ERi$KA Domovina /1'H/l'E R lv v tf.Xli bra. Dotlej mora pasti kaka rešitev, da ne bi cela dežela bila zopet v stiski za premog sredi največje zime. Predsednik ni dal še nikaice izjave kako misli nastopiti v tej zadevi, vendar sodijo, da bo najprej imenoval odbor, ki naj v določenem času ugotovi vse potrebne okolnosti v industriji in da svoje mnenje v koliko so zahteve unije upravičene in za podjetja prenosljive. Potem bosta zopet obe stranki, to je unija in podjetja pozvani naj sprejmeta predoge odbora, če tega ne bo mogoče doseči, bo moral predsednik uporabiti Taft-Hartleyev z^kon, da prepove stavko iz raz. logov občenarodne s M .. - •• James Roosevelt kandidira za governerja Californije Los Angeles. —.V Califomiji bo kandidiral za guvernerja najstarejši sin Franklin Roosevelta James Roosevelt V svoji izjavi, v kateri je napovedal kandidaturo, je rekel, da mora zopet stranka dobiti redno kontrolo nad go-verrierskim uradom. Napadel je sedanjo nestrankarsko upravo governerja W. W»rren-a, ki je kandidiral kot izvoljenec obeh strank, demokratske ih republikanske, katere član je. Pri zadnjih volitah se je James Roosevelt dolgo zavzemal za kandidaturo Eisenhowerja proti Trumanu in bo radi tega verjetno naletel na opozicijo v stranki. ------0,-4,— Lausche ne kandidira proti Taftu 1 Izjavlja, da let* 1950 ne bo kandidiral zasenat — Drugi kandidati Columbus. — Guverner Frank Lausche je dal daljšo izjavo, s katero utemeljuje zakaj ne bo prihodnje leto kandidiral za senat, čeprav so mu mnoge organizacije ponudile svojo podporo. Delavske in druge organizacije sp smatrale, da bi bil Lausche najprimernejši in najmočnejši Papež obsodil totalitarno državo Državni absolutizem je zakon nereda, ker je protinaraven Vatikan. — Sveti Oče je govoril v kongregaciji Sacra Romana Rota. Govoril je proti totalitarni državi, ki si prisvaja vso oblast nad človekom in fe-kel, da je najverjetneje, da bodo odgovorni ljudje komunističnih režimov usodo doživeli isto kot so jo nekdanji fašistični in nacistični mogočniki. Papež je v ta svoj govor izlil vso veliko in globoko žalost nad krivicami, ki jih uprizarjajo komunistične vlade Cebkvi. Pokazal je kako skrbno zasleduje vsak dogodek v stalnem boju med ka-toličanstvom in komunizmom. slabem zakonu. Dober in-pravi zakon je dejal papež izvira iz volje božje, hoče uveljavljanje Njegove volje. Slab zakon je zakon države, ki si prisvaja položaj vrhovnega sodnika nad vsem in za vse. To je državni absolutizem. Država uniči vse 03ebne pravice človekove in jih vzame sebi, da z njimi razpolaga. Zgledov takih državnih absolutizmov Chunking bo kmalu v komunistični oblasti Tokio, Japonska. — USA general Chenault, ki je potoval po Kitajski, je izjavil, da bodo komunisti tam kmalu zopet imeli nove uspehe in da bo med prvimi mesti, ki bo padlo v njihove roke, mesto Chunking. ------o------ Rusija uničuje prizadevanje za mir Ugotovitve angleškega delegata v Zvezi Narodov — Kitajski komunisti zahtevajo svoje delegate Lake Success. — Razpravo o miru in vojni je nadaljeval angleški delegat McNeil Svaril je Sovjetsko Zvezo, da bo zapadni —......--------------------- 3vet zmanjšal vse zveze z njo, če Papež je govoril o dobrem in ne bo nehala s svojo politiko, ki neprestano moti in ogroža mir. McNeil je rekel, da priložnost za sporazum vedno bolj hira, razpoloženje za druge rešitve raste, ker Rusija ne spoštuje- najeno stavnejših pravil lojalnosti. Nismo morda še pred pragom vojne, tudi vojna še ni neizogibna, nihče se sedaj ne bavi z vojnimi načrti, najbrže tudi Rusija ne, je dejal McNeil, vendar je ruska uv’ “ J C UCJftl iUVi'VU, IVUUM jv imamo v komaj preteklem času sabotaža vseh mirovnih akcij ta-dovolj. Država uniči roditeljske ho strašno škodljiva, da končno sej sitijo in zapravljajo, za delo ni nikogar, kaj in koliko mora vsak narediti je po normah določeno. Kmetje so dosedaj še imeli nekaj svojega, sedaj pa vse sili v zadruge, ker si vsak misli, porabimo skupaj z mojim, samo za hrano, da. se preživimo. Pri nas nihče ne špara z denar- CLOUOY