Leto LXVL, ft. 186 LJubljana, četrtek 17. avgusta 19» Cena Din 1.- Jthaja vsak dan popoldne, tsvsemm nedelje ln praznike. — InaeraU do 80 petit UREDNIŠTVO IN UFKAVNISTVO Podružnice: MARIBOR, Grajski trg it. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inseraU petit _ ___ ¥A1kJA _ _JT I~ - telefon it 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ullcs 1, telefon it. «5, vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod< UUBUANA, nnaiueva unca k. o podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon SL 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101, velja mesečno t Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi ae ne vračajo. Telefon it. 8122» 3123, 8124, 8125 ln 3U6 Račun pri poštnem čekovnem zavodu v LJubljani it. 10.351« Učiteljstvo dravske banovine zboruje Dopoldne se je pričela v Ljubljani skupščina banovinske sekcije JUU Ljubljana, 17. avgusta. Pomembna stanovska organizacija naših vzgojiteljev JUU se zbere letos v Ljubljani na letnem kongresu. Ljubljana je po-mosna, da sprejema naše prosvetne delavce v svoji sredi, saj ve ceniti njihovo pomembno in stvarno delo za ljudstvo in državo. Danes so se začeli pomembni dnevj, ♦v katerih položi naše učiteljstvo obračun svojega strokovnega dela in začrta ter poudari idejne smernice svoj« organizacije, c banovinsko skupščino v De-Iavski zbornici. Sreska društva so poslala svoje delegate, ki so skoraj povsem napoMri dvo-rrano ob 10.30. Načeflmo, programatično je spregovoril predsednik g. Ivan Dimnik o idejnih smernicah društva in o zahtevah učitelijstva. iZJborovalci so živahno pritrjevala predsedniku, ka se je dotakni vseh načelnih perečih vprašanj »tičocilh se stanovske borbe. Predsednik >e spregovorH tudi jasno brez (fraz o nalogah učiteListva v služibi in v wdej>s*vov anjn i z v en nj e. Predsednikov govor Cenjena skupščina! Ne zadnjem zboru predsednikov sem posebej naglasil, da je v današnji dobi preobrata ih pojavov iirom sveta, ki rušijo gospodarske temelje v njih osnovi ter nam* donašajo vsak dan nove pojave v nacionalnih smereh, ko se maje jo temelji socialnih in kulturnih vrednot v starih državah, dana posebna naloga jugoslovensheara učiteljstvu ki se je more zavedati vsak dan bo!j. Vsi ti dogodki in posebne naloge pri konsolidaciji razmer v lastni državi nalagajo tudi jugoslovenskemu učitelju dolžnost, da stopi iz delokroga ožjega šolskega dele na širše javno torišče. Nalogo ln smer jugoslovenekemn učitelja na tem torišču je začrtal naš hrabri m modri vladar Nj. Vel. kralj Aleksander sam v posebnem izročilu J ugoslo venskemu učiteljskemu udruženju, kjer pravi, da morajo biti učitelji graditelji narodove duše, njegove narodne zavesti in kulture, Jugoslovansko učiteljsko udruženje, Id mora združevati vse dosedanje in bodoče jugosloven-ske učitelje, pa mora bi« žarišče presvete, steber jugoslovenskega nacionalizma in spodbuda za vse lepo stremljenje v bodočnosti Jugoslavije. (Viharno pritrjevanje.) Zvesti temu narocdlu in globoko uver-jeni, da je to edino prava pot za lepšo bodočnost nas vseh, je Udruženje delalo v tej smeri ter poglabljalo vse temelje, ki so spajali in utrjevali šolo in prosveto v narodu ter dvigali njega kulturno in nacionalno zavest. Vselej smo se zavedali, da je učiteljski stan sestavni del celotnega naroda in mu je naloga oblikovati dušo in srce vsem delom naroda. Učiteljstvo je in hoče ostati element, ki bo spajal, ne pa razdvajal narod! Mislim, da smo si vsi edini v tem. da mora v današnjih časih v najtesnejših stikih deliti usodo 8 svojim narodom učiteljski stan, ki mu mora postati najjačja opora in vodnik v lepšo bodočnost. V času, ko se pojavljajo viharni oblaki tudi nad državnimi mejami, ko se znova poraja pohlep po zemlji, ki je naša, je v prvi vrsti dolžnost učiteljskega stanu, da v mladini in v vseh slojih naroda dvigne državljansko zavest da podkrepi edinstvo naroda in utrdi 8 tem državno edinstvo, ki naj bo nepremagljiva sila proti vnanjim viharjem. Naš nacionalizem v tem pravcu je nesporen in neomajen! Nismo nacionalisti samo v spontanem čuvstvovanju, v navdušenju in v zunanjih oblikah. Naš nacionalizem obstoja v pozitivnem nacionalnem ustvarjanju. Zavedati se moramo, da postaja učiteljski stan tudi izven Sole vedno važnejši in potrebnejši faktor. 2e gornja dejstva nujno silijo celokupen učiteljski stan k udejstvovanju v javnem življenju. Vsako odtezanje od sodelovanja pri javnih vprašanjih, bo v škodo šoli in stanu. Zaradi javnega dela pa ne sme trpeti šola, ki nam mora biti prva skrb, a učitelj ne sme pozabiti, da je učitelj vsega in ne le enega dela naroda. V zadnjem času je učiteljski stan v tem oziru napravil precejšnje korake naprej. Započela se je močna akcija za temeljito preorijentacijo. V tem je započeta širša akcija aa pre-orientacijo dosedanje miselnosti učiteljstva v kmetski milje V polnem teku so akcije za strokovno usposobljenje učiteljstva na polju kmetsko in gospodinjsko nadaljevalnega šolstva, zadružništva ter sodelovanja s sreskimi kmetijskimi strokovnjaki za povzdigo kmetijstva in kmetske kulture. Vedno nujnejša postaja potreba poglabljanja in sistematične gojitve politične izobrazbe učiteljstva, da bo poglobljeno vsaj v glavne probleme gospodarske, socialne in kulturne politike podeželske občine. Za predstojeće upravno leto je pred-videroa potom vseh sresTsih društev poglobitev akcije sodelovanja e kmetijskimi strokovnjaki v svrho povod ige kmetijstva in kmetske kulture ter učiteljskega gospodarskega dmeva, v svrho gospodarske vzgoje članstva in poglobitve v stanovske gospodarske probleme. Veliko nacionalno akcijo je pokrenila sekcija z razglabljanjem o problemu državljanske vzgoje pri nas. Vprašanje državiDReichs-post«. Prav odločno je zanikal, da bi v Nemčiji obstajala posebna avstrijska legija. Avstrijske begunce odvajajo v delovna taborišča. Govornik je končal z izjavo, da bo Dollfuss prav kmalu u videl, da ne more večno sedeti na bodalih. Avstrijska vlada zato dobro ve, kaj je njena naloga in dolžnost v sedanjem položaju. Kaj pravijo na Dunaju Pariz, 17. avgusta. AA. Z Dunaja poročajo, da smatrajo tamošnji krščansko-socialni krogi zadnji Habichtov govor, ki ga je prenašala monakovska radijska postaja, za važnega. Habicht je namreč v tem govoru napovedal, da bo nemška na-cionalnosocialistična stranka predložila spor med Avstrijo in Nemčijo Društvu narodov. Kršćanskosocialni krogi naglašajo, da bi Avstrija tega nikoli ne storila iz lastne pobude, da pa bo tak korak Nemčije sprejela z velikim zadovoljstvom. Odmev v Parizu Pariz, 17. avgusta. AA. Najnovejis govor nemškega agitatorja Habichta proti Avstriji daje pariškemu časopisju povod, da Se dalje razpravlja o Nemčiji in njenem odnosa j u do Avstrije. Listi opozarjajo na orgorčenost, s katero odklanjajo Hit-lerjevci napade dunajskega lista >Redchs-post« proti nemškemu poslaniku na Dunaju. Ti demantiji le Se potrjujejo navedbe dunajskega lista. Zanimivo pa je, da se nacionalno socialistična stranka odmika od napadenih avtorjev listin, ki jih objavlja >Reichspost«. Strašne poplave na Kitajskem Že SO let ne pomnijo takšnih poplav — Do sedaj Ze nad 50.000 človeških žrtev Šanghaj, 17. avgusta, r. Poplavna katastrofa, ki je zadela Kitajsko ob Rumeni reki, je zavzela take dimenzije, kakor jih ne pomnijo že 50 let Najbolj prizadete so province Honan, Hobe in Harrtum, kjer so valovi poplavili na stotine vasi in odnesli na deset tisoče hiš kitajskih naseljencev. Po dosedanjih cenitvah je katastrofa zahtevala okoli 50.000 človeških žrtev. Valovi Rumene reke nosijo na tisoče človeških in živalskih trupel proti morju. Ker vlada obenem tudi silna vročina, se trupla naglo razkrajajo, tako da je nevarnost, da bodo izbruhnile kužne bolezni. Nacionalna vlada je uvedla obsežno pomožno akcijo in odposlala v poplavljene kraje letala, da ugotove obseg katastrofe. Katastrofa na Jamaiki Qeenston, 17. avgusta, r. Nad Jamaiko je divjal v noči na sredo silen vihar, kakor ga ne pomnijo že mnogo let in zahteval številne človeške žrtve. Dosedaj so našli 21 trupel, število žrtev pa bo najbrže še večje, ker so v mnogih mestih valovi odnesli cele hiše in so celi mestni okraji pod vodo. Stvarna škoda je ogromna. Podrobnosti o tej naravni katastrofi še niso znane, ker so brzojavne in telefonske zveze potrgane. Angliji grozi japonski dumping Boj na nož med angleško in japonsko konkurenco Japonci hočejo izpodriniti vso angleško trgovino Tokio, 17. avgusta, r. Poskusi AngHje m njenih dominijonov. da bi se zaščitila pred uvozom cenenega japonskega blaga, bodo najbrže v kratkem povzročili obsežno japonsko protiofenrivo na vseh angleških tržiščih, predvsem pa v Juini Ameriki. Japonski tisk piše popolnoma odkrito, da se bo dala angleška trgovina s sedanjimi pripravami povsod po svetu tolči z orožjem »nizkih cen«. Pogajanja, ki a« vrše sedaj med Indijo in Anglijo, smatrajo japonski odločilni krogi že v naprej za brezuspešna in izjavljajo, da bodo začeli proti angleški trgovini boj na nož. Ta sklep utemeljujejo s tem, da je Anglija nedvomno dokazala, da hoče vse japonsko blago izriniti z angleškega trga. kar pomeni za japonski gospodarski obstoj veliko nevarnost. Poskusen atentat na Cankova Sotifta, 17. avgusta, r. Da-vi ye b* poizkuse« ateotat na bivšega ministrskega predsednika dr. Aleksandra Cankova. Ko •Je okrog 7 .zjutraj v spremstvu treh svo-fftn telesnih stražnikov v Cepino&aaii v Ro-dopih odšel na sprehod, Je vrgel neki ne»-•zffianec proti njemu dve ročna bonibi, ki sita •eJcsplodirail. Cankov je ostal itepo&odo-»van, pač pa Je bil eden njegovih stražnikov (ranjen. Ostala dva sta začela streljati za atentatorjem, Id pa se mu ie posrečilo poibegniti v bližnji gozd. kje* je brez sledu izglTrU. Inozemski zdravniki v Nemčiji nemogoči Berlin, IT. amstista. A A Diritomi komisar sa adravniStvo je odredil, da t bodoče ne sme nobenega nemdfkega adra-vmka nadomestiti moeemskl naravni k. Razen tega nemški bolniki poslej ne bodo smeli već v inosemstvo ns sdravtjemje, pa tudi vuMuut. Sleparski ženin Praga, 17. avgusta, r. Po nalogu tukajšnjega kazenskega sodišča je bil aretiran 21-letni jugoslovenski državljan Franc Bobek zaradi večkratnih ženitbenih sleparij in drugih goljufij. Bobek. ki je doma iz okolice Celja, je bival že dej časa v Pragi in se je dosedaj poročil s tremi ženskami, ki jrm je vsem izvabil večje denarne zneske Aretiran je bil prav v času. ko se je hotel poročiti že četrtič. