216. Stalita. f Llabljail, i talk, Z1. septembra I91S. MVIII. leto. »Slovenski Narod" velja v LJubljani na dom dostavljen: celo leto naprej • • • • K 24*— pol leta „.....12-— četrt leta M . • # • . 6*— na mesec „ • • • • • 2-— v upravništvu prejeman: celo leto naprej • , • . K 22*— pol leta „ . . — . četrt leta „ • • • • na mesec - • • • • 11-— 5*50 1-90 Dopisi naj se frankiraja Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knailova ulica št 5 (v pritličju levo,) telefon št 34. Ishaja vsak dan »večer Izviemšl nedelje In praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat aii večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Ud, to je administrativne stvari. ■ Posamezna številka velja 10 vinarjev. ——— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira, nffarodna tiskarna" telefon št 85. .Slovenski Narod* velfa po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej . pol leta „ » • • četrt leta n „ • • na mesec « „ • • K 25-— . 13'-9 6-50 . 2-30 za Nemčijo: celo leto naprej . . . K 30--» za Ameriko in vse druge dežele z celo leto naprej • • • . K 35.— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka« Upravnlstvo (spodaj, dvorišče levo), Knailova ulica št. 5, telefon št85* NEMŠKO URADNO POROČILO S SRBSKEGA BOJIŠČA. Berolin, 20. septembra. (Kor. u.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, dm 20. septembra. S severnega brega Donave je pričela nemška artiljerija bol proti srbskim pozicjlcm, južno od reke, pri Smederevu. Sovražnik je bil pregnan in njegovi topovi so morali umolkniti. Vrhovno armadno vodstvo. * BOMBARDEMENT NAŠIM IN NEMŠKIH BATERIJ OB SAVI IN DONAVI. UNIČENI SRBSKI ODDELKI OB IZLIVU DRINE. Dunaj, 20. septembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo: Jugovzhodno bojišče. Avstro - ogrske in nemške baterije so včerai obstreljeval srbsko pozicijo na južnem bregu Save in Donave. Tudi trdnjava Belgrad se je nahajala pod našim ognjem. V bližini izliva Drine so naše čete napadle in uničite srbske eksponirane oddelke. Namestnik načelnika generalnega štaba pi. H 6 f e r, fmt OFENZIVA PROTI SRBIJI. Od meseca decembra lanskega leta je vladal na južnem bojišču pravzaprav mir. Avstrijska armada je bila zaposlena na severnem bojišču in je od meseca maja zaposlena tudi na italijanskem bojišču, vzlic temu se čuti tako močno, da je zdaj začeia operirati Še na tretjem bojišču. Z avstrijskimi četami se udeleže nove vojne proti Srbiji sedaj tudi nemške čete. Kakšne so moči, s katerimi more Srbija razpolagati in na kako pomoč sme računati, o tem je pač vsaka sodba nemogoča. Ofici-jozna »Tagespošta« je mnenja, da bo Srbija osamljena, da pomeni grmenje nemških in avstrijskih topov, da je četverozveza dipir matično vojno na Balkanu izgubila in da se je zdaj začel graditi most, ki bo vodil iz Bero-lina čez Dunaj in Sofijo v Carigrad. PO BREZUSPEŠNIH NAPADIH PRI BOVCU SE JE UMAKNIL SOVRAŽNIK DELOMA ZOPET NA SVOJE PRVOTNE POZICIJE. Dunaj, 20. septembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. V tirolskem obmejnem ozemlju poskušajo Italijani mestoma brezuspešna podlega v visokem gorovju, zlasti v ozemlju Ađamefia in Dolomitov. Na koroški fronti je položaj ne-izpremenjen. V bovši kotlini se je umakni?o desno krilo sovražnih napadalnih čet iz bližnjega dosega naših pušk v svoje stare pozicije. Eden naših letalcev je bombardiral kolodvor in taborišče Arsiero. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 i e r, hnl. Boji okoli Tržiča. Pretekle dni, teden pred 18. septembrom, so se vršili ljuti boji okoli Tržiča. Naša artiljerija je bila prisiljena neki industrijski etablissement v Tržiču zažgati, ker so Italijani postavili tje zalogo municije. Na Do-berdobski planoti se italijanska artiljerija ni trudila več tako, da bi zadevala naše jarke, marveč je streljala z veliko potrato municije zadaj za jarke, misleč, da zadene tam poveljstva, jarke trena in kolone. Do- seženi rezultat ni v nobeni primeri s potrošeno municijo. Tudi delavnost italijanskih letalcev nad Primorjem in Trstom je ponehala precej. Pred tedni je vrgel neki zrakcplovec znani D' Annunzijev manifest na Trst, koncem avgusta se je prikazajo neko sovražno letalo, ali se je odstranilo hitro, ne da bi bilo vrglo kako bombo na mesto. Večji del tržaškega prebivalstva, ki je bilo zbežalo, se je vrnilo. VAŽNOST KOROŠKEGA BOJIŠČA. Koroška je v sedanji vojni igrala razmeroma skromno vlogo in od koroške meje ni bilo še rrikakega sen-začnega poročila. Morda bi raditega kdo sodi!, da prihaja Koroška v vojnem ožim manj v pcštev, kakor soško ozemlje ali Tirolsko. Geografična figuracija dežele bi skoro potrjevala to, češ, saj so Alpe, ki meje proti Italiji, branik, čez katerega ne morejo Italijani. V resnici pa je koroško bojišče najmanj toliko važno, kakor ono ob Soči in ob tirolski meji; kajti ako bi se sovražnik polastil Celovške kotline, bi nam zadal mnogo cb-eutnejši udarec, kakor s forsiranjem soške črte, ali morda z zavzetjem Tridcnta, dasi bi bili tudi taki sovražnikovi uspeh/ za nas težki. Ako bi vdrl sovražnik na Koroško, bi se nahajal mnogo bližje središču države in bi jo ogrožal mnogo resneje, kakor pa v čisto ekscentrično ležeči Tirolski. Iz Celovca pot na Dunaj razmeroma ni več tako dolga in kar je še večjega pomena: razmere ozemlja ne nudijo obrambi niti z daleka več takih prednosti, kakor na južno - zapadni meji Koroške. Potem treba še računati s tem, da široka, pomožnih virov vseh vrst polna koroška jezerska kotlina bi nudila sovražniku naravnost idealen prostor za zbirališče njegove armade in s tem najboljšo priliko, da od tam udari na nas z vso silo. To vedo prav dobro Italijani, zato se trudijo trdovratno, da bi se polastili tega vojaškega Kanaana; zato njihova artiljerija tako ljuto napada utrdbe pri Naborjetu, na Predelu, pri Bovcu, kajti ti forti zapirajo obe cesti, ki vodita z italijanske meje v Trbiž, Italijani segajo po ključu, ki naj jim odpre deželo Koroško. Potratili so toliko municije, da zgodovina ne pozna kaj takega, ali dosegli niso doslej niti enega znatnejšega uspeha. Mrtvo kamenito zidovje utrdb bi bilo morda že padlo, ali za njim je živo zidovje, iz mesa in krvi, katero bi morali premagati, ali tu se je italijanska toča vedno odbila in tako^bo tudi v bodoče. Takega mnenja je tudi koroško prebivalstvo. Spočetka vojne so se dobili ljudje, ki so mislili, da bodo Italijani v malo dneh ob Vrbskem jezeru, ali poteklo je že več nego četrtletje, pa so tam, kjer so bili. Kaj so mislili italijanski oficirji. Vojni poročevalec berolinskega »Lokalanzeigerja« je govoril z nekim italijanskim oficirjem, katerega so pred kratkim Avstrijci vjeli. Rekel je med drugim: Cadorna je velika avtoriteta na vojaškem polju. Ne verjamem, da bi kralj dopustil, da pade Cadorna. V italijanskih oficirskih krogih je opažati neko nervoznost Upali so, da se vojna obrne odločilno do septembra, do dotle na kakem mestu predro fronto. Vedo, da v bližnjem času izostanejo vojne operacije na Tirolskem in na Koroškem po večini vsled zime. Ali dovoljuje relativno krajša soška fronta uspešnejši razvi-tek ofenzive, kakor je bilo to doslej, je vprašanje. Mi smo mislili, da naša artiljerija cb Soči iz vojuje odločitev, kajti nismo si mogli predstavljati, da pripelje Avstro - Ogrska na to fronto povsem nove topove. Mislili smo, da so njeni topovi tekom enoletne vojne obilo trpeli in so izgubili svojo preciznost. Tudi se nam je zdelo nemogoče, da bo pdstirala topove na višinah severnega krila soške fronte. V vsem tem 5mo se grozno motili... Neki drugi italijanski vjet; oficir je rekel glede na boje x*a. Tirolskem: »Vaši ljudje stoje gori na svojili mestih še trdne1* e kakor skale. Mi že vemo, da so naši napadi lc d'rka v smrt . . .