgrajenih pred 15. majem 1945: 50% za upravljanje, 50 % za popravila, 2. pri hišah ali stanovanjih, zgrajenih po 15. maju 1945: 40% za upravljanje, 60% za popravila. 7. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Št: 04/2-4054/1 Ilirska Bistrica, 26. decembra 1959 Predsednik Albin Kuret, 1. r. Štev. 6 — 23. marca 1360 URADNI VESTNIK Stran 97 127 Na podlagi prvega in tretjega odstavka 40. člena Splošnega zakona o stanovanjskih skupnostih (Uradni list FLRJ, št. 16/59) in I. člena Odloka o na j višjem odstotku stanarine in najemnine, ki sme b ti določen kot dohodek stanovanjske skupnosti (Uradni list LRS, št. 22/59), je Občinski ljudski odbor Ilirska Bistrica na seji Občinskega zbora in na seji Zbora proizvajalcev 26. decembra 1959 sprejel ODLOK O DOLOČITVI ODSTOTKA STANARINE IN NAJEMNINE, KI PRIPADA STANOVANJSKIM SKUPNOSTIM 1. člen Stanovanjskim skupnostim na območju občine Ilirska Bistrica pripada kot njihov dohodek 3 % od stanarin za stanovanja in 5 % od najemnin za poslovne prostore. 2. člen Dohodek stanovanjske skupnosti od stanarine se odmeri od celotne stanarine oziroma najemnine. 3. člen Stanovanjski skupnosti Ilirska Bistrica pripada dohodek iz 1. člena tega odloka od vseh stanarin in najemnin od stanovanj in poslovnih prostorov na območju naselja Ilirska Bistrica. 4. člen Stanovanjski skupnosti Trnovo pripada dohodek iz 1. člena tega odloka od vseh stanarin in najemnin od stanovanj in poslovnih prostorov na območju naselja Trnovo. 5. člen V hišah, ki so v družbenem upravljanju, se plačuje ta dohodek iz dela stanarine, ki je namenjen za upravljanje in za popravila hiše. 6. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Št: 04/2-4053/1 Ilirska Bistrica, 26. decembra 1960 Predsednik Albin Kuret, 1. T. 128 Na podlagi 104. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 16/59 in 47/59), 3. in 8. člena Temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 2/59) in 26. člena Statuta občine Ilirska Bistrica je Občinski ljudski odbor Ilirska Bistrica na seji Občinskega zbora in na seji Zbora proizvajalcev 26. decembra 1959 sprejel ODLOK O ZAVAROVANJU PLAČILA STROŠKOV ZA POPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE DRUŽINSKE STANOVANJSKE HIŠE V DRŽAVLJANSKI LASTNINI 1. člen Da se zavaruje plačilo stroškov za popravljanje in vzdrževanje hiše, ki obremenjujejo lastnika, mora lastnik družinske stanovanjske hiše v državljanski lastnini plačevati 50% stanarine, ki mu jo plačajo nosilci stanovanjske pravice, na poseben račun p^i Komunalni banki Ilirska Bistrica. 2. člen Odstotek; stanarine po 1. členu se plačuje vse dotlej, dokler se ne nabere na tekočem računu znesek, ki ustreza dveletni stanarini. Ta odstotek se plačuje najkasneje do vsakega 15. v mesecu za tekoči mesec, oziroma za pretekli mesec, če je v stanovanjski pogodbi določeno, da se stanarina plačuje za nazaj. 3. člen Lastnik družinske stanovanjske hiše v državljanski lastnini, ki upravlja hišo sam, ali njegov pooblaščenec, ki upravlja hišo v njegovem imenu, stori prekršek in se kaznuje z denarno kaznijo do 5000 (pettisoč) dinarjev, če od izterjane stanarine ne plača prispevka iz 1. člena tega odloka na poseben račun pri Komunalni banki v roku, ki je določen v drugem odstavku 2. člena. 4. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Št: 04/2-4052/1 Ilirska Bistrica, 26. decembra 1959 Predsednik Albin Kuret, 1 r 129 Na podlagi 16. Člena Zakona o organizaciji uprave ljudskih odborov (Uradni list LRS št. 22-119/59) in 26. člena Statuta občine Ilirska Bistrica je Občinski ljudski odbor Ilirska Bistrica na seji Občinskega zbora in na seji Zbora proizvajalcev 28. januarja 1960 sprejel ODLOK O NOTRANJI ORGANIZACIJI UPRAVNIH ORGANOV OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA ILIRSKA BISTRICA 1. člen Notranja organizacija upravnih organov Občinskega ljudskega odbora Ilirska Bistrica se določa takole: I, V oddelku za splošne zadeve in družbene Službe: 1. referat za upravno pravne zadeve, 2. referat za notranje zadeve, 3. referat za prosveto in kulturo, 4. referat za zdravstvo, socialno varstvo in invalidske zadeve, 5. glavna pisarna, 6. strojepisna služba. II. V oddelku za gospodarstvo in komunalne zadeve: 1. referat za plan in gospodarske analize, 2. referat za gospodarsko-pravne zadeve, 3. referat za blagovni promet, 4. referat za kmetijstvo, 5. referat za gozdarstvo, 6. referat za urbanizem, gradbene in stanovanjske zadeve, 7. referat za delo in delovna razmerja. III. V oddelku za finance: 1. referat za premoženjsko-pravne zadeve, 2. odsek za proračun, 3. uprava za dohodke: a) referat dohodkov od prebivalstva, b) referat za davčno knjigovodstvo. IV. V odseku za narodno obrambo, pri sodniku za prekrške in v krajevnih uradih ni notranjih organizacijskih enot. 2. člen Ta odlok velja od 1. januarja 1960. Št. 04-03-6/1 Ilirska Bistrica, 28. januarja 1960. Predsednik Albin Kuret, i r 130 Na podlagi 16. člena Zakona o organizaciji uprave ljudskih odborov (Uradni list LRS št. 22-119/59) in šestega odstavka 25. Člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ št. 53/57) ter 26. člena Statuta občine Ilirska Bistrica je Občinski ljudski odbor Ilirska Bistrica na seji Občinskega zbora in na seji Zbora proizvajalcev 28. januarja 1960 sprejel Stran 98 .URADNI VESTNIK* Štev. 6 — 23. marca 1960 ODLOK O SISTEMIZACIJI DELOVNIH MEST V UPRAVNIH ORGANIH OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA ILIRSKA BISTRICA Delovno mesto 1. člen V upravnih organih Občinskega ljudskega odbora Ilirska Bistrica se določijo naslednja delovna mesta in minimalna strokovna izobrazba: Strokovna izobrazba Štev. mest I. Tajnik II. Oddelek za splošne % a d e v e : 1. Načelnik oddelka 2. Referat za upravno pravne zadeve: Referent za upravno pravne zadeve Referent za splošne zadeve in personalno službo višja, referent II. vrste, 5 let upravne prakse 1 Skupaj 1 višja, referent II. vrste, 5 let upravne prakse 1 visoka, referent I. vrste, 5 let upravne prakse 1 srednja 1 3. Referat za notranje zadeve: Referent za notranje zadeve, civilno zaščito in požarno varnost È Matičar — vodja službe Matičar 4. Referent za prosveto in kulturo in personalne zadeve šolstva 5. Referat za zdravstvo, socialno varstvo in invalidske zadeve: Referent za zdravstvo dn skrbništvo Referent za socialno varstvo in invalidske zadeve Sanitarni inšpektor Sanitarni inšpektor 6. Glavna pisarna: Vodja pisarne Registrator in arhivar 7. Strojepisna služba: Vodja strojepisne službe Strojepiski 8. Tehnično in pomožno osebje: Telefonist in ekonom Kurirja šofer Snažilke III. Oddelek za gospodarstvo in 1. Načelnik oddelka 2. Referent za plan in gospod, analize 3. Referent za gospodarsko pravne zadeve 4. Referent za blagovni promet 5. Referent za kmetijstvo 6. Referat za gozdarstvo: Referent za gozdarstvo Referent za obračun in gozdne takse 7. Referat za urbanizem, gradbene in stanovanjske zadeve: Referent za urbanizem in gradbene zadeve Referent za stanovanjske in komunalne zadeve 8. Referent za delo in delovna razmerja 9. Veterinarska služba 10. Administrativna moč IV. Oddelek za finance: 1. Načelnik oddelka 2. Referat za premoženjsko pravne zadeve: Referent za premoženjsko pravne zadeve Referent za evidenco SLP 3. Odsek za proračun: Šef odseka in referent za proračun Računovodji Referent za sklade srednja l srednja l nižja I srednja i srednja skednja visoka srednja, san. tehnik nižja nižja srednja nižja osnovna osnovna šoferski izpit kategorije C nekvalificirane komunalne zadeve: višja, referent II. vrste in srednja visoka srednja srednja srednja