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. De vise: Amsterdam 2316.51_2327.«"; Berlin 1365.14—1375.94, BruaeJtf 800.79 do 804.73, Onrih 1108.35—1113.85. London 189.03-J90.fi3, Newyork cek 4274.93 do 4303.19, Pariz 224.77—225.89, Prapa 170.01 do 170.87, Trst 301.24—303.64 (premija 28.6%). INOZEMSKE BORZE. Onrih: Pariš 20.28, London 17.0850. Newyork 388, Bruselj 72.25, Milan 27.22 Madrid 43.30, Amsterdam 209. Berlin 123.36, Dunaj 58.30, Praga 15 34. Varšava 66.06, Bakaresta 3.08. /BLOTBUs&i KARO D«, dne 17. avgusta 193S ^tev 18« Zopet dve žrtvi planin V kočevskih hribih se je smrtno ponesrečila is letna Renata Lun, na Stenarju pa 17 letna Inge Hermannova Mojstrana, 17. avgusta. Smrtne nesreče v naaih planinah se letos hitro množe. Komaj Je zakrila zemlja mladega turista Dušana Goru pa is Maribora, ki se je umi pod Ttčarico, že je prispela včeraj vest, da se je na Fridrich-steinu v kočevskih hribih ubila 151etna dijakinja Renata Lun iz Gradca, ki je prišla v soboto k svojemu stricu g. Lunu na počitnice. Enaka tragična usoda Je pa doletela včeraj popoldne 171etno gojen ko kon-servatorija iz Bratislave na češkoslovaškem Inge Hermannovo, ki je na Stenarju omahnila v cvetu svoje mladosti v naročje smrti. Hermannovi so prišli nedavno iz Bratislave na počitnice v Triic k sorodnikom Malijevim, znanim mdustrijcem. Ga. Marija Heimamiova, mati ponasrečenke, je namreč rojena Tržičanka, prav tako sta bila pa rojena v Tržiču tudi 171etna Inge in njen brat dvojček Hugo. Na praznik sta odšla brat ta sestra v spremstvu svojega bratranca, odvetnika dr. Diesmana iz Kaira v Triglavsko pogorje. Namenili so se bili na Triglav, najbrž so pa pozneje svoj načrt spremenili, kajti krenili so s postaje Gozd-Martuljek in naskočili Stenar. Srečno so dosegli vrh Ste-narja in se včeraj vračali dobre volje v dolino. Nihče ni slutil, da jih čaka na poti tako strašna nesreča. Na povratku s Ste-narja čez Kriške pode se je sredi poti okrog 16.80 Inge nič hudega sluteč prije- la sa skalo, ki se je v naslednjem hipu odtrgala in mlada turistka Je z jjaaiiliii krikom strmoglavila nazaj sa stemo. Padla sicer ni globoko, toda priletela je naravnost na teme in ko sta JI ns> njen krik brat ln bratranec priskočila na pomoč, je bila nesrečna Inge ž> mrtva. Prebila si je lobanjo in smrt Je nastopila takoj. Dr. Diesmann Je prišel ves zmeden in obupan sinoči v Mojstrano ter prosil za pomoč, oziroma za nosače, da bi ponesrečen k o prenesii v dolini. Obenem je brzojavno obvestil težko prizadeto mater v Tržiču, kakor tudi Malijeve. Davi je prispela žalostna vest o strašni nesreči v Tržič, nakar so se takoj odpeljali v Mojstrano mati in drugi sorodniki, ki so doplodne že prispeli tja. Davi ob 6. je iz Mojstrane krenila ekspedicija, ki so se je udeležili Tone Potočnik, Ivan Kosir, Henrik Volavec in Janez Polda na Stenar. Računajo, da se bo s truplom ponesrečene turistke vrnila okrog 17. v Mojstrano, odkoder bodo truplo prepeljali v Tržič. Pokojna Inge je bila, kot rečeno, stara šele 17 let. Lepa blondinka je bila izredno ljubeznivo in prijazno dekle ter nadarjena gojenka konservatorija v Bratislavi. Z bridko prizadetimi starši ter sorodniki sočustvujejo ob izgubi mlade Inge vsi, ki so jo poznali. Trnovska miss nepravilno izvoljena l\eki fant se je tako odločno potegn il za kraljico svojega srca, da Ji je pripomogel do zmage Ljubljana, 17. avgusta. Tudi v Trnovem volijo kraJoice lepote, čeprav bi jih ne ameli že zaradi tega, ker so v Trnovem vse lepotice najdepše in ne more biti niti dvoma, da je katera najlepša Kljniib tem/u je pa trnovski kopalni klub >Nabrežje< priredil volitve najlepše kopalke, razen tega pa še volitve >misarja<, najdepšega kopalca in najbolj] črnega zastopnika močnega ©poda. To je bil seveda* na praznik v Trnovem neznanski dogodek, da ni bilo že dolgo v LJuibloani pomembnejšega. Najbolj je spravil iz ravnotežja lepotice, ki ee zadnje čase niso upale niti smejati, da bi smeh ne škodoval njihovi nepopisni lepoti. Tudi spati niso mog.le božanske kraso-tice, one pa, ki so zadremale, so seveda sandale, da so biJe izvožene. Volilna vročica se je začela oprijemati končno tudi dam starejših kalibrov in staršev lepotic, ki so upali, da bo doletela njihovo hčerko izredna, a zaslužena čast. O razpoloženju fantov je pa bolje, da sploh ne govorimo Ne mislimo le na kandidate za na j bo i j črnega m najlepšega, temveč predvsem na kavalirje kandidatk. V Trnovem kavalirji v resnici še niso izumrli in upoštevajo zelo čast svodih dam Vsi so bili prepričani, da ne bo iavoljena nobena druga kot kraldica njihovih src. Volilna borba je bila zelo ostra in razpredena je biLa živahna volilna propaganda. Volitve so bile namreč napovedane tajme. zato je morala brti agitacija tem živahmej^a, kajti peri svoboclnih volitvah je treba volilce pošteno >preparirati,2 da volijo pravega kandidata. Trnovske lepotice se niso zanesle le na svojo neprekos. loivo lepoto, temveč so se posluževale raznih modernih sredstev, brez katerih se kandidat ne sme spustiti v volilno borbo. Najmočnejši činitelji njihove volilne propagande so bili njihovi vitezi, ki so jim brezmejno zvesti in zato tudi zigledmo požrtvovalni. Toda za kuhse volilne borbe nismo mogli dobro pogledati. Fantje so še pošteni, zato bi jih preveč pekla vest, če bi se posluževali volilnih trikov preveč javno. Sicer pa ne more nihče niti govoriti o kakšnih sleparijah. O nepravilnostih so začeli govoriti šele po volitvah kot je pač navada, da propadli kandidati zaženo. krik o sleparijah (pozneje, da se tolažijo. Irn trnovske lepotice se najbrž ne bodo mogle potolažiti. Takšnega poraza ni mogoče pozabiti. Zato apeliramo na vsemogočen tisk, naj udari na velik zvon, da ave ves svet, kakšna nezaslišana krivica se jim je zgodila. Trde, da je trnovska m is nepravilno izvoljena in da je treba njen mandat anulirati. Neki fant se je baje potegnil za kraljico svojega srca tako odločno, da njegovih agitacij*?kih sposobnosti ni mogla odtehtati vsa lepota božanskih Traov-čank, ki so bile v pričakovanju velikega trenutka še posebno lepe. Mislile so, da mora pred njihovo lepoto kapitulirati vse in vsak. a da bi si drznil kovati zoper nje črne naklepe, ni prišlo nikomur na misel. Zdaj so bogatejše za bridko iakusmjo. Fant je baje pokupil precej volilnih listkov in jih razdelil svojim privržencem, ki so morali voliti njegovo izvoljenko. Največji greh se adi lepoticam slasti to, da je izvoljena lepotica celo omožena. Po njihovem mnenju je seveda strašaneiko grda, česar jim pa ne upamo verjeti. Včeraj so bile neizvoloene lepotice povsem obupane, danes so se pa menda že nekoliko pomirile, zato si drznemo trditi, da izvoljena krasotica vseeno ni tako grda, kot se jim je zdelo. Seveda njene slike ne namerovamo priobčiti, da si ne nakoplčenio preveč sovražnic. Iz taktičnih razlogov ji tudi ne čestitamo k izvolitvi. Krasotica ne bo užaljena, ve, uboge vse najJepše se pa morate zavedati, da ne more nihče odločiti, katera je najlepša Lepotica, ki je bila izvoljena, je prevzela dovolj veliko žrtev nase, ker si je nakopala toliko sovražnic. O volitvi >misarjev<: je kočljivo govoriti, ker so bili izvoljeni sami taksni krasoto:, ki izvolitve niso veseli, "andidatov za najbolj črnega sploh ni bilo, najbrž zato, ker so se fantje tako ogrevali za lepo. tiče, da so nase pozabili. »Ircvoljen je bil šolarček, ki je bil tako presenečen, da je izvolitev odklonil: — BežHe se...! Za najlepšega niso našli primernega kandidata, zato s.o lz/volill dojenčka, ki j*» baje šele leto dni star. Lepotice vedo povedati še več tako žalostnega o famozan volitvah, da bi nas prepričale, da Nle popolna Mamaža. Obžalujemo nesrečne krasotice, gdede pokJonov smo pa v zadregi, zato raje končamo. še beseda o štajerski kokoši Odgovor na članek »Resnica o štajerski kokoši«, priobčen v »Slov. Narodu« 7. t. m. Metlika, 15. avgusta. Gospod urednik! V vašem cenjenem listu z dne 7. t. m. št. 178 je izšel članek pod naslovom »Resnica o štajerski kokoši«, ki ga je podpisal g. Lav Bajkov, perut-ninarski konzulent v Beogradu, kot do zdevni odgovor na dopisno notico pod naslovom »Štajerska kokoš ni za nas«, ki je bila priobčena v »Slov. Narodu« pod dopisom »Iz Metlike« dne 1. julija. Ta članek nas je v resnici presenetil in ne moremo verjeti, da ga je mogel napisati podpisnik g. Bajkov, ker smo smatrali vse izjave g Bajkova. ki jih je podal ob priliki obiska potujoče kmetijske razstave v Metliki dne 23. junija, kot merodajne Izjave pravega strokovnjaka v perutninar-stvu. Zato smo primorani, da na njegov članek, ki je izšel kot nekak odgovor na našo notico, ne pa kot strokovnjaška razprava o gotovi pasmi, podamo tudi svoj odgovor: G. Bajkov, ki se nam je predstavil kot perutninarski konzulent v kmetijskem ministrstvu v Beogradu, nam je razodel namen svojega potovanja s potujočo kmetijsko razstavo, da se prepriča med ljudstvom sa im, ki redi in goji perutnino, kako Je s štajersko kokošjo, ki jo dravska banovina toliko priporoča in jo je ludi na predlog iz dravske banovine kmetijsko ministrstvo določilo kot pasmo, ki naj bi odgovarjala kmetskim potrebam na vasi v dravski banovini. Na njegovo vprašanje, ko je g. Bajkov obiskal naše kurnike, zakaj ne redimo štajerske kokoši, smo mu pač odgovorili, da štajerska kokoš ni za nas, ker imamo slabe izkušnje. Štajerska kokoš se je pri nas izkazala z naslednjimi napakami: Slaba valilnost jajc, nerentabilna in kratkotrajna nesnost, drobna in lahka jajca, raznobarvnost perja, šibkost piščancev, uhajanje in potepanje kokoši. Na te naše očitke je g. Bajkov pred mnogimi drugimi izjavil, da tudi drugod do prihoda v Metliko ni slišal niti ene po- hvalne besede za štajersko kokoš. G. Bajkov ne navaja v svojem članku resnice, ko trdi, da je bilo v naši notici navedeno, češ. da je on priznal, da je pasma Leghorn mnogo boljša od štajerske. Tega v priob-čeni notici v »Slov. Narodu« z dne 1. julija ni bilo, pač pa je bilo izraženo samo mnenje, da bi bilo potrebno za naše kraje določiti posebno vrsto, s čimer se je