« Italija pred zimsko vojno. Italija se nahaja v velikih ne-prilikah glede na zimsko vojno. Nima premega, denarja,-žita, sedaj prihaja težka skrb, kako opremiti čete za zimo. Uradni krogi javljajo sicer, da je vlada že preteklo zimo ukrenila vse potrebno za zimsko vojno, ali kmalu nato je morala priznati, da je govoril Salandra o tem vprašanju z glavnim intendantom armade, generalmajor-jem Alfierijem, torej se briga Italija šele sedaj za zimsko opremo svojega vojaštva. Rešitev tega vprašanja je jako težka . . . Treba se zamisliti v razpoloženje, v katerem je pričela Italija vojno z Avstrijo, pa se pride'do zaključka, da Italija niti mislila ni na vojno pozimi. Ne samo v taboru vojnih hujskačev, ampak tudi na mero-dajnih mestih v Rimu je vladalo prepričanje, da bo vojna proti monarhiji prav lahko podjetje, in pričakovalo se je, da italijanska intervencija v. prvi vrsti pripomore do srečnega konca evropske vojne. Ako bi bil kdo v mesecu maju Salandri, Sonni-nu ali Cadorni rekel, da bodo italijanske zastave po preteku enega meseca še daleč od Trsta, Gorice in Tri-denta, bi se mu bili smejali od srca. Senator Ricci v »Tribuni« rohni proti onim, ki so napovedovali, da bo vojna tako lahka. Colozanni v »Messag-geru« polemizira ž njim, ali mora priznati, da se je res napovedovala kratka, lahka vojna in da Avstrija skoro razpade. Po tem je umevno, da Italija ni pripravljena na zimsko vojno. Vse naj pomaga, kar leze in hodi. »Corriere della sera« poziva v petem članku serije člankov »Po jednem letu vojne« k previdnosti, ki na-rekuje obsežno delo, da se Italija zagotovi pred napadom Nemčije, ki se utegne izvršiti z velikimi bojnimi silami. »Corriere« nujno svetuje, naj se Italija pripravi na obrambo. Vsak, kdor more prijeti za lopato, naj pomaga. Ob meji treba zgraditi strelske jarke in sicer mnogo jih je potreba. Same vtrdbe ne bodo varovale Italije. Ako pride nemški napad poprej, bo građenje jarkov prepozno . . . Italija potrebuje častnikov. Uradni armadni list priobčuje imenovanja novih polkovnikov pri 20 pehotnih polkih. 2800 mladih ljudi, ki so 3 mesece obiskovali vojno šolo v Modeni, je odšlo v armado kot podporočniki. Profesor Didia, ki služi v armadi kot korporal, je s podporo armad-nega vodstva otvoril šolo, ki bo fabricirala tekom enega meseca iz civilistov podporočnike, ne da bi jih pri tem posebno motila v njihovem civilnem poklicu. 500 mlajših in starejših, med njimi več trgovcev in trgovskih pomočnikov, ki nimajo vsled vojne zaslužka, se je priglasilo za sprejem v to Šolo. tHiBi| S I OdvefniiiovB skrivnost. Angleški spisal J. K. L e y s. (Dalje.) Thesiger, policijski nadzornik in detektiv so odšli invkratkem času prišli na policijski urad. Tam so Thesiger ja površno preiskali, spravili vse, kar je imel pri sebi, v poseben predal, in ga odpeljali v veliko sobo, v kateri je bilo že kakih dvajset oseb iz različnih slojev in različne starosti. Ni poteklo mnogo časa, ko je mož rdečega in zabuhlega obraza vstopil v sobo. Stoječ pri vratih je navzočne pogledal drugega za drugim. Zlasti dolgo je ogledoval Thesiger ja in se končno nasmehnil in odšel. Thesiger se je vsedel na drugo mesto, a že je vstopil v sobo mlad mož, zopet vse navzočne pogledal, motril Thesigerja nekaj dlje, kakor druge in z zadovoljnim obrazom zapustil sobo. Thesiger je zopet zapustil svoj sedež m se preselil na drug konec sobe. Preganjal si je dolgčas s tem, da je zdaj sam ogledoval navzočne moške in ugibal, česa utegne ta ali oni biti obdolžen. Pri tem opazovanju se ni zmenil za to, da so se vrata novic odprla in je vstopil mladenič, ki je zopet navzočne ogledoval. Končno je mladenič stopil pred Thesigerja in ga vprav izzivajoče motril. " »Kaj pa hočeš?« je nevoljno vzkliknil Thesiger. »Jaz te nisem še nikdar v svojem življenju videl.« »Jaz pa že vas,« je predrzno odgovoril mladenič in obrnivši se do stražnika, stoječega pri vratih, mu zašepetal: »Je že pravi.« S tem je bila stvar rešena; tri priče so Thesigerja spoznale in stražnik ga je odpeljal v pisarno. »Ali bi mogel govoriti z višjim policijskim nadzornikom, ki ima danes službo?« je vprašal Thesiger. »Potrpite nekoliko,« je odgovoril stražnik. »Višji policijski nadzornik je zdaj zaposlen.« . Stražnik je peljal Thesigerja v malo predsobe in je ostal pri njem. V sosedni sobi je med tem višji policijski nadzornik poslušal poročilo detektiva Grainingerja: »Spalnica je majhna soba, ki ima ena sama vrata. Na tleh sem našel sicer odprt, a s perilom in knjigami napolnjen ročni kovčeg. V tem kovčegu sem. našel zvezek vrednostnih papirjev in listnico, polno bankovcev. To sem prinesel sem.« »Hm. zdi se, da ste res še v zadnjem trenotku prišli,« je menil višji policijski nadzornik. »Brez dvoma! In to-le sem našel v peci.« »To-le so prav gotovo ostanki male steklenice,« je razlagal detektiv. »Etikete sicer ni več, a pozna se. da je bila nalepljena. Ali vidite? Na teh dveh Črepinjicah se vidita še dva koščka papirja.« Višji policijski nadzornik je pozvonil in je na to znamenje vstopiv-šemu redarju velel: »Pošljite mladega Davisa v sobo,« Lekarnarja sin je vstopil in višji policijski nadzornik mu je pokazal Črepinje. »Ah spoznate, da so to ostanki takih etiket, kakršne v vaši lekarni nalepljate na steklenice?« »Seveda! Zanesljivo, gospod višji nadzornik,« je vzkliknil mladi Daviš. »Prinesem vam iz lekarne nekaj takih etiket in prepričali se boste sami, da imajo točno tak rob.« »Kaka neumnost je ta človek storil, da je te črepinje pustil v peči,« je menil višji policijski nadzornik, ko Je bil mladi Daviš odšel iz sobe. »Pa je vedno tako. Tudi najbolj premeteni zločinec stori vselej kako neum- nost. No, Graininger, zdaj ga lahko | pripeljete, tega čudnega gospoda.« Nekaj trenotkov na to sta dva stražnika pripeljala Hugha Thesigerja v sobo višjega policijskega nadzornika in obstala pri vratih. »Naznanjam vam, gospod Thesiger,« je dejal uradnik, »da vas moram poslati v Bon Street v zapor. »Dovoljeno vam je, da pokličete svojega pravnega zastopnika in da brzojavite svojim sorodnikom ali prijateljem. »Hvala, a jaz nimam nikomur nič sporočiti*« »Tudi ne pravnemu zastopniku?« »Tudi pravnega zastopnika še ne rabim. Česa pa sem pravzaprav obdolžen? « »Obdolženi ste, da ste namenoma umorili odvetnika Jamesa Feliksa.« Hugh Thesiger Je globoko zajel sapo, a odgovoril ni ničesar. XVI. Kako so bili prijatelji in sorodniki Hugha Thesigerja začudeni, prestrašeni in ogorčeni, ko se je izvedelo, kaj se je zgodilo, si je pač lahko predstavljati. Nekateri sploh niso hoteli verjeti, da je Hugh res osumljen umora in aretovan, nego so dotične vesti smatrali za neod- pustno slabo šalo. Terence O' Neil je bil, kakor vsi drugi, popolnoma prepričan, da Hugh ni kriv in si tudi ni mogel predstavljati, kake okol-ščine naj bi bile dale povod, da je na Hugha sploh kak sum padel. O* Neil je hodil takorekoč od znanca do znanca, in zabavljal na uradnike, da' se niso potrudili stvar resno preiskati, dasi bi bili morali vendar spoznati, da Hugh ni kriv. Terence je bil slučajno ostal tudi med sodnimi počitnicami v Londonu. Ko je na dan aretacije Hugha Thesigerja Terence srečat nekega: svojega prijatelja Rawsona, ga je prijel za suknjo in ga prisilil, da ga1 je poslušal. »To je že več kakor gorostasno, da dolže Thesigerja, da je umoril starega Feliksa v njegovem stanovanju. Le pomislite: Thesiger je odvetnik, ki bo imel v najkrajšem času velesijajno prakso; on je mož, ki hna znamenito prihodnjost; on je mož, ki ima že dovolj denarja in nobene slabosti; on je ženin bogate in krasne gospe; človek je, ki ga ima' vsak rad, kdor ga pozna, človek, ki nima nobenega sovražnika. In ta na} bi bil brez vzroka umoril Starega Feliksa. Kar po zidovih bi plezal, tako bedasta je ta obdolžitev.