nižja (del. hon.) 1 1 1 1 2 srednja srednja srednja visoka nižja Skupaj 15 1 2 1 3 Skupaj 7 let prakse 1 1 1 1 1 2 1 1 1 1 (hon. nestalno) 1 Skupaj 12 višja, referent II. vrste in 5 let upravne prakse višja srednja srednja nižja srednja 1 1 1 2 1 Štev. 6 — 23. marca 1960 URADNI VESTNIK Stran 99 Delovno mesto 4. Uprava za dohodke: Šef uprave za dohodke in davčni kontrolor 5. Referat za dohodke od prebivalstva: Referent Referent Referent za odmero taks in registracijo računov Davčni izterjevalec 6. Referat za davčno knjigovodstvo: Vodja in davčni knjigovodja Davčni knjigovodje V. Odsek za narodno obrambo: 1. Šef odseka in referent za vojaške zadeve na področju gospodarstva Referent za vojaške zadeve Referent za predvojaško in izven-armadno vzgojo Administrativna moč VI. Posredovalnica za delo: 1. Šef posredovalnice in referent VII. Sodnik za prekrške: 1. Sodnik za prekrške VIII. Krajevni urad Jablanica po 1. Šef krajevnega urada in matičar IX. Krajevni urad Prem: 1. Šef krajevnega urada in matičar X. Krajevni urad Knežak: 1. Šef krajevnega urada in matičar XI. Krajevni urad Jelšane: 1. Šef krajevnega urada in matičar mest Strokovna izobrazba Štev. srednja in 5 let prakse v upravi 1 srednja 1 nižja 1 srednja 1 nižja 1 srednja l' nižja 2 Skupaj 16 višja 1 srednja 1 srednja 1 nižja 1 Skupaj 4 srednja 1 Skupaj 1 višja 1 Knežakom: Skupaj 1 srednja 1 srednja 1 srednja 1 srednja 1 Skupaj 4 2. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper. Št. 04-03-5/1 Ilirska Bistrica, 28. januarja 1960. Predsednik Albin Kuret, 1. r. OBČINA IZOLA 131 Na podlagi 26. člena Statuta občine Izola in 16. člena Zakona o organizaciji uprave ljudskih odborov (Uradni list LRS št. 22/59) je Občinski ljudski odbor Izola na seji Občinskega zbora in na seji Zbora proizvajalcev 26. decembra 1959 sprejel ODLOK O NOTRANJI ORGANIZACIJI UPRAVNIH ORGANOV OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA IZOLA 1. člen Organi Občinskega ljudskega odbora Izola, za katere se določa notranja organizacija: so: a) Temeljni upravni organi: 1. tajnik, 2. oddelek za splošne zadeve in družbene službe, 3. oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve, 4. oddelek za finance, 5. odsek za narodno obrambo. b) Drugi organi: 6. posredovalnica za delo. 7. sodnik za prekrške. 2. člen Notranja organizacija upravnih organov Občinskega ljudskega odbora Izola je naslednja: V oddelku za splošne zadeve in družbene službe; 1. glavna pisarna. 2. strojepisnica, 3. tehnična služba, 4. odsek za notranje zadeve, 5. referat za zdravstvo in socialno varstvo. V oddelku za finance: 1. referat za premoženjsko pravne zadeve, 2. referat za proračun, 3. uprava za dohodke. V oddelku za gospodarstvo in komunalne zadeve, v odseku za narodno obrambo, v posredovalnici za delo in pri sodniku za prekrške ni notranjih organizacijskih 'enot. 3. člen Ta odlok velja od 1. januarja 1960. Št. 01-5532/1-59 Izola, 26. decembra 1959. Predsednik Srečko Vičič, 1. r. Stran 100 URADNI VESTNIK Štev. 6 — 23. marca 1960 !32 Na podlagi 26. člena Statuta občine Izola, 6. odstavka 25. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ, št. 53/57) in 16. člena Zakona o organizaciji uprave ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 22/59) je Občinski ljudski odbor Izola na seji Občinskega zbora in na seji Zbora proizvajalcev 26. decembra 1959 sprejel ODLOK O SISTEMIZACIJI DELOVNIH MEST V UPRAVNIH ORGANIH OBČINSKEGA L7UDSKEGA ODBORA IZOLA 1. člen Za organe, navedene v odloku o notranji organizaciji upravnih organov Občinskega ljudskega odbora Izola, se določijo naslednja delovna mesta in najnižji naziv oziroma strokovna izobrazba: Naziv delovnega mesta Najnižji naziv oziroma strokovna izobrazba Število del, mest Skupaj 1. Tajnik referent II. vrste 2. Oddelek za splošne zadeve in načelnik referent za splošne zadeve referent za zdravstvo referent za socialno varstvo pomožni sanitarni inšpektor Glavna pisarna vodja glavne pisarne vodja delovodnika in arhivar Strojepisnica vodja strojepisnice strojepisec Odsek za notranje zadeve šef odseka in referent za notranje zadeve matičar I. matičar II. referent za prijavno odjavno službo Tehnične službe kurir snažilka šofer družbene službe višja srednja srednja srednja zdravstveni tehnik nižja nižja strojepisec 1/a razreda strojepisec II. razreda višja srednja nižja nižja 3. Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve načelnik visoka referent za upravno gospodarske zadeve višja referent za plan in analize srednja referent za splošne gospodarske zadeve srednja referent za kmetijstvo srednja referent za gradnje in komunalne zadeve srednja referent za stanovanjske zadeve srednja tržni inšpektor in referent za blagovni promet srednja inšpektor dela in referent za delo višja administrativna moč nižja 4. Oddelek za finance načelnik referent za premoženjsko pravne zadeve referent za proračun računovodja in blagajnik pisarniška moč Uprava za dohodke šef referent za dohodke od prebivalstva referent za davčno knjigovodstvo referent za dohodke iz gospodarstva davčni izvršitelj 5. Odsek za narodno obrambo šef odseka in referent za narodno obrambo referent za predvojaško vzgojo pisarniška moč višja višja srednja računski režiser nižja srednja davkar računovodja davkar davčni izvršitelj višja srednja nižja 6. Posredovalnica za delo šef posredovalnice sredn j a 2. člen V upravnih organih Občinskega ljudskega odbora Izola se določijo naslednja honorarna delovna mesta z omejenim delovnim časom: .7 . , , Najnižji naziv oziroma ŠtevMo i i, Nazrv delovnega mesta strokovna izobrazba del mesi 1. V oddelku za splošne zadeve in družbene službe sanitarni inšpektor zdravnik 1 referent za prosveto in kulturo srednja 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 1 1 17 1 1 I 1 1 1 1 1 1 I 10 1 1 1 1 1 1 1 2 2 1 1 12 I I 1 3 1 1 Delovni čas po potrebi 3 Ure dnevno Štev. 6 — 23. marca I960 URADNI VESTNIK Stran 101 Naziv delovnega mesta Najnižji naziv oziroma Število strokovna izobrazba del. mest Skupaj referent za požarno varnost snažilka srednja 1 1 2. V oddelku za gospodarstvo in komunalne zadeve veterinarski inšpektor veterinar 3. Sodnik za prekrške sodnik za prekrške višja pisarniška moč nižja 3. člen Poleg delovnih mest, navedenih v 1. itn 2. členu tega odloka, so v upravnih organih občinskega ljudskega odbora Izola naslednja pripravniška delovna mesta za tele službe: 1 1 1 2 uri dnevno za čiščenje prostorov 250 m- površ. 2 uri dnevno 3,5 ure dnevno 3,5 ure dnevno 1. Vrsta službe________________________________ upravna finančna pisarniška 4. člen Ta odlok velja od 1. januarja 1960. Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odločba o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest v upravnih organih Občinskega ljudskega odbora Izda št. 01-4259/1 — z dne 24. novembra 1956. Številka: 01-5531/1-59 Izola, 26. decembra 1959 Predsednik Srečko Vičič, 1 r. 133 Na podlagi 26. člena Statuta obične Izola ter 12. člena Zakona o proračunskih prispevkih iz osebnega dohodka delavcev (Uradni list FLRJ št. 52/57 in 47/59) je Občinski ljudski odbor Izola na seji Občinskega zbora in na seji Zbora proizvajalcev 24. februarja 1960 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DOPOLNILNEM PRORAČUNSKEM PRISPEVKU IZ OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV 1. člen 1. člen Odloka o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Uradni vestnik okraja Koper št. 3/60) se spremeni in se glasi: »Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev se predpiše vsem gospodarskim organizacijam, trgovskim