tudi sam g. Bajkov strinjal in kar je izjavil pred mnogimi drugimi ob priliki obiska potujoče^ kmetijske razstave. V notici »Slov Naroda« je bilo samo še izraženo mnenje, da bi bilo menda treba priznati kot pasmo za naše kraje Leghornko. Njegova nadaljnja izvajanja, da ni bil nikakor in nikdar tega mnenja, so pač odveč. Saj tega nihče v notici ni niti trdil. Trdili smo pač vsi. da štajerska kokoš ni še selekcionirana, torej se kot neselekcionirana ne da še uvesti kot splošna in edinstvena pasma. Takrat smo tudi ob priliki debate z g. Bajkovim izražali vsi svoje začudenje vsem činiteljem, ki so nri oblasti poklicani za napredek kmetijstva, zakaj propagirajo in priporočajo tako pasmo, ki ni selekcionirana in ki ni za nas kmete, zlasti ne v naših krajih. Ne drži pa trditev g. Bajkova, da Leg-hornka ne kvoče. Leghornka kvoče po preteku 2. leta in takoj, ko odkvoče, začne zopet nesti. Leghornka tudi lepo sedi in prav lepo vodi piščance. Za našega kmeta se je zlasti v sedanjem času izkazala odlika Leghomke. ko ni imel naš kmet odkod dobiti denarja in ko niso vsi njegovi ostali produkti imeli ne cene ne konzuma Jajca so dala našemu kmetovalcu denar za sol in najneobhodnejše nujne življenjske potrebščine, ki si jih mora dnevno nabavljati. Cena jajcem Leghornke je bila pri nas stalno 10—15 par višja kot jajcem te naše domače štajerske kokoši. Pripovedoval mi je kmet perutninar, ld ima 40 štajerskih kokoši, da ao mu do marca pojedle 15 mernikov koruze, o jajcu da pa pri hiši nimajo pojma, kakšno je. Od Leghornke imaš jajca tudi o božiču. Druga mi je revna žena vdova pripovedovala, da je z zadovoljstvom odslužila 2 dnini na delu pri posestniku p eru tn i nar j u Leghorn k za 30 valilnih jajc ter da so jo ta jajca oziroma poznejši kokoši rešile največjega pomanjkanja. Kmetu Leghornka odplača s svojimi jajci vrednost mesa. Kmet ne redi kokoši zaradi mesa, temveč zaradi jajc, ker le-ta prmeso gospodinji in splošnemu gospodarstvu najpotrebnejše, kar se pač mora nabaviti. Moji kmetovalci, s katerimi sem stalno v stiku, so lani nakupili pri men! brez najmanjšega ugovarjanja pri ceni nad 2000 valilnih jajc Leghornke, v letošnjem letu prav tako, a za prihodnje leto in že vnaprej so vsa valilna jajca Leghornk oddana. (j. Bajkov izraža v članku tudi svojo skrb za kmeta, kako lahko postane perut-ninarstvo koristno za kmeta ter poudarja, da 90 odstotkov perutninarsklh proizvodov izhaja iz vasi in da je torej potrebno priporočati pasmo, ki najbolj odgovarja prilikam kokošjereje na vasi. Tz prej navedenega naj si torej vsak kmetovalec in javnost ustvari svoje mnenje o "»referenčni vrednosti ene ali druge omenjene kokošje pasme. Moram se pripomniti, da v svojem dosedanjem večletnem gojenju Leghornke nisem imel se prilike ugotoviti kake bolezni Leghornke. najmanj pa tuberkuloze, katero g. Bajkov navaja v svojem članku kot zelo pogosto bolezen. Imel sem pač priliko ugotoviti samo dvoje lahkih obolenj zaradi prevelikih jajc, kar se pa z malo hipermangana prav lahko odpravi. V kolikor se pa članek dotika propagiranja štajerskih kopunov, sem pa primoran javno pribiti, da je vzgoja kopunov za kmeta nerentabilna, ker je s kopuni več kot preveč stroškov in ker cena ne odgovarja, da bi pokrila vse stroške za vzreje-vanje kopunov. Kar se pa tiče izvoza kurjega mesa, pride to lahko v poštev samo v zelo majhni meri za kraje blizu večjih izvoznih centrov. G. Bajkov še trdi. da se mora nase perutninarstvo razvijati v skladu z zahtevami izvoza v tem soglašamo z njim, toda istočasno pribijamo, da izvoz zahteva jajca, ki imajo tudi tako težo. katere štajerska kokoš s svojimi jajci ne doseže nikoli, pač pa to težo dosegajo redno jajca Leghornke. Zato se tudi izvoz jajc zmanjšuje, ker nimamo take pasme, ki daje takšna jajca. Vprašam samo, zakaj so mi nakupovalci plačevali vedno 10—15 par jajc Leghornk dražje od jajc štajerskih kokoši? Mnenja sem in tudi prepričan, da smo imeli v neprimerno večjem iznosu dohodkov pri izvozu jajc kot pa pri izvozu kurjega mesa. Končno naj poudarim še to, da je bila priobčena notica v »Slov. Narodu«, ob katero se je obregnil g. Bajkov, namenjena prilikam našega okoliša in ni izšla kot članek splošne veljave ter ni imela namena kritike, še manj pa polemike. Ker je pa sedaj g. Bajkov izzval in preklical dane izjave, sem primoran povedati svoje mnenje na podlagi izkušenj. Belokrajinski perutninar. Kaj bomo videli v nedeljo Ljubljana, 17. avgusta. Včeraj smo opisali le tri točke sporeda letalskega mitinga, ki se prične v nedeljo ob 15. na aerodromu, ko bo na njem 30 letal iz naše države in tudi iz Avstrije kazalo svoje umetni je. Veličastna bo 4. točka programa, ko se osem vojnih dvosedov tipa Breguet in Potez s po 520 HP dvigne naenkrat v zrak, kjer bodo izvajali skupinsko letanje, da bodo avioni leteli v obliki črke V, kakor žerjavi v jeseni, ali v obliki križa ali v čelni vrsti ali pa drug za drugim kakor gosi itd., sploh, avioni bodo v zraku izvajali razne figure v isti visini vodoravno in pa tudi v vertikalni črti. Za to točko bodo avioni pokazali metanje ln pobiranje poročil, kakor to prakticira jo na manevrih in pa tudi v civilni službi. Na določeno mesto bodo morali zagnati poročilo in z določenega mes*a ga bodo morali spet pobrati in odnesti v višino. Za to vajo je treba silne spretnosti in seveda tudi primerne količine drznosti ter poguma. Največ poguma je pa treba za 6. točko programa, ko se bo te vojnih letal naenkrat spustilo pet letalcev s padali na tla. Ljudje naj nikar ne mislijo, da bodo to slamnati možje ali pa da bo ta točka morda odpadla, zato naj se pa nervozni hi plašni ljudje pripravijo, da se ne bodo onesve-ščali. Današnja padala, ki je z njimi opremljeno vsako letalo, so že tako sigurna, da tudi ta vaja ni več nevarna, čeprav je seveda se vedno kolikor toliko riskantna, da bi je ne poskusila vsaka nežna gospodična. Letalci bodo skakali iz višine več sto metrov, tako da bo dosti za gledanje, občudovanje in tudi preveč za trepetajoča srca naših dam. Najbolj zali fantje namreč prilete v nedeljo k nam in tudi najbolj korajžni in podjetni, zato pa: Pozor! Berači v Frančiškanski nlicl Ljubljana. 17. avgusta. Ta najprometnejSa ulica, ki se spaja z Miklošičevo in Tvrševo cesto, je za pešce, ki se izogibajo sosedne Prešernove ulice radi prevelike gneče, najbolj priljubljena. To raznovrstni berači najbolj vedo. Hodnik od Miklošičeve do Tvrševe ceste je vsak dan stalno zaseden po številnih beračih in beračicah, ki mole svoje roke proti pasan-tom, proseč darov, drugi zopet z bergljami zastavlja hodnik, tako da so ljudje, da se izognejo številne nadlege, prisiljeni hoditi po vozni cesti. Najčešče stoji tu star mož z bergljami, s katerimi zastavlja hodnik. Stalna je neka stara žena, ki nudi in »prodaja« razne ove-nele cvetlice in plevel, dobro vedoč, da kaj takega nihče ne kupi, toda ker mimoidoči ne kupi, izrabi to priliko, da prosi za milodar. Stalno je tudi neko dekle, ki težje hodi, morda radi revmatizma. Drugih beračev, ki ee pa menjajo, je v tej ulici večje Število. Zdaj žena z otroci, zdaj mož i otroci. Potem še razni stari berači ln beračice, ld ao nestalni, toda vsiljive jai od stalnih. Posebno mučno je pa bilo to splošno beračenje ob zadnjem vaeeokolakem zletu, ko ao ee morale umikati na cesti tam ljudem, češke Sokoliće ln Sokoli, imajoč po večini samo češke krone seboj, radi česar bo si izposojevali naš denar drug od druge- ga, da zadoste vsiljivim prošnjam teh reve-Žev. Poudariti je še, da Je ravno v Frančiškanski ulici permanentna propagandno, tujsko-prometna razstava, kar je v slinam nasprotju s opisanimi razmerami te ulice. Čuditi se je le, da kompetentne oblasti take božjepotne razmere toleriraj o v osrčju Ljubljane. Revežem, ki se tu razstavljajo, naj se pomaga, ako so res potrebni, do človeku dostojne eksistence iz javnih sredstev, nikakor pa ni trpeti, da nadlegujejo mimoidoče, še manj pa tujce. Seja trebanjskega občinskega odbora Trebnje, IS. avgusta. V nedeljo se je po daljšem presledku vršila seja občinskega odbora pod predsedstvom ipo-edsedmika Josipa Zupančiča. Pred prehodom na dnevni Ted se je župan v lepih 6rx*mmskih besedah spominjal nedavno umrlega odbornika FVanca Novaka iz Račjega sela. Občinski odbor je počastil njegov spomin stoje. Ker je s 13. junijem stopil v veljavo novi oboins-ki zakon, je župan v kratkih obrisih pbrocal o njem. Posebno je omenjal važnost novih določb domovinetva, ker imamo sedaj Člane in pa pripadnike občine. Na predlog predsedstva je bil na imeeto pokojnega Novaka iavoljen sa člana v šoLski odbor Račje selo član uprave g. Josip Udovlč iz Repč, za šolski odibne Račje selo ps g. Novak Anton iz Blata. Na prošnjo združenja mesarjev in klobasičar-jev v Novem m ee tu je občinski odbor ugodil prošnjji in dovolil zvišanje cen mesu v smislu § 150, odst. 2 zakona o obrtih od 8 Din na 10 Din za kg. Soglasno je občinski odbor ugodil oroendi g. Pavlina Josipa iz Trebnjega in miu Izdal dovolilo za izvrševanje gostilniške obrti in to na podlagi $ 77 od&L 5 zakona o obrtih. Za predlog, ki ga pripravlja banska uprava na ministrstvo za zgradbe, za uvr. stitev prometno važnih javnih cest med banovinske ceste II. reda, predlaga občinski odbor sledeče ceste: reducirano banovinsko cesto Trebnje - Račje selo in Nemška vas - Gomiba ter še nedograjeno cesto Ponikve -J)ećja vas. Prosinci Za; 'a Antona iz Odre za prestavitev pota sklene občinski odbor ugoditi v toliko,, da v načelu nima nič proti in naj eadevo prosilec uredi sporazumno s prizadetimi strankami. Občinski odbor je pripravltfen tudi posredovati. V zadevi nujne pomoči tukajšnjemu gasil, društvu, ki je v silno težikih gmotnih prilikah, sklene občinski odbor lzive-sti v občini nabiralno akcijo, iS katere naj se podeli društvu nujna podpora. O akegi naj župan poroča na prihodnji seji odibora, na kateri naj se sklepa o nadaljnji podpori. Zaradi zadolžitve za nabavo gasilskega avtomobila, številmih požarov, in reševalnih akcij, preti društvu najhujše — likvidacija — ln prodaja inventarja, pa so naprošeni vsi, da društvu po svojih močeh pomagajo ia težavnega položaja. V zadevi gradnje občinske ceste Trebnje -Dobrniče za ustanovitev prispevnega sklada 1.880.000 Din, občinski