« (Dalje prihodnjič.) Stran 2. »SLOVENSKI NAROD-, dne 21. septembra 1915 216 štev ITALIJANSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 19. septembra. Iz vojno-poročevalskega stana: Rim, 17. septembra: Naši gorski oddelki so izvršili dne 14. t. m. drzne vpade na sovražne pozicije na grebenu Villacorna, na vrhu doline Naci in v kotlini Presone v visoki dolini Genove. Po velikih težkočah terena in ledenika, katere so bile prestane z navadno izkušenostjo in drznostjo, so dosegli naši alpinci sovražne strelske jarke, jih napadli in deloma uničili. Potem so se vrnili v svoje lastne pozicije, ne da bi jih kdo količkaj motil. Drugodi na fronti se ni zgodilo nič posebne omembe vrednega. Kemična preiskava eksplozivne bombe, kakoršne je metal sovražnik pred nekaj dnevi na naše bližinske jarke na Krasu, je pokazala, da je v njih močna doza pruske kisline. Neki sovražni letalec je včeraj nagloma vpadel v ozemlje Vicen-ze. Iz velike višine je vrgel eno bombo na Asiago in osem na Vicen-£p, napravil pa le majhno škodo, ranjenih je lahko nekaj oseb. Kako Cadorna laže. Z Jugozapad, bojišča nam pišejo.: V Cadomovem poročilu od 9. septembra čitamo, da nas je posetil (ha Malo Gospojnico, dne 8. septembra) teški zrakoplovec in nas obmetaval z bombami. No, to je res; ali v kakem stiku je to z štaci jo Klavže m pa bačkim mostom, to menda samo Cadorna razume. Prvič vobče ni nikjer tu na Goriškem štacije, ki bi Se imenovala Klavže, pač pa je to vas blizu neke druge štacije, čez kat-tero Je res letela drugič bi moral biti omenjeni most po njegovem poročilu fam kje brizu, pa ga ni, in tretjič tam .igploh ni vrgel letalec niti pol bombe! Razumeti bi bik> to tako, da, ali imajo laški letalci prav slabo takozvano ;» zmožnost orijentirati se«, aR pa Ima Cadorna še slabše karte naših pokrafin! Seveda tudi ni res, da bi nil ta vobče kaj poškodoval ob železniških objektih, ampak poškodoval je te par konjev, ki so slučajno tam sta-pa tudi to seveda1 ne v KJavži, ampak pri 8 kitomeirov oddaljenem iGrahovem. Tu je res metal bombe, ■pa, kakor rečeno, brez posebnega [učinka; tudi nam ne bi b& tako zlah-!ka ušel, če ne bi bil prišel tako izne-jnada iH jo že spet popihal nazaj, [prodno se je še človek mogel pripraviti na obstreljevanje. Cadorna jpa naj prihodnjič s takim letalcem rej »preštudira« karto, preden na-tše tako neumnost v svoje poročilo. Očividec. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. V gradu v Bresciji Je bilo več ■avstro - ogrskih vojnih vjetmkov. [Kp so se prikazali avstro - ogrski [zrakoplovi nad Brescijo, so ti vjetni-Rki baje kričali in se veselili, vsled te-fga so jih premestili v neki drug kraj, m gradu v Bresciji pa bodo odslej vo-jjaki nastanjeni. Za sprejem avstro-; ogrskih vjetnrkov se opremlja trdnjava San Gallo v Civiti Castellani. V Savom je kupila neka milanska družba 2 kvadratna kilometra zojavke Salandre in Vivianija. Sa-landra govori o pobratimstvu Italije in Francije in o obojestranskem interesu, da ostaneta solidarni tudi v mirnih časih. Viviani izvaja: Neločljivo združeni po slavni preteklosti m po velikanskih žrtvah za bratski boj za kulturo in svobodo bosta v družbi z zveznimi narodi maščevali užaljeno pravo in si vtrdili v zmago-nosnem miru gospodarsko zvezo za vselej. Na sestanku se je razpravljalo o tem, kako nadomestiti iz Francije izgube, katere trpi Italija v svoji trgovini in sploh v gospodarstvu vsled vojne in katere bi trpela v slučaju avstro -ogrsko - nemškega gospodarskega bloka, kakor tudi, da se doseže zjednačenje italijanske in francos. denarne vrednosti. Nov italijansko - francoski sestanek naj bo v Parizu, udeležijo naj se tudi zastopniki Belgije, Angleške in Rusije. — Neki profesor Alberti iz Trsta je hotel posebno razpravo o carinskem vprašanju glede na »neodrešene dežele« ali s klicem »Evviva Trieste italiana« so prešli dnevni red. V nadaljni seji je omenjal odposlanec Landrv, da treba posebnega bančnega organizma v svrho, da se spravi italijanski kapital v veliki meri na Francosko. Luzzatti je menrl, da Nemčija in Avstrija se gospodarsko gotovo združita, zatorej treba proti njima enotne protizveze. Vsa dejanska dela kongresa so preložena na sestanek v Parizu. Gonja proti Giolittiju. »Popolo d' Italia« poroča, da se razdeljujejo v Florenci med prebivalstvo na skrivnem tiskani oklici, ki obsegajo protest proti vojni. »Idea Nazionale« piše: Po vseh državah na svetu se kaznuje izdajstvo s smrtjo ... in zahteva, da se Giolit-tija in njegove pomagače obsodi na smrt. »Gazzetta del Popolo« pravi, da počenjanje Giolittijeve bande je postalo zunanja nevarnost za domovino. »Popolo d' Italia« dostavlja, da ni časa več prerekati se z izdajalci, treba je storiti, kar veleva domovina. Junaki no VrSin. Dne 20. avgusta ob pol 6. zjutraj se je pričel ples, od treh strani nas je obstreljevala artiljerija do 9. ure. Nametali smo kamenja za dvojnati zid, za katerim je bilo opazovališče., Po deveti uri smo dobili poročilo, da je pričela napadati italijanska pehota. Tako smo napravili rojno črto na grebenu. Sovražnik se je bil že priplazil vsled formacije onostranskega pobočja prav blizu, kakih deset korakov od grebena in je čakal, da neha streljati artiljerija. Čez greben je Že letelo kamenje in ročne granate, ari naši vojaki so odgovarjali točno in počasi smo spravljali ljudi gor in si zboljšali situacijo. Niti četrt ure ni poteklo in že niso več letele granate na nas, napad je bil odbit. Sovražna artiljerija je zopet začela streljati, potem je sledil napad pehote, z istim uspehom, tako je bilo dopoldne štirikrat, vselej smo odbili sovražnika. Pa še ni bilo miru, petič, šestič, nekateri berzaljeri priplezajo na greben. Tu je padla naša granata med nje; človeško meso je letelo po zraku. Popoldne ob 3. je nastal mir nad krvavo goro. Saniteta je vršila svoje delo. Pride poročilo, da se sovražnik zbira v rupi tamkaj. Patrone, ročne granate, kamenje, vse na svoje mesto, naj le pridejo! Prišli so. Kar po vrsti so padali, pa vedno novi so dohajali v rupo. Tu trešči ročna granata tri naše v globočino in že stoji gori en Italijan, dva, štiri, šest, deset in še prihajajo. Tcča ročnih granat. Tu skočita kadet in narednik naprej, za njima šest mož, vsak s celim naročjem ročnih granat. Kadet in narednik ostaneta in kljubujeta, onih šest mož ni bilo več v par minutah. V neomajnem miru mečejo granate, ko zmanjkujejo, so že tu pravočasno nove. In sedaj je šlo dobro. Niti en Italijan ni ostal živ; granate, ki so padale čez greben, so preprečile sovražnikove nove poskuse, greben, naša pozicija je zopet v naših rokah. Junaštvo je dobilo zasluženo priznanje na merodajnih mestih. Bol za trdnjavo Dvlnsh. zemljišča, kjer se uredi 93 posamez-ino stoječih poslopij za prirpravljanje [vojne municije, zaposlenih bo tam !3000 delavcev. Po vojni bodo služili ti prostori kemični