podjetjem, gostinskim podjetjem in obratom, zasebnim obrtnikom, samostojnim poklicem, državnim organom in zavodom, ustanovam i-n ostalim javnim službam na območju občine Izola.K 2. člen 2. člen odloka se spremeni in se glasi: »Stopnja dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev znaša za: a) kombinat konzervne industrije »Delamaris« Izola, Kmetijsko zadrugo Izola, tovarno igrač »Me-hanotehnika« Izola, opekamo »Ruda« Izola, gradbeno podjetje »Gradbenik« Izola, obrtno gradbeno podjetje »Obnova« Izola in kino »Zvezda« Izola po stopnji 10 "/o; b) lesno podjetje »Mala oprema« Izola, obrtno podjetje Mestna klavnica Izola, trgovsko podjetje »Pivopromet« Izola, komunalno podjetje »Plinarna« Izola in podjetje »Riba« Izola po stopnji 8 "/o; c) vse ostale gospodarske organizacije, trgovska in gostinska podjetja ter gostinske obrate pa stopnji 6 "/o; Strokovna Število izobrazba___ delov, mest Skupaj srednja I srednja 1 nižja 1 1 d) zasebne obrtnike, ki niso oproščeni plačevanja dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev, in samostojne poklice po stopnji 5 "/a; e) vse državne organe in zavode ter vse ostale ustanove, samostojne zavode, banke in hranilnice, združenja in družbene ter ostale organizacije po stopnji 5 "/c. Ne glede na določila iz prejšnjih točk so oproščeni plačevanja dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev trgovsko podjetje »Jadranka« Izola, obrtne delavnice »Brivnica in česalnica« Izola, »Kroj« Izola in »Foto Ideal« Izola ter naslednje stroke zasebne obrti: krojači, šivilje, brivci, dimnikarji in ostali samostojni poklici, kolikor se pretežno ukvarjajo z uslugami, odnosno z uslužnostnimi popravili. Dopolnilni proračunski prispevek se izračunava na podlagi obračunanega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev.« 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od prvega dne naslednjega meseca po objavi. Št. 03-02-13/1 Izola, 24. februarja 1969. Predsednik Srečko Vičič, 1. r. 134 Na podlagi 26. člena Statuta občine Izola in 1. člena Temeljnega zakona o občinski dokladi in posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ št. 19/55, 19/57, 55/57, 52/56 in 52/59) je Občinski ljudski odbor Izola na seji Občinskega zbora in Zbora proizvajalcev 24. februarja 1960 sprejel ODLOK O OBČINSKI DOKLADI NA DOHODEK OD KMETIJSTVA IN NA DOHODEK OD ZASEBNE OBRTI, SVOBODNIH POKLICEV IN PREMOŽENJ ZA LETO 1960 L člen V skladu z družbenim planom občine Izola za leto 1960 se določi občinska doklada na dohodek od kmetijstva, zasebne obrti, svobodnih poklicev in od premoženja po progresivni stopnji od 6 do 20 "/o. 2. člen Osnova za obračun občinske doklade na dohodek od kmetijstva je katastrski dohodek za leto Stran 102 URADNI VESTNIK Štev. 6 — 23. marca 1960 1960, na katerega se odmeri dohodnina. Stopnje občinske doklade so enake za vse katastrske občine na območju občine Izola. 3. Člen Na katastrski dohodek od kmetijstva se obračuna in plača občinska doklada po naslednjih davčnih stopnjah: Če znaša letni katastrski dohodek nad din do din se obračuna in plača .občinska doklada od osnove po stopnji 50.000 8"/. 50.000 100.000 9"/. 100.000 150.000 10"/. 150.000 200.000 11 "/c 200.000 - 250.000 12"/. 250.000 300.000 13 "/. 300.000 400.000 14"/. 400.000 500.000 15"/. 500.000 16"/. 4. člen Osnovo za odmero občinske doklade zasebnih obrtnikov, svobodnih poklicev in premoženja tvori osnova, na katero se odmeri dohodnina za leto 1960. 5. člen Davčnim zavezancem iz 4. člena tega odloka se obračuna občinska doklada po naslednjih davčnih stopnjah: Ce znaša čisti dohodek seobračunainplača občinska doklada od nad din do din osnove po stopnji 50.000 6 "/o 50.000 100.000 8"/. 100.000 150.000 10 "/. 150.000 200.000 11"/. 200.000 300.000 12"/. 300.000 400.000 13"/