odbor vname dopis banske uprave na znanje in predla, ga s reškemu cestnemu odVbora Novo mesto, sklicanje seje obeh prizadetih občinskih odborov trebanjskega in dobrniškega v skupnem zasedanju v Trebnjem čimprej, pa naj se poiščejo viri »a gradnjo, posebno pa naj podpre gradnjo »reski cestni odbor in pa baneka uprava • prispevki aa podpiranje brezposelnih bi za Javna dela. Sokol Župni prosvetni tečaj na Taboru Ljubljana, 17. avgusta. Prosvetni odbor Sokolske župe Ljubljana je sklenil prirediti v svrho čim intenzivnejšega prosvetnega dela v bližajoči se zimski sezoni svoj 11. prosvetni tečaj, ki je namenjen v prvi vrsti vsem onim bratom in sestram, ki se pečajo s sokolsko presveto. Prosvetni tečaj se bo vršil v dneh od 23. do 26. t. m. v mali dvorani na Taboru. Prosvetnemu odboru se je posrečilo pridobiti kot predavatelje naše najboljše sokolske delavce. Tako bodo predavali v tečaju savezni načelnik brat Miroslav Ambrožič, br. dr. Franta Mis, br. dr. Viktor Murnik. savezni predsednik prosvetnega odbora br. dr. Vladimir Belajčič, br. dr. Fran Kandare, Lavrenčič Ivan, br. Tratar Marjan, br. Jaka špicar, br. Jaki lesih ter člani župnega prosvetnega odbora. Tečaj bo vodil predsednik 2PO br. Janez Poharc. Vsako jutro bo eno uro telovadbe, katero bo vodil župni načelnik brat Lojze Vrhovec, ki bo imel tudi predavanje o temeljih sokolske telovadbe. Ze sama imena predavateljev jamčijo, da bo dosegel ta prosvetni tečaj popoln uspeh, kakor ga je lanski. Poleg rednih predavanj bosta za tečajnike tudi ena lutkovna in ena kmopred-stava. £PO pa bo skušal izposlovati tudi brezplačen poset narodnega muzeja. Vsa bratska društva in čete ponovno prosimo, da pošljejo prijave udeležencev 2PO najkasneje do nedelje, 20. t. m., ZtfKJ na Tabor. Tečaj se prične v sredo, 23. t. m. točno ob 8. uri zjutraj in morajo biti vsi tečajniki zbrani v mali dvorani na Taboru. Vsa ostala navodila glede prehrane m prenočišč bo dal na dan otvoritve tečaja br. predsednik Poharc. Po prosvetnem tečaju bo v nedeljo 27. t m. prosvetna konferenca na Taboru ob 9. uri dopoldne, ki je strogo obvezna za vse društvene in četne prosvetarje. Konference se udeleže podstarosta SKJ br Gangl, predsednik saveznega PO br. dr. Belajčič, župni starosta br. dr. Pipenbacher ter člani ZFO. Dnevni red bomo še objavili. Vsa bratska društva in čete ponovno opozarjamo na ta tečaj ter pričakujemo polnoštevilne udeležbe. Zdravo. _ Lep sokolski nastop na Blejski Dobravi. Sokolsko društvo na Blejski Dobravi marljivo deluje, kljub temu da ni primernih prostorov in ne denarnih sredstev, pač pa dosti ovir od raznih nasprotnikov. Seme pa, ki je bilo pred tremi leti vsejano v trda tla, je rodilo dober sad, kar nam je zgovorno potrdil nedeljski javni nastop. Sodelovala so z deputacijami članstva in naraščaja bratska društva z Jesenic, Javor-nika in Bohinjske Bistrice, ki vsako leto pridejo najmlajšemu Sokolu na pomoč. Nastopila je v lepem številu moška in ženska deca, ki je Izvedla vzorno proste vaje in dokazala, da je v rokah dobrih vaditeljev. Sledil je nastop Članov, članic, mo- škega in ženskega naraščaja s prostimi va jami, ki so bile naravnost vzorne. Na orod ju so nastopile štiri vrste telovadcev, ki s< izvedli vse vaje zelo dobro. Zlasti na kro gin la na drog-u so nekateri telovadci iz vajall vrhunske in vratolomne vaje a vse lahkoto in eleganco. Po telovadbi se je vršila velika narodna veselica, ki je trajala ob veselem iazpoloženju pozno v noč. Pri prireditvi je marljivo sodelovala sokolska godba z Jesenic. Agilno Sokolsko društvo na Blejski Dobravi Je s svojo delavnostjo in lepim nastopom sasluiilo gotovo večji obisk. — I. pokrajinski ziet sokola kraljevine Jugoslavije v LJubljani. Kupujte in zalošite se 8 »letnimi znamkami, ki bodo v prodaj: samo še do 31. t, m v prometu pa do konca septembra t. 1. Znamke po Din 0.75 (prodajna cena Din lj in po Din 1.50 (prodajna cena Din 2) se dobe pri vseh poštnih uradih. Koledar. Danes: Četrtek, 17. avgusta katoličani: Liberat. Radigoj, pravoslavni 4. avgusta. Današnje prireditve. Kino Matica: Ljubimkanje. Kino Šiška: Tri eestre. Dežurne lekarne. Danes: Ramor, Miklošičeva cesta 30 ln Trnkoczv. Mestni trs 4. (Sas. p o d sita in rešeta Zagrebški »Svijet« poroča o negi pasje lepote: »Moderni dami ni treba skrbeti samo za to, da je sama lepa, temveč mora gledati tudi na to, da je lep in snažen tudi njen četveronogi prijatelj in ljubljenec. In kakor mora sama mnogo pretrpeti od torture raznih preparatov in aparatov, vzemimo samo za trajno kodranje, tako prenaša tudi njen psiček prave muke, dokler ne gre skozi vse stadije in »etape«, da doseže lepoto, ki se zdaj zahteva od njega. Zdaj je tak čas, da se od finih psičkov zahteva, da morajo biti ne samo snažni in sposobni za »družbo«, torej za salone in da lahko sede v salonih v naročju lepih dam. Zato se morajo negovati enako kakor dame. V Los Angelesu v Kaliforniji je otvoril podjeten Američan (če vas zanima — pile se Ale-xander Moxley) salon za pasjo lepoto. Kakor lahko skrbe za žensko lepoto samo strokovnjaki kozmetiki in frizerji — pravi ta pasji mojster — tako more samo strokovnjak vzdrževati psa v polnem redu in skrbeti za njegovo lepotoAc Pravijo, da je na svetu 30 milijonov brezposelnih. Ne bomo se hudo zmotili, če trdimo, da imajo te nedolžne žrtve naše visoke kulture vsaj 10 milijonov otročič-kov. In kje so strokovnjaki, ki skrbe za telesno in duševno zdravje teh 10 milijonov bodočih ljudi? Seveda, ljudje niso psički, da bi bilo treba negovati njihovo lepoto. Ljudem tudi ni treba, da bi bili sposobni za pasjo družbo. Veseli naj bodo, da niso. ort Za prvenstvo gornjega Jadrana Mednarodni tabletenis turnir SK Ilirije v Crikvenici. Preteklo soboto in nedeljo je priredila Ilirija v Crikvenici mednarodni table tenis turnir, ki je prav lepo U6pcl. Udeležilo sc ga je 60 domaČih in inozemskih igračev. Ža turnir je daroval lastnik hotela Thera-pia g. Urbanetz, kjer se je turnir odigral, lep prehodni pokal za zmagovalca v singlu gospodov. Spričo velikega zanimanja leto-viščarjev, ki so v velikem številu prisostvovali prireditvi, so pokazali tekmovalci prvovrsten sport, zlasti so pa navdušile finalne igre. Odlikoval se je posebno državni prvak Somborčan Heksner, ki je predstavljal razred zase in si je tudi gladko priboril naslova prvaka gornjega Jadrana in prehodni pokal. Prava senzacija turnirja pa je bil mladi Dirijan 2iža, ki ga v defenzivni igri ni dosegal noben udeleženec. Njegovo drugo mesto je bilo zasluženo. Ilirija je poslala na turnir svojo najmočnejšo moško ekipo, od dam pa smo pogrešali državno prvakinjo Dečmanovo. Rezultati so bili naslednji: Za prvenstvo gornjega Jadrana so se plasirali v finale Heksner (Sombor), Weiler £Zagreb), 2iža in Weissbacher (Ilirija). Zmagal je Heksner, ki je premagal vse svoje nasprotnike v treh setih. I>rugo mesto je zasedel 2iža z zmagama nad VVeisaba-cherjem 30:22, 17:21, 21:17, 21:7, 22:20 in VVeilerjem 8:21, 21:23. 21:15, 21:19, 29:27, tretji Weiler, 4. \Veissbacher. Pri damah je zmagala Maksimovičeva (Sombor), 2. Klein (Zagreb), 3. \Veiner (Dunaj). V dou-blu gospodov je zmagal par HeksnerAVei-ler, 2. Djinovski-Nagv (Ilirija), 3. Maksi-mović-Bačić, 4. Verč-Šiška (Ilirija). V mi-xed doublu ita zmagala Maksimovič-Heks-ner, Z Markovič-Nagy, 3. Weiner^Maksi-movič. Vršilo se je tudi tekmovanje gostov za prvenstvo Crikvenice. Pri gospodih je zmagal Maksimovič (Sombor), 2. Fišl (Praga), 3, Nedved (Dunaj), pri damah pa 1. Wei-ner (Dunaj), 2. Maksimovič (Sombor), 3. Klein (Zagreb). Zmagovalci so prejeli okusna spominska darila. Iz Trebnjega — Ini. Kola Ajayi v Trebnjem. Davi je prispel v Trebnje inž. Kola Ajayi, ki bo zvečer ob pol 9. predaval v dvorani Prosvetnega doma o temi: »Afrika, moja solnč-na domovina«. Predaval bo v esperantu, sproti pa bo njegovo predavanje prevajal književnik Damjan Vahen iz Ljubljane. Po predavanju bo pel originalne zamorske pesmi v svojem jeziku s spremljevanjem bobna. Za predavanje vlada v Trebnjem po uspelih gostovanjih črnca v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in drugod, precejšnje zanimanje. Malo denarja ... Očim moži pastorko in za doto ji obljubi tri tisočake. Ko se mu pa predstavi ženin, opazi, da je grbaat in se past. — Koga si pa izbrala? — vpraša pastorko. — Kaj pa hočete za tri tisočake? — ga zavrne pastorka. Stev 180 .SLOVENSKI NAROD«, dne 17. avgusta 1933 Stran 'J Dnevne vesti — Kraljev dar za popravilo djakovske katedrale, Nj. Vel. kralj Aleksander je daroval za popravilo in obnovitev po požaru prizadete katedrale v Djakovu 100.000 Din. Nas narod bo sprejel to vest s tem večjim veseljem, ker vidi v katedrali v Djakovu nacijonalni hram kot simbol stremljenja in idej, ki so vodile velikega vladiko pri njegovem delu za edinatvo naroda, s tem darilom je Nj. Vel. kralj dokazal, kako mu je pri arcu delo velikega škofa in kako zvest je idejam, ki jamčijo Jugoslovenom za lepšo bodočnost, namreč v slogi in edin-stvu, tema nesmrtnima Stroasmaverjevima gesloma, napisanima na pročelju nieeovpga velikega hrama. -— Pojasnilo o dopustu prometnega oeobja. Na sproženo vprašanje, ali se odsotnost zaradi bolezni računa v letni dopust po fi S 86. in 87. zakona o državnem prometnem oeobju, je prometni minister odobril pojasnilo komisije za tolmačenje zakonov, uredb in pravilnikov, da se akutna bolezen, obolelost In karantina, ko uslužbenec dejansko ne more priti v službo, ne računa v letni dopust. — Vsa mesta v Hipotekami banki zasedena. Državna Hipotekama banka obvešča zainteresirane, da so vsa službena mesta v nji zasedena in da v bodoče ne bo sprejemala nobenih prošenj niti intervencij glede služb. če bo pa morala koga sprejeti v službo, bo razpisala natečaj, ki bo objavljen v listih. — Natečaj za eJektros trojnega Inženjer-ja. Poveljstvo m armijske oblasti v Skop-Iju potrebuje elektrostrojnega inženjerja. Prošnje je treba vložiti do l. septembra. — Strokovno glasilo industrije za obdelovanje lesa, V septembru začne izhajati v Novem Sadu edino strokovno glasilo industrije za obdelovanje lesa v naši državi, in sicer v dveh izdajah, ena v državnem je^ ziku pod imenom »Jugoslovenski stolar«, druga pa v nemščini »Der jugroslavvische Tischler«. Prva bo Izhajala v začetku