industriji, da po-■ stane Italija neodvisna od Nemčije v tej industriji. Poročali smo že o povišanju ,'davkov v Italiji. Za mineralno olje se povišajo davki za 8 lir pri metr-|skem stotu in za alkohol, prost vede, za 20 odstotkov pri hektolitru. Tudi l£a pivo in sladkor se povišajo davki. >V Milanu so nekateri tobakarnarji zaprli svoje prodajalne in izjavili, da tobaka in cigar po povišanih cenah ne bodo prodajali. V Rimu se je vršil shod trgovskih uslužbencev m raznih mest. Podali so vladi memorandum, da oni največ trpijo vsled gospodarske kri-ze. AH memorandum ne bo pomagal nič. Italijanski ministrski svet. Dne 18. t. m. se je vršil italijanski ministrski svet dopoldne od 10. do 1. ure popoldne in zvečer od (6 do 8. Razglaša se, da s povišanjem davkov se bo dobilo 50 do 70 milijonov več. Sonnino je poročal o mednarodnem položaju. »Corriere della sera« misli k temu, da nedelavnost Italije po napovedi vojne Turčiji ne povzdiguje ravno ugleda Italije na Balkanu in v orijentu. Zupelli je poročal o dogodkih na fronti in Salandraopo-ložaju interniranih Avstrijcev v Sardiniji, katerega je označil za popolnoma zadovoljivega. Govorilo se je baje tudi o škandalih pri dobavah. jViale in Barzilai se vsled bolezni nista mogla udeležiti ministrskega sveta. Italijansko - francoska gospodarska konferenca. Na i talijansko - francoskem se-fttanku y vili d' Este so pročitali hfe RUSKI NAVALI PRI LUCKU IN OB IKVI SO BILI Z VELIKIMI IZGUBAMI ZA SOVRAŽNIKA ODBITI. Dunaj, 20. septembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo: Rusko bojišče. Močne ruske sile so včeraj opetovano napadle našo pozicijo, vzhodno v prostoru Luck. Naše Čete, med njfani vojaki iz hebskega okraja in domobranci iz zapadne Češke, so sovražnika povsodi odbile, na mnogih točkah v boju moža proti možu. Tudi proti naši fronti ob Ikvi so pripeljali Rusi v odseku pri Kremen], cu močne kolone k napadu. Na posameznih točkah se je sovražniku posrečilo, dospeti na zapadni breg Ikve, teda prihitele so naše rezerve ter so ga povsodi vrgle nazaj. Sovražnik je imel zlasti vsled našega artiljerijskoga ognja velike izgube. Do včeraj smo v jeli nad 1000 neprijatelje v. Pehotni polk »Kindenburg« št. 69 je zopet pokazal svoje vojne vrline. V vzhodnji Galiciji je vladal mir. Položaj je tam nespremenjen. Na Litavskem se boreče c. In kr. volne sHe so osvojile vzhodnji breg Luhočve. Namestnik načelnika generalnega štaba ol.Hofer, fml. ■ • NAVAL NEMCEV NA DVINSK. — PRODIRANJE ARMADE PRINCA LEOPOLDA. Berolin, 20. septembra. (Kor. u.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, dne 20. septembra. Vzhodno bojišče. Armadna skupina generala feld-maršala von Hindenburga. V dvinskem mostišču se je moral sovražnik pred našimi napadi umakniti iz Novega Aleksandrovska v svoje zadej ležeče pozicije. Vjeli smo 550 sovražnikov. Pri Somorgonu je poskušal sovražnik naše čete predreti. Bil je odbit. Sovražnika, ki zapušča okolico Vilna, napadamo. Tudi dalje južno slede naše čete umikajočemu se neprijatelju. Crta Myčnickl - Lida - Sa-jane (Njemen) je dosežena. Armadna skupina generala Md-maršala princa Leopolda Bavarskega. Sovražnik se je le prehodno upiral na posameznih mestih. Armadna skupina je dospela do odseka Mofo- ( tam ter se je biižaia z desnim krilom odseku Mišanke. Armadna skupina generala feld-maršala von Mackensena. Sovražnik je povsodi potisnjen še bolj nazaj. Jugovzhodno bojišče. V manjših bojih so vjele nemške čete nad 100 sovražnikov. Vrhovno armadno vodstvo. f m • POLOŽAJ NA SEVERNEM BOJIŠČU. Iz vojnega poročevalskega stana javljajo: Na severnem ruskem bojišču se pripravljajo za Vilno veliki dogodki. Položaj Rusov, ki se umikajo od Vilne v severo - vzhodnji smeri, je jako kritičen. Na volinjski fronti so se nanovo narejene in oja-čene pozicije združenih armad izkazale tako zanesljive, da pričakuje on-dotna armada brez skrbi priliko za novo ofenzivo. Na ruskem jugo-za-padnem bojišču so bili uspešno odbiti opetovani napadi močnih ruskih čet pri Stubjehi in Putilovki in so se izjalovili tudi ruski napadi čez Ikvo, med Dubnom in Kremjenicami. Ruski car. Iz Stockholma javljajo, da izroči ruski car vrhovno poveljstvo armade generalu Russkemu, češ, da je iz političnih razlogov potrebna njegova navzočnost pri mizi vlade. Podgeneralisim Russkij. Car je imenoval generala Russ-kega za podgeneralisima. To mesto je na novo vstanovljeno. Russkemu so zdaj podrejeni vsi generali. Zdaj je tudi popolnoma pojasnjeno, zakaj se je general Russkij svoj čas umaknil. Russkij je prvi opozoril velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča, da je podpolkovnik Mjasojedov nemški vohun. Veliki knez Nikolaj Nikola-jevič pa je to obdolžitev označil za obrekovanje in izjavil carju, da jamči osebno za Mjasojedova. Russkij je na to odstopil. Ko se je pozneje izkazalo, da so bile obdolžitve resnične m je bil Mjasojedov obešen, je car generala Russkega poklical k sebi in mu povedal, da prevzame sam vrhovno poveljstvo armade, na kar je Russkij izjavil, da je carju na razpolaganje. RUSKO URADNO POHOClLO. Ruski generalni štab poroča dne 18. septembra: V okolici Rige so se vršili boji med manjšimi oddelki ob Ekavi, takisto tudi na nekaterih točkah na zapadnem bregu Dvine, v njj^oru med Jakobštatom in Jivin- skom. Sovražni napadi zapadno in jugo - zapadno od Dvinska se nadaljujejo. Sovražno ofenzivo med cesto na Dvinsk in Samaravskim jezerom smo z artiljerijskim ognjem zavrnili. Pri spopada severno od Svjenzanov in pri vari Dovgeliški, je sovražnik obdržal gadnje imenovano vas. V Vflati in vzhodno od tega me-trdovratni boji se razvija-bregu Vilije so dospeli oddelki mestoma do železovo - Vijelsk (vzhodno od Vil-Molodečno. Na mnogih točkah ozemlja, v okolici jezer pri ter južno od Svjezanov so se vfŠjfi boji med močnimi konjeniškimi oddelki. Nemci so jugo - vzhodno od Mejšagole energično napadali v smeri na Vilno. Jugo - vzhodno od Ora-nov smo odbili opetovane napade na vasi Fjemonti in Kaciški. Južno od Dasiškov se je Nemcem po trdovratnem boju posrečilo zasesji vas Rad-zjuni. Pri vasi Jakubovice in med krajema Novi Dvor ter Sita Lida smo odbili vse nemške napade. Sovražnik, ki je prodrl do reke Ščare, nas napada pri kraju istega imena. Prešel je na desni breg reke. Med sovražno ofenzivo ob železnici Kobrin-Pinsk so se razvili boji na višini kolodvora Malctkoviči, nekoliko zapadno od Pinska. Pri boju za Deraz-no smo imeli nov velik uspeh. Naše čete so naskočile Derazno ter so vrgle sovražnika na vas Rlida Kras-noje nazaj. To vas smo jurišali ter ugrabili 4 strojne puške in 2000 vjet-nikov. Vsled našega protinapada pri obmejni vasi Gontova, jugo - zapadno od mesta Visnjevec, smo vjeli, akoravno vasi nismo mogli zasesti, 12 častnikov in 540 mož ter vplenili 3 strojne puške. V boju, vzhodno od vasi Babulince ob Stripi, v smeri severno od Bučane, smo vjeli 14 častnikov in 8C0 mož. Zasedli smo vasi Janovka in Pzlava. Sovražnik se je v neredu umaknil. S pogumnimi podjetji zadržujejo naše čete na celi fronti, južno od Rovna, uspešni razvoj sovražnih protinapadov, ki jih izvršuje neprijatelj v nekaterih odsekih z močnimi silami. Odgodenje ruske dume. »Corriere della sera« javlja iz Petrograda, da je odgodenje dume napravilo jako mučen vtisk. Upa, da bodo ruske socijalne organizacije kakor ves narod našli moč, prenesti to odločitev mirno. Ministrstvo Gore-mvkin sploh ne bo moglo zmagati sedanjih težkih nalog, če ne bo moglo zastaviti vseh narodnih moči. Kodanjski list »Politiken« javlja, da se vzlic odgodenju dume množi število korporacij, ki se pridružujejo resoluciji moskovskega zemstva. Pravo mišljenje naroda se pokaže na kongresu odposlancev zemstva in mestnih zastopov. Kodanjski list »Berlingske Ti-dende« javlja: Posrečilo se je, pregovoriti svobodomiselne člane dume, da so opustili nameravano demonstracijo. Voditelji strank so sklenili, da ne odlože mandatov, kakor so nameravali. V vojno komisijo voljeni člani ostanejo na svojih mestih. Švedski list »Dagens« javlja: Centralna zveza ruskih zemstev in mest je sklenila vzlic vladni prepo vedi, sklicati sestanek delegatov, četudi ga bo morda policija s silo razgnala. Na ta kongres bo prišlo še 165 članov dume v Moskvo. ZAPADNO B0JISCE. SOVRAŽNE LADJE PRED WEST-ENDOM IN MIDLEKERKOM PREGNANE. Berolin, 20. septembra. (Kar. u.) WoIffov urad poroča: Veliki glavni stan, dne 20. septembra. Zapadno bojišče. Sovražne ladje, ki so brezuspešno obstreljevale Westende in Midle-kerke, jugo - zapadno od Ostende, so se pred našim ognjem umaknile. Opazili smo, da so naši topovi zadeli. Na fronti nobenih posebnih dogodkov. Zapadno od Saint Quentina je nemški vojni letalec sestrelil angleško letalo. Pilot je mrtev, opazovalec je bil vjet. Vrhovno armadno vodstvo. * Splošna vojaška dolžnost na Angleškem. Minister Lloyd - George je obelodanil izjavo, v kateri pravi, da je spoznala vlada potrebo, uvesti splošno vojaško dolžnost, češ, da je to potrebno v varstvo Evrope proti zmagi vojaškega despotizma. Kolikor je videti, se ne bo nihče tej sili ustavil. Samo če napne Angleška vse moči, sme upati na zmago. »Daily Chronicle« je mnenja, da je zaradi splošne vojaške dolžnosti mogoča ministrska kriza, a da bi odstopili le kvečjemu trije ministri. Vlada namerava trajanje parlamenta podaljšati za eno leto ali do konca VOJAS. »Corriere della sera^ poroča iz Londona, da je vodstvo zveze angleških železničarjev solidarno z izjavo delavskega poslanca Thomasa, ki se je izjavil za splošno vojaško dolžnost, če bi ne bilo dobiti dovolj prostovoljcev. Boj za Carigrad. TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, 19. septembra. (Kor. urad.) Agence Mili poroča: Glavni stan: Dardanelska fronta. Naši hidroplani so napadli luko Ke-falo na otoku Imbros in z enim strelom zadeli sovražni transportni par-nik, na katerem je neposredno nato izbruhnil ogenj. Takoj je švignil kvišku vodni steber. V odseku Anaforta so v noči na 18. septembra naše poizvedovalne kolone pregnale sovražne oddelke, z uspehom bombardirale sovražne strelske jarke in uplenile puške in vojni materijal. 18. septembra je naša artiljerija učinkovito obstreljevala sovražni tabor pri Kemik - Limanu. V odseku Ari Burnu nič važnega. V odseku Sedil Bahr je naša artiljerija z ljutim obstreljevanjem prisilila k molku sovražno artiljerija... ki je obstreljevala naše postojanke v središču. Naše poizvedovalne kolone, ki so se približale sovražnim strelskim jarkom pri Kereviztere, so uspešno metale bombe. Naše obrežne baterije so dne 18. septembra dopoldne obstreljevale taborišča in postojanke sovražne infanterije in artiljerije pri Sedil Baru. Ko se je pri eni težkih sovražnih baterij pripetila velika eksplozija, smo videli hiteti na to mesto več ambulančnih vozov. Popoldne je ena sovražna ladja in del sovražnih kopnih baterij pri Sedil Baru celo uro obstreljeval naše obrežne baterije, a brez vsake škode za nas. Na drugih frontah se ni zgodilo nič važnega. Izjava generala Kovačeva. Carigrad, 19. septembra. Nekaj časa že tu mudeči se bolgarski general Kovačev, ki je za časa balkanske vojne vodil četrto bolgarsko armado, je v pogovoru v uradnikom lista »Tasvir - i - Etkiar« izjavil, da smatra, kakor je že začetkom vojne povedal nekemu bolgarskemu žuraali-stu, zavzetje Dardanel za nemogoče, prvič zaradi topografičnih razmer Galipolija, drugič zaradi hrabrosti turške armade, katera ima lastnosti, ki jih francosko - angleška armada nima. Kovačev misli, da bodo Angleži in Francozi prisiljeni opustiti dar-danelsko ekspedicijo. Glede turško-bolgarskega razmerja je izjavil Kovačev, da je izredno presrčno in postaja iz ozirov na medsobojne interese vsak dan bolje. Med Turčijo in Bolgarijo ni nobenega vprašanja več, iz katerega bi mogli nastati razpon*. Danes so pogledi vsakega Bolgara obrnjeni na Makedonijo in sovraštvo vsakega Bolgara je obrnjeno na Srbijo, ki se je polastila te province. Kovačev se je izrekel jako optimistično o vojnih uspehih centralnih držav, ki od začetka vojne nista storili nobenih, vojaških napak in bosta tako napreduje dosegli končno zmago. Mi mm na mml Odločilnih vesti iz nevtralnih balkanskih držav tudi danes še ni. Politični krogi pa smatrajo, da ima pričetek nove avstrijsko - ogrske ofenzive proti Srbiji najdalekosež-nejši politični pomen, ter je dokaz, da je Srbija ostala osamljena in da so se vsi načrti četverozveze, ki je hotela organizirati Balkan deloma proti Turčiji, deloma pa proti Avstriji in Nemčiji, ponesrečili. Toliko je gotovo, če se balkanske države še niso odločile, grmenje naših in nemških topov jim mora biti zadnji poziv, kateremu se bodo morda hitreje odzvale, kakor pa nujnim prošnjam ententnih diplomatov. Ne more se sicer trditi, da bi bila bolgarska zagonetka že popolnoma razrešena, pač pa postaja vedno jasneje, da bo bolgarska politika tudi za romunsko in grško sosedo merodaj-na in^da pomeni nevtralnost Bolgarije bržčas tudi nevtralnost Romunije in Grške. Pojavljajo se vesti, da hoče v tem slučaju četverozveza sama Srbiji na pomoč in da se bo v to svrho izkrcal v Solunu angleško-francoski zbor. Koliko je na teh vesteh resnice, je težko presoditi. Iz Sofije dementirajo vest, da se je Romunija hotela pogajati z Bolgarijo o Dobrudži, da pa je bolgarski ministrski predsednik to odklonil. Ta dementi je tako nejasen, kakor vsa v zadnjem času iz Sofije prihajajoča oficijozna bolgarska poročila, ker iz njega ne izhaja, je li izmišljena vest o romunski ponudbi, ali pa ona o bolgarski odklonitvi, ali celo obe. Podobne yj$tLftcer< dofcjazujajjp koUs$- 216. štev. „SLOVENSKI NAROD*, dne 21. septembra 1915. Stran 3. nje balkanskih državnikov, kf se ne morejo odločiti ne za »da«, ne za »ne«. Konference balkanskih diplomatov v Petrogradu. # Preko Bukarešte poročajo: V Petrogradu se vrše živahne konference balkanskih diplomatov v ruskem zunanjem ministrstvu. Grški in srbski poslanik sta se dolgo posvetovala z zunanjim ministrom Saso-novom. Ćetverozveza in Balkan. »Independence Roumaine« pravi glede položaja na Balkanu: S turško-boigarskim sporazumi] en jem se je začel jasniti položaj na Balkanu. — Smer balkanske politike je s tem določena. Četudi je Radoslavov rekel, da turško - bolgarski dogovor nima političnega značaja, je vendar gotovo, da je Bolgarska obljubila Turčiji dobrohotno nevtralnost. Bolgari so imeh* izbirati med dvema obljubama in so se odločili, da vzamejo Trakijo, ki je bila takoj na razpolaganje. Najbrž se je Bolgarija bala, da bi Srbija, Če bi zdaj odstopila zahtevano ozemlje, to pozneje zopet nazaj vzela. — Grška gleda neprijazno na sklenjeno pogodbo. Vsekako je diplomacija če-tverozveze na Balkanu podlegla. Bolgari utrjujejo sedaj pristan Dede-agač s težko artiljerijo in 'utrjujejo vse svoje egejsko obrežje. Ćetverozveza ve, da na Galipoliju ne sme upati na bolgarsko pomoč in da mora sama nadaljevati boj. Diplomati e četverozveze so na Balkanu izgubili zdaj