meseca in bo imela stalno tudi oiispevke v slovenščini, nemška izdaja bo pa izhajala sredi meseca. Naročnina za vsako Izdajo bo znašala za vse leto 120, za pol leta 65, četrtletno pa 35 Din, poedina številka pa 15 Din. Uredništvo in upravništvo je v Novem Sadu, Lazara Stanojeviča ulica 4. — Da lija vzbuja v zadnjem času posebno privlačnost med ljubitelji cvetlic. Postala je m edema. Do tega slovesa Je prišla dalija. ker jo je vrtnarska umetnost vzgojila v najrazličnejših oblikah in barvah, razen modre, in pa zaradi trajnega cvetenja od julija do slane v jeseni. Te prednosti nima nobena druga cvetlica. V Ljubljani imamo Klub ljubiteljev dalij, ki priredi na letošnjem jesenskem velesejmu lepo razstavo dalij. Nad sto sort dalij z orjaškimi cvetovi v žarečih barvah bo razstavljeno, zraven pa tudi drobiž pomponk. Takih nismo še videli. Zaradi boljšega poznavanja bo vsaka posamezna označena s točnim imenom. — Otvoritev ceste Split—Makarska. V torek je bila svečano otvorjena krasna cesta med Splitom in Makarsko. Cesta je speljana ob morju in z njo se je skrajšala pot od Splita do Makarske za 17 km. Nepopisno lep je razgled s te ceste na morje. — Zelenja dna razstava na velesejmu v Ljubljani od 2. do 11. septembra bo obsegala vrtnarske izdelke iz vseh krajev dravske banovine, pokazala nam bo napredek te stroke v zadnjih letih. Poučili se bomo, katere -vrste zelenjave so najboljše in dobič-kanosne. Zainteresirala bo kupce iz oddaljenih krajev kakor tudi naša letovišča, da se bo števil o odjemalcev pomnožilo. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno in toplo vreme ter možnost neviht. Včeraj je nekoliko deževalo v Zagrebu. Beogradu in v nekaterih krajih Dalmacije, drugod je bilo pa samo oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu in Skoplju 32. v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu 2S, v Beogradu 27. v Mariboru 24.2. Davi je kazal h-arometeT v Liubljani 761.5. temperatura je znašala 15 stopinj. — Tragedija božjastnice. V ljubljansko bolnico so pripeljali včeraj smrtno nevarno opečeno 33letno posestn-kovo ženo Jo-žefo Tomlje iz Spodnje Slivnice. Nesrečni-ca trpi na kronični epilepsiji. Na praznik, 15. t. m. je zopet dobila hud napad, ki jo je vrgel na štedilnik, kjer se je opekla po rokah, na obrazu in po prsih. Njeno stanje je brezupno. — Zopet nesreča s patrono. France Vavpetič, °letni sinček delavca iz Podgorja, občina Kamnik, je včeraj na polju našel staro vojaško patrono. V otroški radovednosti se je začel s patrono igrati in je toliko časa razbijal po nji. da mu je eksplodirala. Fantek je bil ranjen na obeh rokah in na glavi ter so ga morali prepeljati v bolnico. — Žrtev prepira Posestnik Jože Po-držaj, rojen leta 1879. in doma z Grosupljega, ie bil na praznik v neki gostilni v Rač-ni. Med pivci je nastal kakor običajno hud prepir in nekdo je Podr?aja sunil z nožem v desnico, poleg tega ga ie pa oplazil z lato tako močno čez usta. da mu je izbil vse prednje zobe. Podržaj je moral v ljubljansko bolnico. — Smrt Ljubljančana v Mariboru. Na obisku pri hčerki je zadela v Mariboru kap vpokojenega preglednika ljubljanskega do-hodarstvenega urada g. Ivana Gliho. Bil je takoj mrtev. Naj v miru počiva! _ Zopet požar v ptujski okolici. V noči od 13. na 14. t. m. je na nepojasnjen način izbruhnil ogeni na posestvu Janeza Obrehta v Stareš:nc:h. Požar je uničil hišo in gospodarsko poslopje. £koda je krita z zavarovalnino. — Iste noči je gorelo tudi pri po-sestnici Mariji Baumanovi v Zgornjem Pleter ju, kier ie ogent uničil skedenj m povzročil 30.000 Din škode. Posestnica je bila precej visoko zavarovana in je bila zadnja premija šele dan popreje vplačana. — Že 100 let je oženjen. V vasi Krsno blizu Zemuna živi 1221etni ded Rajko, njegova žena Smilja ie pa sta^a 101 leto. Starca muči samo revmatizeT* v nogah, drugače je pa še čil in krepak. Oženil se je. ko mu je bilo 2? let. tako da je oženjen že celih 100 let. Tramvaju in avtomobilu starec nič kai ne zaupa. — Raie v smrt. nego v ječo. V Samndu blizu Velikega Bečkereka se je v torek obesil kmet Franio Emza. Pred samomorom fe narv«fll državnemu tožilstvu v Veliki Kikindi pismo, ki v nfem pravi: »Pozvali ste me. naj pridem 15. t. m. odsedet 3 leta ječe. Star sem že 50 let in bi tri leta ne mogel vzdržati v Ječi, to pismo bo pa lahko vzdržalo.« Državno tožilstvo je takoj dbaaatito orožnik*, ki ao pa na* kmeta ie mrtvega. Emza se je bil zaljubil v sosedovo hčerko, pa je nekega večera pijan skočil skozi okno v njeno sobo. To je dekleta tako ujezilo, da ga je zapodila. Emza je pa pograbil nož in jo večkrat zabodel. Zato je bil obsojen na 3 leta ječe. — Će gre človek pijan v vodo. V vasi Peklenici blizu Čakovca so se ili kmetje in kmetice po mlačvi kopat v Muro. Med njimi je bik tudi 351etna Zofija Skvorc, ki se je bila med delom močno napila. Skočila je v vodo in ker ni znala plavati, je utonila. — Na bregu Mure blizu Kotoribe so pa našli v torek truplo neznanega utopljenca. Pri njem so našli legitimacijo na ime Andreja Škode iz Kotoribe. Mož je bil najbrž pijan, padel je v Muro in utonil. _ Vas v borbi z blaznežem. V vasi Be defcovicini blizu Zlatanja Je prišlo v ponedeljek do srdite borbe med kimeti in zblaznelim Svetkom G^rnpakom, ki je bil štiri dni strah in trepet vse vasi. Ko so ga hoteli kmeti'e v ponedeljek popoMme ukrotiti, je navalil na nje s bajonetom ln neko kmetico smrtno« e varno ranil v gT-lo. Nekega kmeta je obrez al po roki, lažje ranil je le več kmetov, potem Je pa odšel domov, zakuril v peči in spekel živo ko_ koš. Slastno jo je bil pojedel, potem je pa odšel Iz hiše tal zagrozil kmetom, da Jim bo zažigal hiše. Končno so ga kmetje le ukrotili in odfpettall v umobolnico. _ Smrt pod tramvajem. V Zagrebu Je ek-očila včeraj pod tramvaj 40-1 etna Terezija Lowy. Vzrok samomora je bila težka živčna belezen. — Delo dobi. Borza dela v LJubljani išče za takoj stukaterja. Ljudje, ld trpe na otežkočeni telesni potrebi in ki jih zaradi tega mučijo krvno prenapolnjenje trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca, dalje, ki trpe na bolezni dančne sluznice, fišurah, hemoroidalnem zamotku, fistulah, jemljejo za iztrebllenie črevesa zjutraj in zvečer po Četrtinko »Franz Jo-sefove« grenčice. Vodilni zdravniki kirurških zavodov izjavljalo, da se poslužujejo »Franz Josefove« jrrenčice po operacijah z najboljšim usoehom. »Franz »Tosefova« srenčfca se dobiv vseh lekarnah, droge-riiari in sneopriipV'ri trgovinah. Iz Linbllane —lj Ljubljanskemu meščanstvu. V dneh 17., IS., 19., 20. in 21. t. m. se vrši v Ljubljani banovinska in glavna skupščina Jugoslovanskega LTčiteljskega Udruženja. Nad 2000 naših vrlih prosvetnih delavcev, učiteljic in učiteljev se zbere te dni v Ljubljani na svojem stanovskem kongresu. Odredil sem. da se vsa mestna poslopja okrase na čast dragim gostom z državnimi zastavami, vabim pa tudi vse hišne posestnike, da tudi oni počaste prihod naših gostov tako, da okrase svoje hiše z državnimi zastavami. Zupan in mestni načelnik: dr. Dinko Puc. —lj Tlakovanje Bleiweisove ceste. Lani je bil iz kaldrminskega fonda tlakovan del B!ei\veisove ceste od Celovške do Tvrševe ceste. Zdaj pride kmalu na vrsto drugi del, in sicer od Gregorčičeve ulice do Aleksandrove ceste. Tudi ta del bo tlakovan iz kaldrminskega fonda, licitacija za tlakovanje se bo vršila že v ponedeljek 21. t. m. <*^e bo ministrstvo licitacijo kmalu odobrilo, potem je računati, da bodo jeseni že začeli s tlakovanjem ceste, kar je nujna zahteva. Blei\veisova cesta je gotovo ena najbolj prometnih, poleg tega leži v osrčju mesta ter je res med prvimi, ki pridejo za tlakovan ie v poštev. —lj Pri pravoslavni cerkvi so začeli postavljati leseno strešno konstrukcijo na zvonike, ki bo nosila pločevinasto streho. Leseno ogrodje obijejo z deskami. Strehe zvonikov bodo imele zvončasto obliko, ki je značilna za bizantinski slog. Ta tesarska dela opravlja tesarsko podjetje Ravnikar. —lj Kosci so se zopet začeli zbirati na Vodnikovem trgu. Kosci imajo namreč svojo borzo dela, ki je že tradicijonalna. Dolga leta se že zbirajo na Vodnikovem trgu pod kostanji, kjer čakajo delodajalcev — zadnja leta navadno brez uspela, kajti tudi koscev je preveč. Zdaj bo že Čas za košnjo otave, zato se zopet zbirajo priložnostni kosci na trgu. Nekateri prihajajo v Ljubljano od daleč, da bi zaslužili nekaj dinarčkov, a čakajo zaman na delo po več dni. —lj Živinski sejem je bil včeraj zopet slab. Živine je bilo malo. Cena lepših volov se je nekoliko ustalila, ker kmetje ne silijo več tako z živino na sejme, ki je navadno ne morejo prodati. Precej tolste vole prodajajo po 4 do 5 Din na težo, a na naših sejmih jih je navadno največ mršavih in za vprego, ki so seveda cenejši. Zelo poceni so še vedno konji. Rejeni prašiči so po 8 Din kg žive vage. Plemenskih pujskov je čedalje manj in jih tudi ljudje ne kupujejo mnogo. —lj Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana razglaša, da se vrši redni letošnji občni zbor v ponedeljek, 4. septembra ob 18. uri v razpravni dvorani justične palače, soba št. 16 s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo društvenih funkcijonarjev, 2. poročilo generalnega varuha, 3. poročilo računskih preglednikov, 4. volitev računskih preglednikov, 5. slučajnosti. Ako ta društveni zbor ne bi bil sklepčen ob določeni uri, se vrši pol ure pozneje občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih članov. —lj Sestanek učiteljstva JNS. V soboto, dne 19. t. m. ob 18. uri bo v veliki dvorani Kazine sestanek učiteljstva JNS v zadevi formiranja učiteljskih klubov. Na sestanku bo zastopano učiteljstvo JNS iz vse države. Pričakuje se polnoštevilna udeležba učiteljstva iz dravske banovine. —lj Spored učiteljskega koncerta. Učiteljski pevski zbor v Ljubljani priredi ob priliki glavne skupščine JTJU v soboto 1©. t. m. ob 20.30 v koncertni dvorani na Taboru koncert s sledečim sporedom: A. La-jovic: Bolest kovač. Pastirčki, KroparJL Medved z medom. M. TajČevič: Četiri duhovna stiha, I del. E. Adamič: Sest narodnih. M. Milojevič: Muha i komarac. 