drugo vojno in kmalu bomo videli, kdo dobi zdaj začenšo se tretjo vojno. Vsebina enientine note Bolgariji. »Neue Freie Presse« poroča iz Bukarešte: Nota, ki so jo izročili zastopniki četverozveze dne 14. septembra bolgarski vladi, se glasi: Zastopniki zedinjenih držav nudijo in garantirajo vsak zase in kolektivno Bolgariji po končani vojni ono makedonsko ozemlje, ki bi naj pripadlo Bolgariji v smislu pogodbe z leta 1912. Bolgarija bo zato sklenila z imenovanimi velesilami vojaško konvencijo ter se zavezala, napovedati Turčiji vojno. Ako bi Bolgarija želela, bodo angleške in francoske čete zasedle ponujeno ji makedonsko ozemlje. Ako bolgarska vlada na te predloge ne odgovori v najkrajšem času, smatra četverozveza, kakor da sploh niso bili stavljeni. Publikacija turško - bolgarskega dogovora odgođena? Dunajski listi javljajo, da je bila publikacija turško - bolgarskega dogovora do najpozneje 26. septembra odgođena. Grške vesti pravijo, da bo ostala Bolgarija nevtralna. Izjave berlinskega bolgarskega poslanika. »Zeit« priobčuje razgovor z berlinskim bolgarskim poslanikom, Ri-zovom, ki je dejal: O vsebini turško-bolgarske pogodbe še ne vem niče-saT natančnejšega. Prepričan sem, da bo pogodba obema državama mnogo koristila. Važno je, da so naši odnošaji napram Romuniji in Grški zelo dobri, in da se nam teh dveh držav ni bati. Bolgarska vlada zaupa v bodočnost, ves narod stoji za njo. Vojaško gibanje v Srbiji. Sofijska »Kambana« javlja, da je v vzhodnji Srbiji živahno gibanje vojaških čet. Ob bolgarski meji stoječi srbski polki so vedno pripravljeni. Srbska vlada pomirja te polke, da bo četverozveza izkrcala v Solunu armado, ki jo pošlje Srbiji na pomoč. Balkanske pravljice. Pod tem naslovom priobčujejo »M. N. N.« po »Corriere della sera« naslednjo vest nekega atenskega lista: Pogodba med četverozvezo in Romunijo naj bi na eni strani vezala en-tento, da ne bo preje sklenila miru, predrto ne bo imela Romunija Transilvanije, Bukovine in Banat s Te-mešvarom, Romunija pa bi bila obvezana udariti na Avstrijo, ne skleniti separatnega miru, izročiti Bolgarom Dobrudžo, oziroma poslati proti Bolgarom, ako bi napadli Srbijo, posebno armado. Romunski ministrski svet »Minerva« javlja, da bo v ponedeljek v Bukarešti važna seja ministrskega sveta.katere se bodo udeležili tudi člani predsedstva poslanske zbornice in senata. Romunija kliče svoje rezerviste iz inozemstva. Iz Kopenhagena poročalo: Romunski konzulati so razposlali romunskim državljanom pozivnice. Romunska garda za obrambo narodne časti. »Polit, Korresp.« poroča iz Bukarešte: Po inicijativi nekega sed-mograškega Romuna, so ustanovili v ' ne časti«. Garda sestoji večinoma iz mladih ljudi. Njen prvi čin je bil, da je napadla ekspedične vozove buka-reških listov »Ziua« in »Minerva« ter liste uničila. Na indeksu garde se nahajajo tudi še »Seara«, »Inainte«, »Steagul«, »Moldova« in »Cara«. Listi, ki izhajajo v nemškem in madžarskem jeziku, so dobili resno posvarilo. Ta garda je pa res znamenita pa-trijotična organizacija. Vidi se, da so se Romuni že marsikaj naučili od Italijanov. Romunska politika. Bivši vojni minister Filipescu, ki je mnogo agitiral za to, da bi Romunska stopila na stran četverozveze, je dopisniku »Adeverula« na njegovo vprašanje, kak razloček je med položajem v lanskem letu in sedaj, odgovoril: Lani so delali strelske jarke v Budimpešti, letos pa jih delamo mi za obrambo naše dežele v Predealu. — Dne 2. septembra se nam je reklo, da pride ruska armada v 12. dneh čez Karpate. Takrat sem bil jaz prevaran, zdaj pa ministrski predsednik Bratianu. — In kaj se zgodi sedaj? je vprašal poročevalec. Filipescu je odgovoril: Sedaj moramo čakati, a tako ugodna prilika, kakor smo jo zamudili, ne pride nikoli več. Grške stranke proti prehodu angleških in francoskih čet v Srbijo. Z ozirom na vesti, da namerava Četverozveza poslati Srbiji posebno armado na pomoč, ki bi se naj izkrcala v Solunu ter korakala čez grško ozemlje v Srbijo, izjavljajo grški opo-zicijonalni politiki, da bi se morala Grška takemu podjetju upreti, če treba, z orožjem v roki. Podobno razpoloženje vlada tudi v grški armadi. Angleška mornariška misija ostane na Grškem. Iz Aten poročajo: Grška vlada ]e obnovila pogodbo z angleško mornariško misijo. Angleški admiral Kerr ostane torej tudi nadalje šef grškega b rodov j a. PerteoalsKa kot javna telita Mk. »Pester Lloyd« poroča: Portugalski parlament je odobril kredit 150 milijonov frankov za »narodno obrambo«. Vojni minister Norton de Malos je pri tej priliki govoril o nevarnostih, ki grozijo državi vsled evropejske vojne in vojne v afričan-skih kolonijah.Finančni minister Gui-maraes je povedal, da je za pokritje votiranega izdatka že poskrbljeno s posojilom, ki je že najeto. »Pester Lloyd« poudarja, da gre pri celi stvari za že dogovorjeno sodelovanje Portugalske z Anglijo ozir. en-tento. Portugalska vlada je dobila na Angleškem 200 milijonov frankov posojila ter se je za to obvezala, da bo Angliji aktivno pomagala. Predvsem bo pripustila, da si uredijo Angleži na Azorih in na Madeiri svoja mornariška oporišča, nadalje bo ustanovila v Lisaboni in Portu ter na svojih otokih orožarne, ki bodo izdelovale municijo za entento in končno bo prepustila Angliji ves svoj artiljerijski materijal. Pričakuje se. da bo novi predsednik Bernardino Mahado povodom svoje investi-ture dne 5. oktobra proklamiral pri-druženje Portugalske k ententi. Mogoče je, da se vsi ti načrti še ponesrečijo, kajti na Portugalskem se zopet pojavljajo znaki velikih zmešnjav in država se nahaja morda pred izbruhom nove revolucije. MmM HMH prszniK. Bolgari so slavili v nedeljo velik narodni praznik. 301etnico izbruha narodne vstaje v vzhodnji Rumeliji, katere posledica je bila združenje obeh bolgarskih dežel v enotno narodno ozemlje. Ruski velikobclgarski načrt, ki ga vsebuje svetoštefanski mir s 3. marcem 1878, je bil na berolinskem kongresu razbit in bolgarsko ozemlje je bilo razdeljeno na tri dele: Makedonija je ostala popolnoma turška, ozemlje med Donavo in Balkanom je bilo organizirano kot krščanska tri-butarna kneževina turškega sultana, takozvana vzhodna Rumelija, ozemlje na jugu Balkana pa je ostala turška dežela z gotovimi avtonomnimi pravicami in posebnim krščanskim gubernatorjem. Notranjo organizacijo bolgarske kneževine so prevzeli Rusi. Ruski komisar knez Dondukov - Korsakov je pripravil skupno z bolgarskimi ministri ustavni statut ter sklical veliko narodno sobranje v Trnovo, ki je ustavo (z znatnimi spremembami) odobrilo ter izvolilo hesenskega plemiča Aleksandra Batenberga za prvega bolgarskega kneza. Pod njim, ki je podlegal vplivu raznih nasprotnih si bolgarskih politikov ter se preveč oziral tudi na ruske učitelje mladega naroda, so se kmalu pri-fifiB notranji ejotl kpez le !tgayc> pe- lo suspendiral in vladal nekaj let absolutistično, izgubil je tako v narodu vso zaslombo in si pripravil detroni-zacijo, ki ga je pozneje zadela. Istočasno s konstituiranjem bolgarske kneževine, se je izvršila v Plovdivu organizacija vzhodnje Ru-melije, katere prvi generalni gubernator je postal Aleksander Vogoridi (Alekopaša). Že od vsega početka je bila ustanovitev vzhodnje Rumelije le umetna politična konstrukcija evropskih velesil, ki ni mogla zajeziti globokega nacijonalnega gibanja za združitev z Bolgarijo. To gibanje se je pričelo s samim dnem ustanovitve te turške province in kmalu je bila vsa vzhodnia Rumelija prepletena