15. Adamič: Vragova nevesta. S. Osterc: Ko sem jaz služil, štolcer-Slavenski: Meknite se-vi gore. M. Hubad: Skrjanček poje, Gor Čez jezero, Bratci veseli vsi. E. Adamič: Potrkan ples. Koncert bo trajal do 10. ure, nakar se bo v slučaju slabega vremena nadaljeval v istih prostorih koncert godbe Sokola I. pri po grm j enih mizah do 2. ure zjutraj. V slučaju lepega vremena pa priredi Sokol L na Čast ndelesVincsm glavne skupščine prosto zabavo na svojem letnem te-lovadišču. Vstopnica sa koncert ao na razpolago pri stanovanjskem odseku in i uro pred koncertom na Taboru, in sicer sedeži po 10 dinarjev, stojišča po 5 Din. Vstopnice za zabavo na letnem telovadiaču Sokola I. pa po 3 Din. _lj Starii, darujte ie ranljive šolske knjige mestnemu socijalno političnemu uradu, ki jih bo začetkom Šolskega leta razdeli' med revne šolske učence. Knjige se lahko oddajo med uradnimi urami v Mestnem socialno političnem uradu t Mestnem domu II. nadstropje; lahko pa se tudi naznani pismeno ali telefonično, kam in kdaj naj jih pride iskat uradni sluga. Darujejo naj se le knjige, ki so za uk še veljavne! Mestno načelstvo! SAMO SE DANES SI LAHKO OGLEDATE divno ljubavno balado Po AKTI K SCHNITZLERJE- VEM slovitem gledališkem komadu MAGDA SCHNEIDER \VILLY EICHBEBGER VVOLFGANG LIEBENEINER LUISE LLLRICH PAUL HoRBIGER OLGA CEHOVA GUSTAV GRttNDGENS PAUL OTTO Predstave ob 4, MS in »410 Elitni kino Matica Telefon 2124 Iz TrtHiver — Nesreča pri rudniku. V ponedeljek se je težko ponesrečil na obratu »Neža« delavec Čeplak Jakob. Pri prevažanju materijala z rudniškim vlakom je podložil žel. prekucnik-voziček z leseno podlago, kar je povzročilo iztirjenje vozička. Voziček z materijalom vred je pokopal pod seboj delavca in pri tem je dobil ubogi Čeplak težko poškodbo na glavi in zgornjem životu. Rešilni avto je bil takoj na mestu in je odpeljal ponesrečenca v bolnico. Ceplak je bil priden delavec in zaradi svoje zanesljivosti in pridnosti priljubljen pri svojih tovariših in predstojnikih. 2elimo mu skorajšnje okrevanje. — Šport v rudarskih revirjih. V nedeljo je igrala S. K. Doberna (komb.) v Zagorju s S. K. Svobodo n aigriŠČu S. K. Zagorja. S. K. Doberna je zaradi indisponiranosti izgubila tekmo s 3 : 0. Mlada, agilna S. K. Svoboda je prijetno presenetila. Sodil je ss. g. Marin objektivno in korektno. Istega dne je bil v Hrastniku prijateljski »derby« S. K. Hrastnik : S. K. Rudar (komb.). Rudar je nastopil z nekaterimi rezervami in baš zato izgubil tekmo s 5 : 0. S. K. Hrastnik je predvedel nekaj lepih potez in je zasluženo zmagal. Sodil ps. s. g. Lunder Dušan prav dobro. Publika je bila proti pričakovanju zelo mirna. S. K. Amater pa bi moral gostovati v Sevnici s S. K. Slogo, a je ista zadnji hip tekmo brzojavno odpovedala, ker ni mogla nuditi S. K. Amaterju skromnega kosilca za njegovo celodnevno bivanje v Sevnici. Gesta S. K. Sloge se nam ne zdi preveč fair. V nedeljo bo pa igral S. K. Amater v Trbovljah prij. nog. tekmo s S. K. Grafiko iz Ljubljane za brezposelne športaše. Gesta S. K. Amaterja je humana in zato se naproša občinstvo, da to akcijo podpre. V Zagorju bo pa igral v nedeljo S. K. Primorje s S K. Zagorje na igrišču S. K. Zagorja. S. K. Retje pa je v nedeljo proti pričakovanju v kombinirani postavi podleglo S. K. Laško v Laškem s 3 : 0. Igrišče v Laškem absolutno ne odgovarja 'predpisom, dimenzije so premajhne in S. K. Laško naj v lastnem interesu igrišče primerno uredi Iz Celja _c Nov kredit za hmeljarje. Privilegirana agrarna banka v Beogradu Je dovolila letos po posredovanju narodnega poslanca g. Ivana Prekoraka Savinjski posojilnici v Žalcu kratkoročni kredit v znesku 700.000 Din za obiranje in sušenje hmelja ter za storniranje neugodnih predprodaj. Sedaj Je v iste svrhe dovolila enak kredit v višini 700.000 Din po posredovanju g. poslanca Prekorška tudi Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, odnosno njena podružnica v Celju dvema denarnima zavodoma v Savinjski dolini iz svojih razpoložljivih novih vezanih naložb. Ljubljanska kreditna banka in poslanec g. Prekorsek zaslužita za to novo pomoč hmeljarjem vse priznanje. _o Umrla sta v torek 15. t. m. v celjski bolnici 241etni akademik Slobodan Jo-cic iz Beograda in 401etna natakarjema žena Ana Pušičeva iz Slovenske Bistrice. _e Na drž. realni gimnaziji v Celju bodo razredni ta popravni izpiti 28. in 29. avgusta, popravni nižji in višji tečajni izpiti pa 30. in 31. avgusta. Vpisovanje učencev in učenk za novo Šolsko leto 'bo od 8. do 12. po naslednjem vrstnem redu: 1. septembra za 1. razred, 2. septembra za 2. do 8. razr. in 4. septembra za učence in učenke, ki ao študirali prejšnje šolsko teto na drugih zavodih. Pri vpisovanju je treba plačati šolnino, 50 Din za kolek na objavi m 20 Din za >Zdravstveni fond«. Glede davčnega potrdila in šolnine so isti predpisi kakor lani. Dne 12. septembra ob 8. bo otvoritvena služba božja v Marijini cerkvi, dne 13- septembra se bo pričel redni pouk. — Ravnateljstvo. _ Pri revmatizmu v glavi, ledjih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Hezen-schuss) se uporablja naravna >Franz Jo-sefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Žene, ki ne znajo pozabljati Dober spomin Je nesreča za človeka, ker mu prinaša mnogo bridkih trenutkov Najsrečnejši je nedvomno človek, ki more vse neprijetnosti pozabiti. Dober spomin je prav za prav nesreča za človeka, ker mu prinaša mnogo bridkih trenutkov. Pozabljati znajo prav dobro moški, ženske pa večinoma ne. Zato so moški razmeroma srečnejši in ne mučijo se z neprijeUiimi spomini, kakor ženske, ki se jim zlasti neprijetni doživljaji globoko vtisnejo v spomin. Znana angleška pisateljica Uršula Bloomova piše v svoji psihološki razpravi: »Izkušnje nam najbolje dokazujejo, da moški ne vise tako krčevito na po-edinih dogodkih vsakdanjega življenja, kakor ženske. Ženska večinoma ne pozablja in spominja se tudi najmanjSife podrobnosti. Tako ve tudi čez več let, kakšno obleko je imela na sebi na koncertu ali v gledališču, spominja se točno, kdo in kako jo je ogovoril, kaj je sama govorila, s kom se je seznanila, skratka vse je spravljeno v njenem spominu. Hitro znajo vse pozabiti samo moški, menda zato, ker nimajo časa, da bi obujali spomine. Izboren spomin imajo pa tudi ženske v poklicih. Zammivo je, da premišljuje moški, če ostane sam, navadno o bodočnosti, o novih načrtih, o novih ljubavnih pustolovščinah in zabavah; če pa ostane sama ženska, premišljuje navadno o preteklosti, zlasti ko se postara, obuja spomine na vse svoje življenje, posebno na lju- Nova teorija o vesoljstvu Slavni angleški astronom sir James Jeans je razložil v svojem predavanju na univerzi v Cambridgeu novo teorijo o vesoljstvu. Po njegovem mnenju tvori svetovje rotacijski sistem, premikajoč se v krogu nekako tako, kakor kolesa voza. To orjaško kolo ima seveda tudi primerno velik premer, ki znaša 200.000 svetlobnih let.Solčni sistem kroži po svoji poti s hitrostjo 200 milj v sekundi. Za eno pot rabi solnčni sistem 200 milijonov let. Število zvezd ceni prof. Jeans na 2 milijona. Meglovine kažejo po njegovem mnenju smer skozi vesolj-stvo drvečih sil, kakor kaže pena na reki smer toka. Nekatere meglovine se neprestano oddaljujejo od zemlje, najhitrejše med njimi s hitrostjo 15.000 milj v sekundi. Te vrste meglovine so oddaljene od zemlje 135 milijonov svetlobnih let. Iz procesa oddaljevanja sledi, da se svetovje neprestano širi, in sicer tako hitro, da se vsakih 1300 let podvoji Prenos iz vesoljstva na našo zemljo skuša dokazati ameriški učenjak prof. Charles Lipman. Delal je poskuse z meteorji in dognal je v njih enake žive bakterije-kokke, kakršne so na zemlji. Kos meteorja je stolkel v prah, in sicer tako, da vanj niso mogle priti bakterije od zunaj. Iz prahu je napravil 24 kultur in v devetih je našel žive bakterije. Učenjak domneva, da so se preživljale bakterije v meteorjih z organičnim kisikom, ki ga je tudi našel v meteorjih. Preostaja samo še vprašanje, kako so preživele bakterije ognjeno pot meteorja na zemljo. Prof. Lipman meni, da vročina, ki nastane med padanjem meteorja skozi zrak, ne zadostuje za usmrtitev bakterij v njem. Meteor pada skozi ozračje tako hitro, da zažari samo na površju, v notranjosti pa ostane temperatura dokaj nizka. Razkrinkana vedeževalka Najboljše kupčije delajo vedno prebrisani budje & človeško neumnostjo. V Lisaboni so aretirali te dni vedeže-valko, ki je opravldala svoj posel na nov način. V zamaknjenosti ie prorokovala fantom in vdovcem, kakšne bodo njihove bodoče žene. »Prav kmalu srečate dekle, ki bo vaša sreča, slast in radost. Jutri pred hišo,« je pravila lahkovernemu fantu, »vas vidJm, kako ogovarjate svetlolasko, ki drži v naročju šopek rož. Beseda da besedo in svetlolaska vam podari rožo. Med vama se razvije ljubezen, iz ljubezni zakon, iz zakona pa trajna sreča«. Kako je pomagala vedeževalka Celestma Bidlova naivnim fantom do sreče? — Imela ie v seznamu mnogo možitve žerm:h deklet in vsakemu fantu ie prorokovala naprimernejšo, potem mu jo je pa poslala na sestanek. Seveda pa m delala tega iz krščanske ljubezni do bližnjega, marveč proti primerni nagradi. Zaračunala si je kar odstotke od dote nevest, ki jim je pomagala v zakonski stan. Tako je opeharila 178 deklet in imela >e že lepo premoženje. Nekega dne se je pa v svoji podjetnosti opekla. Videla je v zamaknjenosti sestanek fanta z dekletom, ni pa vedela, da pošilja na sestanek ločeno ženo moža, ki mu je prorokovala. Ločena zakonca sta se sestala in spoznala. Mož je takoj hitel na policijo, kjer je vedeževalko ovadil. Aretirali so io. pa je rudi na policiji poskusila svojo srečo. AH ste še samec, gospod komisar? Vidim park in na klopici očarljivo črnolasko s krasnim pinčem . . . Jaz sem pa tudi vedeževalec ji je odgovoril komisar. Vidim mračno sobico za zamreženimi okni, kjer boste sedeli nekaj let. Lenih namenov brez slabih dejan: je malo. bežen. Neprijetni doživljaji ji ostanejc najbolj v spominu in na stara leta jih preživlja v duhu še z večjo intenzivnostjo, kakor jih je preživljala v resnici. Najbolj muči ženo moževa nezvestoba in vse svoje življenje je ne more pozabiti, pa naj si še tako prizadeva izbrisati si jo iz spomina. Žena odpusti možu nezvestobo, obljubi mu, da bo na vse pozabila, ne ve pa, da obljublja nekaj, kar presega njene moči. Zlasti za ženo, ki ima svojo mladost že za seboj, je spomin na moževo nezvestobo prava muka. Če zasači moža samo enkrat pri koraku, ki je za nadaljnje življenje čisto brezpomemben, in tudi če mu vse odpusti, mu je odpustila samo na jeziku, v srcu pa ji ostane grenkoba za vse življenje. Kako more žena odpustiti, če ne zna pozabiti? Čeprav si prizadeva ne misliti na moževo nezvestobo, tega ne more. Previdna je samo v besedah, pazi na svoje izraze, nikakor pa ne na svoje misli. Čim opazi, da se mož ozira po drugih, se oglasijo v nji neprijetni spomini, ki jih ne more zabrisati. Nezvestobo občuti žena kot smrtni greh, zase bolest-neje, nego za moža. Če bi mogle tudi žene pozabljati, bi bilo na svetu manj nesrečnih zakonov. Notranja bolest gloda ženo. zastruplja polagoma njihovo življenje in je največja tragika žen, ki ne znajo pozabljati.« V kopalnih oblekah V Londonu so imeli zadnje dni sikio vročino, ves sladoled je bil razprodan, kopališča so pa ljudje kar oblegali. Kopališč na prostem je v Londonu Le malo, mesena kopališča pa zasede večino-mo šolska mladina. Poleg tega je v Londonu stara navada, da se v mestna kopališča ne smejo hoditi kopat po-edinci, temveč vedno v parih ali cela rodbina skupaj. Samega kopalca ali kopalke v kopališče ne puste, baje ne, da bi moški ne nadlegovali dam. Vdovci torej ne smejo v kopališča. Menda računajo s tem, da bo lahko dama v spremstvu gospoda svojega spremljevalca krotila, pa naj bo že njegova žena ali prijateljica. Pravo senzacijo je vzbudila oni dan v Londonu družba gospodov in dam. ki so prišli v gledališče v kopalnih oblekah. Da bi se zdelo, da je vse v najlepšem redu, so imele dame krasne gledališke plašče in biLe so lepo počesane. Gospodje so pa prišli s cilindri na glavah m z belimi rokavicami v rokah. Korektnost se je pa izpremenila, ko so plašče in cilindre odHožili ter sedli izzivalno v protest proti prenapeti londonski modi, ki jo čutijo zlasti moški ob hudi vročini. Občinstvo je družbo v kopalnih oblekah molče gledalo in marsikdo je gospodom in damam zavidal, ker se jim ni bilo treba potiti. Pred gledališčem je čakal avto, ki je veselo družbo takoj odpeljal v neko kopališče. V Londonu pravijo, da bo našla družba v kopalnih oblekah najbrž posnemal-ce, če bo še vroče. Iz Metlike — Nove razglednice je izdalo naše Tujsko prometno društvo. Nad 20 res posrečenih fotografskih posnetkov nam kaže Metliko v čisto da-usačni luči, kakor dosedanje razglednice. Tudi posnetki ko-kopališča na Kolpi so zelo posrečeni, po_ sebno lepi pa so nekateri moftivi na naši Kolipi, ki jo prikazujejo kot p-lanmsko reko ali prijetno jezerce. 2e v prvih dveh doeh je biLo prodanih nad 100 teh novih fotografij - razglednic. Tujci, na hudi domačini zelo radi segajo po njih. Posnetki so la«t foto Maraža v Metliki, ki naj bi s tem lepim rlelom nadaljeval, ker nam okolica nudd še neb roj prekrasnih motivov. Ob tej priliki se nam zdi potrebno naglasiti, da naj bi Tujsko prometno društvo nekatere teh razglednic v povečani obliki in okviru razstavilo na našem domačem in še drugih kolodvorih, kjer vise le slike drugih krajev, dočim so naši še povsod nezmani. Tudi kopališka s-gTadba je okrašena z nekaterimi teh poanetkov. 1— Kolpa je letos nizka, kakor še dolgo ne, kar je zaradi dolgotrajnega lepega vremena docela razumljivo. Izredno je tudi topJa, pa jo imajo nekateri kar za zdravilno reko. _ Izleta na Trdinov vrh se je udeležilo tudi precej Metličanov in črnoimeljcev. Tujsko prometno dmštvo Je zastopal pred-seBela Krajina< skupno z našim Tu(j-sko prometnim društvom. 2e sedaj se nam obeta, da bo ta izlet še prekosil spomladanski foto amaterski iezJet. Na dan izleta bo v Metliki prirejen tudi groadni vele sejem, pa bo vsak izletnik imel na izbiro obilo najboljšega žlahtnega ploda belokranjskih trt, obenem pa bo tudi videl, kako je naše pnjazmo mesto v tem kratkem času _ Gradbena sezona niti v Metliki ni mrtva. Pri kolodvoru Je novozgrajena eno nadstropno poslopoe že pod streho, tik restavracije Pavla Cara pri kolodjvoru pa tudi grade novo poslopje. Zunanjost Me tlike postaja tako vse lepša, bilo bi sedaj le Še potrebno urediti naša sprshajali&ča in male parke, kakor tudi prostor pred žnpco cerkvijo in na trgu pod grajski t vrtom. 393175 (Dve siroti Bom*« — Vprašaj, kje ie najboljša postaja, da izmenjava konje. — Vse to mi je znano. — Uredi vse tako, da bova lahko Čim prej na sedlu. — Čez pičlo uro bova že hitela po normanski cesti. Prvič v življenju je imel Picard priliko pečati se s prevozom izgnanih v Ameriko. Cesto je slušal o izgnanstvu v JVUssissippi ali Louisiano, kamor je sikušala vlada spraviti čim več delavcev; toda to je bilo vse. kar je vedeL Slišal je zlasti o Havru kot pristanišču, kjer so nastopale skupine izgnancev to dolgo pot; toda lahko so •bila še druga pristaniška, je mislil takrat, tako na obali Rokavskega preliva kakor na obali oceana. Tu je imela izvor Picardova zbeganost, ki jo je še povečal vitezov obup. Čim več poti sta imela za seboj, tem težja je postajala Picardova naloga. Čas je hitel, toda o izgnancih še vedno ni bilo ne duha ne sluha; nobene vesti v Rouenu, niti v Monte-vill-e. Roger je bil že ves obupan. Tudi Picard je že obupaval na tej dolgi poti, ki sta bila na nji že do smrti izčrpala dva konja. Končno sta prispela v Havre. Roger je šel takoj vprašat poveljnika pristanišča, če so izgnanci že prispeli. Zvedel je, da je v pristanišču res pripravljena ladja k odhodu v mehiški zaliv, ladja, ki naj bi se ustavila na Floridi, potem pa odjphila k Louisiani. — Kdaj pa odpluje ta ladja? — je posegel Picard v pogovor. —Kapitan je že vse pripravil in razpne jadra, čim prispo . . . — V Ameriko izgnani zločinci, je- — je prebtf Picard poveljnika pristanišča. — Res je, — je pritrdil poveljnik smeje, — že dolgo nismo imeli opravka z izgnanci; gledat jih pride vedno mnogo ljudi ... In ljudje nimajo preveč usmiljenja z nesrečniki, ki morajo v izgnanstvo. Sicer pa, če ostaneta tu še dva dni, bosta lahko videla to zanimivo vkrcanje. Roger se mu je zahvalil in se poslovil od prijaznega častnika. — Nesrečnež, — je dejal Picardu, — ti si me zapeljal v zmoto ... ta hip je Henrika še vedno v Parizu, kjer bi bila lahko poskusila osvoboditi jo ... . In nedvomno mora prenašati hude žalitve in nmlee. Picard je povesil glavo, vitez j« pa nadaljeval razburjeno: — Zakaj se ti je tako mudilo z najinim odhodom? Zakaj nisi bolje poučen? Kdo te je tako slabo informiral? Ne morem dvomiti o tebi, o tvoji zvestobi ... ne morem sumničiti tebe, ki si mi doprinesel toliko dokazov uda-nosti. Edino, kar bi ti lahko očital, je neprevidnost, ko si mi svetoval, naj krenem na pot . . . kar na slepo srečo ... Itn vendar boš ti kriv, če doleti •Henriko sramota, da jo bodo gnali po pariških ulicah v zasmeh in zaničevanje mimoidočih. Ti boš odgovoren za njene muke, ki bi ji mogle biti prihranjene. Nesrečni sluga je čutil vso težo svoje odgovornosti. Ogorčene besede gospodove so ga bole-te. Vse, kar je slišal, ga je bolelo, in vendar ni našel primernega opravičila. Poleg tega pa itak ni bilo priporočljivo ugovarjati razjarjenemu vitezu. Picard je spoznal, da bi njegovi nasveti viteza še bolj razkačilu Sklenil je torej molčati. Njegov obraz je pa izdajal tako globoko žalost, da se je ubogi sluga vitezu končno le zasmilil. Ko sta se ustavila v krčmi, da bi počakala izgnance, ubožec sploh ni hotel počivati, čeprav je bid ves izmučen. Odšel je za mesto izgnancem naproti v nadi, da se bo mogel sporazumeti s poveljnikom čete, ki jih je spremljala. Vedel je, da je zlato vsemogočno, in hotel je napraviti zadnji poskus; bil bi presrečen, če bi se mu posrečilo popraviti storjeno napako. Več ur je hodil po cesti v nadi, da bo zdaj zagledal na ovinku vozove z izgnanci. Doživljaj je sicer razočaranje za razočaranjem, toda poguma ni izgubil; nasprotno, bil je vedno bolj vnet in prav nič se ni zmenil za utrujenost, ki mu je že pošteno težila noge. A ko je bil proti večeru prisiljen vrniti se ves izčrpan ki strt k svojemu gospodu, ni hotel leči k počitku. — Ker sem preveč neroden in ker nisem mogel storiti gospodu usluge, moram vsaj pokazati čim večjo vnemo, —je dejal. — Kaj pa hočeš Še storiti, nesrečnež? — je vprašal vitez, ki ga je bila Picardova vdanost gtloboko ganila. — V glavo mi je šinila srečna misel, gospod vitez. — Kaj pomagajo še tako srečne misli? Usoda naju tepe in prekrižala bo vse tvoje načrte. Žalostno je spregovoril vitez Vau-drev te besede. Po silnem razburjenju se je zavedel, v kakšen položaj je spravil ubogo dekle. Priznaval je, da je pahnil Henriko v nesrečo in ji nakopal na glavo strašno sramoto. Vest mu je očitala, da ni ravnal prav. — Jaz sem kriv nesreče, ki je zadela ubogo dekle, — je dejal ves potrt; — moja ljubezen ji je postala usodna, zaradi mene trpi in prenaša sramoto. Picard pa ni verjel, da je postal vitez naenkrat tako mehak. Poznal je njegov značaj in bal se je, da bi se po trenutni rahločutnosti še bolj ne razka^ čil. Jn poskusil je zagovarjati ga. — Ne, gospod vitez, — je dejal, — niste krivi, da ste se zaljubili, da ste ji odkrili svojo ljubezen, da ste premagali bojazen tiste, ki jo ljubite. Nasprotno, bili ste . . . velikodušni . . . širokogrudni in plemeniti. Znali ste se povzpeti nad malenkostne ozire, na zastarele predsodke in smešna pravila iz prejšnjega stoletja . . . pripravljeni ste zapustiti domovino, kakor sem jaz pripravljen slediti vam kamorkoli. Picard je govoril vedno bolj razburjeno; ko se je pa ozrl na viteza, da bi prečital z njegovega obraza učinek svojega navdušnega zagovora, je vitez namestu odgovora samo vzdihnil, rekoč: —Počakam, dokler ne najdem Henrike, prijatelj; edino ona izreče razsodbo, ki bo odločilna za moje živlije-nje. — Počakava, gospod vitez. — Toda tega, kar hočem naložiti sebi, nimam pravice naložiti tvoji uda-nosti; nimam pravice oropati te sadov tolikih let vestne službe ... Ne smem te potegniti za seboi v nevarnost, ki preti meni. — Oba ji pogledava v oči, gospod vitez. Zadovoljen s tem, kar mu je rekel vitez de Vaudrev, se je hotel Picard vrniti k mestnim vratom na cesti proti Parizu. Krenil je nazaj z vnemo lovca, hi-tečega na prežo. Toda zdaj, ko je bila temna noč, je menil, da bi ne bilo pametno hiteti vozovom z izgnanci naproti. Brez motorja v zraku Državna razredna loterija Dne 15. avgusta so bile izžrebane naslednje srečke: Din 5.000 srečka št.: 4.417. Din L0O0 srečke št.: 4.412,' 5.917, 10.898, 22.708, 37.010, 37.024, 37.090, 45.732, 51.563, 51.583, 51.586, 73.348. 