z narodnimi zarotami, ki jih je skušal Alekopaša zaman zatreti. Pokrovitelja bolgarskih zarotnikov sta bila ruska generalna konzula Čeretlev in Krebel, in ko je Alekopaša tudi proti njima nastopil, se je vmešala Rusija ter izsilila odpoklic prvega rumelij-skega gubernatorja. Za njegovega naslednika je bil imenovan Gabrijel Krstjovič — Gavrila paša, ki pa ni mogel več zadržati Turkom grozeče izgube. Energični Caharija Stojanov je bil Že VSe pripravil k uporu in dne 18. septembra je naznanilo posebno Odposlanstvo rumelijskih Bolgarov knezu Aleksandru Batenbergu, ki se je takrat mudil v Varni, da je vzhod-nja Rumelija odločena, streti tuji jarem ter se združiti z bolgarsko kneževino. Knez Aleksander je svaril pred nepremišljenimi koraki, opozarjal na nejevoljo velesil — toda v tisti uri je upor v vzhodnji Rumeliji že izbruhnil, Bolgari so pregnali turškega gubernatorja in njegove uradnike in v malo dneh je povsodi zmagala revolucija, ne da bi bila tekla kri. Knez Aleksander se je vdal narodovi volji ter je sprejel dne 21. septembra 1885 naslov kneza severne in južne Bolgarije. Združenje obeli bolgarskih dežel je izzvalo na eni strani obsodbo Rusije, ki je zamerila knezu Aleksandru, da je postopal po lastnem preudarku, ne da bi bil vprašal ruske protektorje za svet, na drugi strani pa odpor Srbije, ki je vzela vprašanje balkanskega ravnotežja za pretekst, da je napovedala Bolgariji vojno. Bila je pri Slivnici in Pirotu tepena,tcda zmaga ni prinesla Bolgariji popolnega sadu. Turčija je le privolila, da imenuje sultan bolgarskega kneza za generalnega gubernatorja (vedno za pet let) in je odpoklica Ia svoje garnizije. Vzhodnja Rumelija je bila tako če ne formalno, pa vsaj dejansko ujedinjena z bolgarsko kneževino. Šele leta 1908. je proglasil sedanji kralj Ferdinand združeno Bolgarijo za neodvisno kraljevino ter je sprejel naslov suverenega bolgarskega kralja. Vesti iz piiorsi imi Odlikovanje. V sobotni številki smo sporočili, da je cesar odlikoval vpekojenega sodnijskega nadoficijala v Tolminu Josipa Žarli s zlatim zaslužnim križcem s krono. Ime se mora pravilno glasiti Josip Z a r 1 i. Pozdravi z bo]cega polja sodeže-lanom - beguncem pošiljajo: Ivan Breceljnik, Dravlje; Josip Vončina, Lokavec; Ivan Ferjančič, Idrija; Raj-ko Peric, Trst; Dorče Rovan, Gorica; Ciril Bremec, Dol. Trebuša; Josip Zarli, Tolmin; Anton Trlikar, Log; Peter Renko, Lokavec; Anton Buždon, Trst. — C. in kr. stražna stotnija št. 5, poljska pošta št. 60S. Četrtoletnikcm moškega učiteljišča goriškega je nauč. ministrstvo z ozirom na sedanje razmere prav izjemoma dovolilo, da se jim izdado zrelostna spričevala brez posebnih izpitov na podlagi semesterskih uspehov v III. in IV. letniku. Oni če-trtoletniki torej, ki so učiteljišče po-sečaii do predčasnega zaključka dne 24. maja 1915, ali pa so bili malo poprej potrjeni in vzeti k vojakom, ne da bi bili mogli položiti zrelostni izpit, dobe zrelostno izpričevalo, ako pošljejo ravnateljstvu (V. Bežek, Ljubljana, Marije Terezije cesta 6 II) kolek dveh kron. Hkrati se vsi drugi gojenci vnovič opozarjajo, da dobe letno izpričevalo za šolsko leto 1914/15, ako pošljejo ravnateljstvu kolek 30 vinarjev. Beguncem z Jevščeka v občini Livek pri Kobaridu. Neki goriški vojak je dobil od svoje žene, ki je ostala ob izbruhu vojne doma na Jev-ščeku, preko Amerike pismo, v katerem mu poroča, da so na Jevščeku in sploh v občini Livek,vsi\ki so ostali doma, zdravi in da se jim ni nič zgodilo.Jevščani,ki hočejo pisati svojim domačim ljudem, naj se obrnejo na Jožef o Batič, Dolenjska cesta št 14 v Ljubljani. Kolera v Gorici. Zdravstvenemu oddelku notranjega ministrstva sta bila dne 19. septembra naznanjena iz Gorice dva slučaja kolere. Vojna komisija za interese kon-sumentov v Trstu. Po vzorcu takih komisij v Gradcu in na Dunaju se je ustanovila tudi v Trstu komisija z gli interessi della citta'di Trieste«, to je, komisija za sredrfje stanove. Odbor vabi patrijotične tržaške gospe na delovanje za fronto v korist dru žinam vpoklicanih in onih, ki so padi za domovino. V Trstu je sedaj prebivalstva okoli 110.000, ob začetku vojne z Italijo jih je bilo okoli 90.000. Vračajo se ker čutijo, da v Trstu ni one nevarnosti, na katero se je prvotno računalo. Na pomolih gleda občinstvo žaromete in bleščeče ognje. V nedeljo dne 12. septembra je priplul nad Trst italijanski zrakoplovec in mogel je videti in slišati vojaško godbo na trgu. Kar se tiče italijanske strani Trsta, se je izvršil preobrat: zopet čuti avstrijsko, avstrijska misel je zavladala nad Trstom. Kolera v Trstu in Istri, uradno poročilo dne 19. septembra navaja 1 slučaj azijatske kolere v tržaški okolici, v neki občini koprskega okraja 7 (deloma naknadno naznanjenih). Povratek poštnega ravnateljstva v Zader. Poštno ravnateljstvo se vrne, kakor se poroča iz Knina, te dni v Zader. Zader brez petroleja. Več dni že v Zadru nI petroleja. Kar ga je bilo so prodali po SO vinarjev liter. Na Reki se širi # sedaj v vojnem času nečuvena prostitucija. Žene, katerih možje so na bojnem polju, dekleta, ki so brez pravega nadzorstva, se vdajajo prostituciji v izredno veliki meri. Širijo se venerične bolezni. Redarstvena oblast je začela postopati najstrožje proti razuzdanemu in pokvarjenemu ženskemu svetu, vrše se obsodbe, kar vse naj pomaga, zadušiti kugo prostitucije. nevne vesti. — Ministrski predsednik grof Stiirgkh je bil včeraj v posebni avdi-jenci pri cesarju. — Imenovanje. Cesar je imenoval finančnega svetnika Henrika Kittaga v Ljubljani za višjega finančnega svetnika za okrožje kranjske deželne finančne direkcije. — Tretje vojno posojilo. »N. Fr. Pr.« naznanja, da bo malu razpisano novo avstrijsko vojno posojilo in sicer najbrž po končani subskripciji v Nemčiji, kjer se baš sedaj vrši emisija 3. nemškega vojnega posojila. Pri prvih dveh naših vojnih posojilih (prvo v novembru 1914, drugo v maju in juniju 1915) je bilo samo v avstrijskih deželah subskribiranih nad 4765 milijonov kron. — Na severnem bojišču sta bila 2. septembra ranjena rez. častnik ing. Albert Vedernjak, strokovni učitelj na Grmu in rez. kadet jurist 11 c. Nahajata se v bolnici na Ogrskem; služita oba pri 4. bosanskem polku. — 14!etni četovodja. V soboto se je zglasii pri poveljstvu tukajšnje c. in kr. garniziiske bolnice dečko 14 let, češ, da je ozdravel popolnoma in zopet pripravljen iti na vojno. Dečko se imenuje Antal Josip Sza-bo iz Szabadke v komitatu Bacs-Bodrag in je povedal, da je eetovod-ja v nekem honvedskem polku. Na prsih je imel pripeto na mestu za kolajne srebrno Marijino svetinjico. Po smrti svoje matere se je javil prostovoljno, izvežbali so ga in poslali kmalu na italijansko bojišče, kjer je že bil njegov oče. V nočnem patrulj-skem obhodu je ustrelil dva italijanska vojaka in jih vjel osem. Zgodilo se je to v temi, Italijani niso vedeli, kakemu številu avstro - ogrskih vojakov sledijo in s kom imajo opraviti. Prehladil se je, dobil pljučni katar, v Ljubljani je ozdravel. Sedaj odide zopet na bojišče. — V vesel: družbi »pri debelem stricu« 42 cm M. pošiljamo pozdrave vsem čitateljem »Slov. Naroda«. Veseli slovenski trdnjavski topničarji: J. Furlanič, ognjičar; Anton Honigs-man, predstreiec; J. Polovic, pred-strelec; Ivan Marolt; Anton Mulej, predstreiec; Peter Rože, predstre-Ic; Joško Tomažič, četo vodja; G. Svolšak, desetnik; Artač, Kračan, A. Spacapan, M. Kaltenegger, Cestnik, ,. Frameli, Svenšek. — Pozdrav slovenskim