73.365, 88.224, 88.277. Dne 16. avgusta so bile izžrebane naslednje srečke: Din 20.000 srečke št. 30.627, 93.792. Din 10.000 srečke št.: 1.465. 13.808, 38.570, 39.987, 49.382, 52.948, 55.283, 55.325. 57.285. 70.704, 72.662. 79.359. 80.597, 81.294. Onim Igralcem, Id jim bodo srečke izžrebane za manjše dobitke, bomo izžrebane srečke zamenjali za neizžrebane, da bodo mogli igranje nadaljevati na visoke dobitke. Žrebanje bo trajalo vsaki dan do SI. avgusta. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c, 19 Mednarodni veleseje: *>n. V nedeljo bomo videli na letališču tudi prvo brezmotorno letalo, delo ing. Antona Knhlja in njego* vih učencev Ljubljana, 17. avgusta. Že v prazgodovini je hotel človek leteti in je žrtvoval tudi svoje Življenje, da premaga svojo težo, kakor nas uči spomin na Dedala in Ikara, a tudi po naših krajih je ohranjenih polno reminiscene na poskuse raznih ljudi, ki bi bili radi leteli kakor ptiči. Tako pripovedujejo v Skofji Loki, da se je neki urar spustil s strmega Štangrufa nad mestom m srečno prijadral na travnik Viršk ob poljanski Sori. Tudi sedanji tehniki se je posrečilo s tako imenovanim Jadranjem napraviti že prav dolge polete. Brez motorja je bil pred kratkim Kurt sliki, so pričeli graditi lansko jesen ter so bili z njim po 1000 urah dela gotovi. Letalo ima 10 m razpetine, dolgo je 5 in pol metra in 2.10 m visoko. Navdušeni fantje so zgradili letalo brez tuje pomoči popolnoma sami in iz samega domačega materijala — edino, neka j koščkov kavčuga je iz tujine. Ogrodje je iz smrekovih lat. ki jih jim je poklonil za letalstvo navdušeni veleindu-strijalec Fran Heinrichar, krila ao pa prevlečena z domačim platnom, le njih sprednji del pa z vezanim furnirjem, ki je po večini brezov ter v trdi plasteh, ki pa vse skupaj dosegajo debelino le 2 mm. Nekaj Poljedelci s svojim breznsotornun letalom Na sredi sedi mojster inž. Anton Kuhelj. od leve proti desni pa stoje akadenoaU Stanko Raznožnik, Fran Dettor, Milivoj gireelj in Lojze Pregelj, ki ao se posvetili letalstvu. Schmidt, dijak iz Konigsberga, v zraku polnih 36 ur in 34 minut ter je s svojim poletom prekosil svetovni rekord za celih 15 ur. Javnosti je tudi znano, da je središče brezmotornega letanja v Nemčiji hrib VVasserkuppe, kjer je dosegel največji uspeh slavni Gronhof, ko se je predal vetrom in po zračnih rekah plaval 27U km daleč ter srečno pristal na Češkem. Pri nas zna doslej letati brez motorja edino prea kratkim opisani Cijan iz Maribori. Tudi naš Aeroklub se je takoj ob svoji ustanovitvi pričel zanimati za brezmotorno letanje in že 1. 1926 so se pričeli pod vodstvom inž. Pranja Slane brezmotorni tečaji, kjer se je navduševala mladina za ta drzen boj z elementom. Obenem z njim se ;e pa pojavil mladi talentirani ing. Anton Kuhelj, ki žrtvuje vse svoje sile v boju človeka z zrakom. Vodil je več tečajev m dve tekmi letalskih modelov sta pokazali ven-ko zanimanje med mladino ter odkril1 mr-ego mladih talentov. Njegovi učenci »o kot nadaljevanje modelnih teča^v jeli gradit" pravo brezmotorno letalo, o je bilo ;»? zaradi raznih zaprek dograjen j šele 1. ISoO. S tem prvim slovenskim brezm-jter-nim letalom so bili tudi med prvimi na svetu, ki so na starem letališču v Štšk. prakticirali tudi start z avtomobilom. Brezmotorno letalo je namreč treba proti vetru potegniti v zrak kakor papirnatega zmaja, a to se zgodi z elastično gumijasto vrvjo. 7. avtomobilom ali pa tudi z drugim letalom. Ko brezmotorno letalo doseže pravo višino in dosti močan zračni tok, ki ga drži na sebi ter mu omogoči plavanje, letalo prepuste usodi ter znanju, spretnosti in pogumu letalca. Pozneje so to letalo prenesli na Bloke, kjer je naš odlični pilot Janko Čolnar izvršil tudi daljše polete do 1 km daljave, kar je tedaj in za tako preprosto Šolsko letalo pomenilo prav mnogo. Novo večje letalo, ki ga vidimo na na§i je tudi jelševega vezanega furnirja, a smučke, ki na naši sliki na letalu še ntso montirane in na katerih letalo stoji, -o iz prožnega jesenovega lesa. Vse je torej leseno in platneno, le vijaki, žice in spojke so jeklene. Samo na en materijal smo pozabili! Do skrajnosti požrtvovalnega mojstra in svoji ideji do skrajnosti vdanega, obenem pa tudi skrajno odločnega ing. Kuhlja vidimo sedeti na sedežu, katerega so tudi fantje kot pravi tapetniki sami tapecirali z domačo — otavo. Skromni so, vendar pa klobuk doli pred fanti, ki so vsak trenutek pripravljeni žrtvovati življenje za zmago slovenskega duha. Načrte za letalo je napravil ing. Kuhelj po nemških vzorcih, ki jih je pa prav znatno moderniziral. Inž. Kuhelj je namreč študiral brezmotorno letenje tudi na 'VVasserkuppe, drugače je pa profesor na naši Tehniški srednji šoli. Letalo je namenjeno za šolanje, in sicer hočejo napraviti na njem začetniške izpite. A (30 sekund letenja) in B (60 sekund letenja in zavoji) ter na boljšem letalu poskusiti tudi večje podvige. , Ce bo v nedeljo primerno vetrovno vreme, bomo videli na letalskem mitingu leteti tudi to letalo, drugače si ga bomo pa morali ogledati na tleh. Ledino orjejo naši brezmotorni letalci, ki so pa na starem aerodromu tudi v resnici kopali in obdelovali zemljo in so zato dobili ime »poljedelci«-. Ves napredek pri nas je izšel iz kmeta in zato je tudi to ime pomenljivo, zakaj pristopanje kmečkih fantov iz okolice aerodroma, ki se jih vsak dan javi polno pri blagajniku Klemenčiču, da jih sprejme v Aeroklub, dokazuje, da je v našem narodu Še polno moči in sil, ki nam jamčijo vsestranski polet v višine in tudi zmage v zraku. Sef centra ljubljanskega aerodroma Za šefa centra novega letališča v Ljubljani je imenovan narodni poslanec in pulot dr. Stane Rape, ki ima največje zasluge za naš AeroJcub ter za napredek našega civilnega letalstva sploh. E>r. Stane Rare je od ustanovitve Aerokluiba L 1934 ves čas v njegovem odboru, neprecenljive zasluge si ie pa pridobil kot tajnik, kateiro mesto je pa odložil še4-e, ko je prevzel tudi zanj, hC nitodar ne omaga, premnogobroMe posle narodnega zastopnika. Njegovo imeinovajije za šcia centra pomeni, da je s tem postal nadzornik vse letalske službe na ljubljanskem aerodromu, obenem bo pa vodil tudi vso administracijo krta&đča itd. Vsa naša za lert>aJin in so od jutri dalje naprodaj v trafiki ge. Koželjeve v Narodni knjigarni v Stritarjevi ulici, v trafiki ge. Severjeve v Se-lenburgovi ulici in v kavarni »Evropa«. Stojišča po 3 Din bodo na prodaj pri vseh 10 blagajnah na dovoznih cestah na aerodromu, razen tega pa tudi na glavnem kolodvoru pri vhodu ob restavracijskem vrtu. ki je namenjen za dohod k obema posebnima vlakoma na letališče. Vstopnina na letališče je torej samo 3 Din, otroci in vojaki pa plačajo le 1 Din. Kdor torej kupi sedež za 10 Din v predprodaji, mu nI treba več žrtvovati 3 Din za vstopnino na aerodrom, drugače bo pa moral najprej kupiti vstopnico za 3 Din in nato pri blagajni ob sedežih plačati še za sedež 10 Din. S predpro-dajo si torej vsak obiskovalec mitinga prihrani skoraj za vožnjo z železnico sem in tja s posebnim vlakom, ki stane za odrasle sem in tja 3.50 Din, za otroke pa 1.75 Din. Železniške karte se dobe le pri vhodu k tema vlakoma ob restavracijskem vrtu na glavnem kolodvoru. Vožnja z avtobusom velja 4 Din in se avtobusi zbirajo v Tavčarjevi ulici. Vožnja z avtobusi je dovoljena le po glavnih cestah, namreč po Zaloški in Šmartinslci ter novi Aerodromski cesti. Logično. — Kaj, ta tisočdinarski bankovec hočeš menjati. Saj je vendar .ponarejen. — Vem, In baš zato bi ga rad menjal. v Pragi 3. do 10. septembra 1933 SVETOVNI VELESEJEM NA KATEREM SO ZASTOPANI NARODI IN DRŽAVE ZNIŽANA VOŽNJA ZA BRZOVLAKE IN NAVADNE VLAKE Jugoslavija 25 — čehoslovaška 50 — Avstrija as — Madžarska 25 odstotkov Opozarjamo posebno na ugodnost znižane vožnje v Cehoslovaski prej 33 %. aedaj 50% popusta. Pojasnila In legitimacije daje: ALOMA OOMPANT, Ljubljana, Aleksandrova cesta 2 — CEHOSLOVASKI KONZULAT — PUTNIK, Gajeva ulica (za nebotičnikom) PATHE-KAMERO novo, 9'S mm F noćni pogon, zamenjam za pri meo-en fotoaparat, formata 9*6 X 6. Pavsek, Blejska Dobrava. 3287 KROJENJE OBLEK in perila, najmodernejše, poučuje v Brežicah J. H&šek. — Vpisovanje od 9. do 12. ure. — Narodni dom, Brežice. 3276 KUPIM POVEĆALNIK Fiimamis, 3X4, kupim. Ponudbe na naslov: Fr. Slovnik, Ze. Šiška 238. 3289 ZA ARHITEKTE Naprodaj je redka knjiga: An-drea* j Palladius, Baukunat, Nuraberg 1698 — Vincentiua Scamozzl, Baukunat, Ntirnberg 1697. — Pojasnila pri upravi >Slovenskega Naroda«. 3283 STANOMlflK TRISOBNO STANOVANJE ▼ n. nadstropju, Slomškova uli. ca se 'akoj odda. — Vec pri karr cu A. Vodniku pri Glav ui ui kolodvoru v Ljubljani. BVL DVOSOBNO STANOVANJE oddam tik Mestnega doma mirni osebi ali dvojici. Din 500 prvega septembra. Naslov: Ljubljana — postni predal 135. 3290 NMftNN LETOVISČARSKO HIŠICO ob Savi in Sori proda Petan, Verje pri Medvodah. 3279 SLUŽBE MLADEGA BRIVSKEGA POMOČNIKA dobro izurjenega, sprejme takoj Vekoslav Vvboru?, Sto-venteradec. 3385 TRG. VAJENCA poMenih staršev, z veo oskrbo sprejme takoj Cvelbar, Pri-toope, st. Jernej. 3386 PRODAJALKO kavcije zmožno, ki bi ev. sa-moetojno vodila novo otvonjeno trgovino mešanega blaga, sprejmem. — Ponmiđbe na naslov: Janiekovič, pekarna, Sv. Kri* pri Litiji. 3288 PAZNO Modna konfekcija Najboljši nakup A PRESKER LJUBLJANA, Sv Petra neate 14 l l/T Specijelni entel oblek ažuriranje, pred tisk, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri Matek & Mikeš. Ljubljana poleg hotela Štrukelj Vezenje raznovrstnih monogramov. perila, zaves. pregrinjaJ: sntlanje. izdelovanje gumbnlc. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — ialr»tži> cena LJUBLJANA, Tesarska ul. 7 (Karlovska cesta) tvornica pohištva in patentnih lestev priporoča vsakovrstne specialne lestve za: industrije, trgovce, obrtnike, sadjarje, vrtnarje, bisne posestnike, gasilna društva itd. Lestve se ah ko uporabljajo na vse načine, tako da ena le-stva nadomešča šest drugih. Urejuje: JoaU> gasasos fla »Naredao — 4a upravo m usta: uum - Vat t LjunrjaaL EJ