fantom. Slovenski vojak, ki se nahaja kot ranjenec v bolnišnici v Kremsu ob Donavi, pošilja iskrene pozdrave vsem tovarišem, slovenskim fantom, ki se bore na jugozapadni fronti sred kraškega raja. Franc iz Tomaja. — Za oslepele vojake. Gospod Rafael Thaler, trgovec v Skofji Loka, je poslal dež. odboru v sklad za ustanovitev zavoda za v vojn! oslepele vojake 50 K namesto venca na krsto rajnega Ferdinanda Souvana. — Knjige m časopisi za slovenske ranjence in bolnike. Vsak dan prihajajo na »Rdeči krS« v Ljubljani iz raznih bolnic Nižje Avstrijske, Zgornje Štajerske, zelo pogosto iz Ogrske in Sibinja, včasih tudi iz nekaterih čeških boln?c prošnje tam nahajajočih se slovenskih ranjencev al behsk&L m akmo^imUg^Jit. časopise, katerih pa ne moremo pošiljati, ker jih v taki množini nimamo. Zato se ponovno obračamo do si. občinstva z vročo prošnjo, da nam blagovoli poslati mnogo raznih slovenskih knjig, morda tudi revij, da ne ostanejo naši ranjenci v tujini brez čtiva, katerega si zelo žele. Knjige se oddajajo pri »Rdečem križu« v II. drž. gimn. — Pomilovanja in podpiranja vreden slučaj. V ljubljanski deželni bolnišnici leži neka Berta K e n d a, pogumno slovensko dekle iz Tolmina na Goriškem, komaj 19 let staro, ki je donašala našim hrabrim vojakom v okope živila in pijače za okrepčani e. Med njenim požrtvovalnim delom pa se je razpočil v njeni bližini sovražni šrapnel, ki jo je ranil v nogo. Rana je postala sčasoma tako nevarna, da so ji zdravniki morali odrezati celo nogo. Reva je sicer ostala pri življenju, a bo nezmožna za delo celo življenje. Njena mati je še živa, a brez vsakih sredstev. Re-vico čaka torej nesrečna bodočnost. Da se torej tej nesrečnici vsaj nekoliko pomaga v njeni bedi, apelujemo na dobro srce naših čitateljev, da bi z denarnimi darovi priskočili na pomoč siroti, ki bo morala zapustiti bolnišnico in bo tedaj vsaj za dolgo dobo odvisna od milosrčnosti bližnjikov/ Prostovoljne darove v ta namen prejema »Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani«, Dunajska cesta št. 38. — C. kr. tehnološkemu muzeju na Dunaju je dodeljen profesor ljubljanske obrtne šole inženir Milan pleni. Š u k 1 j e. — Dr. Laginja v Zagrebu. Po zagrebških listih smo posneli vest« da se je poslanec dr. Laginja preselil v Zagreb. Danes smo prejeli naslednji dopis: Poštovano Uredni-čtvo! K broju »Slov. Naroda« od 14. ovog mjeseca tiskana je vjest, dal sam se preselio u Zagreb. Prosim Vas izpravite to, da se moji znanci i suplemenici po Istri nesmučuju bez razloga. Ja do volje Božje i do krvave sile nekanim ostaviti Istru i držim da to nije ni potreba. Odličnim poštovanjem Dr. Matko Laginja, zast. naroda. Volosko - Opatija, 16-septembra 1915. — »Glasbena Matica«. Hrvatski umetnik, violinski virtuoz Zlatko B a 1 o k o v i ć iz Zagreba, priredi v proslavo godu Nj. Veličanstva Pre-: svitiega ljubljenega cesarja in gosr>o-j darja, dne 4. oktobra t. 1. dobrodelen? koncert V Ljubljani. — Na L drž. mlnaziji. (Tomano-va ulica) se vpisujejo učenci za: JE,! razred v petek in soboto, dne 24. in? 25. septembra od 9. do 12. ure. Ogla-! sijo se lahko tudi pismeno, ako pošljejo potrebne listine (obiskovalno, oziroma šolsko izpričevalo) in krstni ali rojstni list. V ponedeljek, dne 27. septembra ob 8. uri bo sprejemni iz-, pit. Vsi bivši učenci se vpisujejo V. torek, dne 28. septembra dopoldne. Javijo se lahko pismeno. Začetek šolskega pouka je za sedaj določen: za dan 1. oktobra. Natančnejša pojasnila se čitajo v šolskem poslopju. — Slovenska in italijan. ljudska šola za begunce v Ljubljani. Za slovenske in italijanske begunce se namerava ustanoviti v Ljubljani ljudska šola. Oni starši, slovenske in italijanske narodnosti, ki bi nameravali pošiljati svoje otroke v to šolo, na$ se zglase pri »Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani«, Dunajska cesta 38/1. — Pričetek šole. Christofov oblastveno na znanje vzeti učni in vzgojevalni zavod prične s poukom nepreklicno dne 1. oktobra t. 1. ob 8. uri zjutraj v Sodni ulici št. 1, na kar se interesenti opozarjajo. — Krušne karte obstoje v Ljubljani že polnih pet mesecev in se redno vsak petek izdajajo pri devetih, komisijah. Vkljub temu Se veliko strank, ki se ne drže nobenega pravila in reda ter pod vsakovrstnimi, pretvezami in neutemeljenimi razlogi hodijo po karte po krušnem dnevu in s tem po nepotrebnem nadlegujejo in motijo uradništvo na magistratu pri nujnejšem delu. Naj si te stranke vendar že enkrat zapomnijo, da se krušne karte izdajajo* ob petkih in le ob petkih. — Odrezki krušnih kart se od-: slej na željo obrtnikov oddajajo vsalc ponedeljek od 8.—12. ure dopoldne vf posredovalnici mestnega magistrala. — Prodaja krompirja po mestni aprovizacifi. Tekom prihodnjih 14 dni dobi mestna občina ljubljanska izf kranjskega sodnega! okraja: 58 vago-; nov prvovrstnega krompirja, Ri ga? bo takoj oddala konsumentom. Cena se bo sukata okoli 8 K za 100 kg. Naročila za ta kromprr se zaišhe^ sprejemati na magistrat« prihodtfjil četrtek. — Interesente na Kranjskem, ki imalo pendentne kupčlfske zadeve na Grškem, v TurSBt, Bolgar!!! fcf Egiptu, naj sporoče svoje naslove!: trgovski in obrtniški zbornici m hl SLA 4. -SLOVENSKI .^ARvtP'f on^ f$» septembra 216. štev. Zahvala. Goriški begunec, ki biva sedaj v Metliki na Dolenjskem, se najtopleje zahvaljuje okrožnemu zdravniku gospodu dr. R. Weiblu, ki ga je na hudi očesni bolezni in sicer brezplačno popolnoma ozdravil* .Vsa čast gospodu doktorju, ki gre kot župan beguncem v vsakem obziru na roko ter jih tudi zdravi popolnoma brezplačno! Bog ga živi! Gorelo je v Mostah pri posestniku Josipu Krpa. Začelo je goreti v .kozolcu, kjer je bilo polno sena in iiždla. Ogenj so pogasili v pol ure. Škode je 200 K. Baje je zažgai neki petletni deček. Tatvina. Posestnici Mariji Škraba v Lipah pri Toraišlju je zmanjkalo, ko je šla od doma, iz spalne sobe • par ženskih čevljev, par nogavic in ena verižica žepne moške ure. Sumi se, da je odnesel to pastir, 14 let star dečko, ki je služil pri posestnici za pastirja in je isti dan izginil. Na c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranju se bodo vpisovali učenci za prvi razred, dne 25. septembra cd 8. do 10. ure dopoldne v pritlični sobi zasilne bolnice v Pun-gratu štev. 27 na levi. S seboj morajo prinesti krstni (rojstni) list, šolsko naznanilo in spričevalo o stavljenih kozah. Od 10. ure naprej se bodo vršile sprejemne skušnje. V višje razrede se bodo učenci sprejemali dne 27. septembra od 8. do 12. ure dopoldne. Ponavljalni in dodatni izpiti morajo biti izvršeni do 28. septembra. Šolsko leto se začne dne 28. septembra s slovesno službo božjo. Iz poštne službe. Za poštno ofi-cijantinjo v Mar. Celju je imenovana Laura Slana. O pokojnem zdravniku Ferku nam še pišejo iz Maribora: Pokojnik je bil med drugim soustanovnik Posojilnice v Mariboru, ki se je tudi z njegovim sodelovanjem razvila v cvetoč denarni zavod. G. F. Ferk je bii član posojiiničnega ravnateljstva .-.•. fondi S 71;946.3*2-ie. — Iiplsfan« odikednino ia kapttalife B 145,159.273-29. velikosti drog« vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi sIovausKo-narodao upravo. --V/«* pejaaalla dajoi ...mi ■ itvo i LidljaDi Cigar pisarne so v lastni ban-, - ■ čni hiSi ... i Gosposki Dliti itev. 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode ceni takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. -* Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte. EY