od hiše še v kaki službi. Večji, so že špekulanti-kulaki. Saj če poslušate naša poročila je vse prostovoljno, vse samo drvi delat — pod bičem! Nismo vede- slaviji in smo se zmrdovali, danes se marsikateri z britkostjo spomni. Srečen je le tisti, ki se ške komunistične stranke, kakor koga. Dpo mirno življenje, do- Lady of Perpetual Help na , , . i n,; nanredovama. \TAff R3 Cna se tu določen, je to Stoni z rokopisom knjige “My Native Land.” in Slovak Catb. Union. Ve« čas je 'bil zaposlen v tovarni Johnston in Jennings, kjer je bil več let superintendent. Pogreb bo v soboto zjutraj iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in 'Sinovi, na 468 E. 152 St. v cerkev Our Ne cenzuri ameriške komunistične stranke, pač pa bi mislili, da bo rokopis predložil pred tiskom cenzuri jug. OZNE. Saj Slavko že menda čaka na to. • • • Adamiču 'bo gotovo znano, saj je bil dolgo v Titovini, kdo je dal ljudem v domovini ukaz ali vsaj navodilo, naj kar vsi vprek UMRLI SO: Angela Herold v Kamniku, Marija Palma v Stepanji vasi, Barbara Baronik v Kamniku, Helena Šlibar v Kovorju pri Tržiču, Ana Flego v Ljubljani, Anica Majce v Mengšu, Karolina Glazer v Ptuju, Viktor Pirnat v Ljubljani, Lu- vsaj uavuuiiu, v«* i ■ —»— - ' pišejo v Ameriko za pomoč. Kdo dovika Bandek v Celju, Ana je dal ljudem imena in naslove? Blatnik, roj. Zorko v Artičah pri Da je že taka beračija, kot bi se Brežicah, Jože Zajc v Goričanah človek znašel med mularijo v prf Medvodah, Lojze Černe v pristanišču Neapla. I Preski. iavstvo smatra za svojega velikega, če ne najmočnejšega nasprotnika v senatu in političnem življenju Amerike. Lausche je dal odgovor predsedniku , unije avtomobilskega delavstva Franku Evansu. V odgovoru pravi: Hvaležen sem Vam za zaupanje, da ste me pozvali, da naj kandidiram za senatorja. Sem pa že 13. junija povedal, da ne 'bom kandidiral za to službo, Tudi sedaj mislim tako.1 Zato ponovno povem, da prihodnje leto ne bom kandidiral za senat. S tem, da je Lausche odstopi!, je postalo vprašanje demokratske kandidature za senat na široko odprto. Pojavljajo se predlogi naj kandidira clevelandski župan Burke, toledski župan Di-Salle, Walter A. Kelley vodja demokratske stranke v Hamilton, William L. White iz New arka in prejšnji senator James W. Huffman. pravice staršev, sama država določa vzgojo otrok, sama država določa o lastnini brez ozira na država j biti vse. Taka postava je napačna. Tak zakoniti red je dejan- ... ...____________ - sko le nered, ker je protinara- ZVati komunistični kitajski dele-ven. gati. Kitajska je že poslala prvo Razne drobne novico b Clevelanda in te okolice Seja danes— Društvo Sv. Cirila in Metoda KSKJ št. 191 ima danes svojo redno sejo ob osmi uri v Slovenskem Društvenem domu na Recher Ave. Odbor lepo prosi, da naj res vsi pridejo k seji. Čevljar— • Prvovrsten čevljar išče zaposlitev. Kdor bi imel kaj na razpolago, naj pokliče EX 5432 ali pa se osebno zglasi pri Rudolf Drmota c-o Jereb, 1041 E. 69 St., Cleveland 3, Ohio. Druga obletnica— V pondeljek 21. nov. bo darovana v cerkvi sv. Lovrenca ob sv. maša za pok. Alojzijo Verček v spomin druge obletni-pe njene smrti. Prva obletnica— V petek ob 7:15 'bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Frances Slapnik v spomin prve obletnice njene smrti Na konvencijo— Leonard Cerkvenik in John Eldre sta odpotovala v Chattanooga, Tennessee, kjer bosta prisostvovala narodni konven-verJciji mladih demokratov. Po konvenciji se bosta podala v Florido, kjer bosta še nekaj časa ostala. V Cleveland se bosta more uničiti vsa mirovna prizadevanja. vrnila čez kake tri tedne. Mno- Zveza Narodov je sedaj predi ^ lafoave jima želimo! mače vezi, služba, napredovanja, da si res želel pokoja, da se pripraviš na smrt. Saj so nas zavidali sosedje, kako je bilo lepo „„-------------- — a danes nas drugače zavidajo, letovega pogrebnega izavoda na iz raznih naselbin NEW YORK. — V Brook lynu je umrla vdova Antonija Mazovec, ki zapušča dve hčeri in dva sina, vsi odrasli. HERMINIE No. 2, Pa. — 5. okt. je umrla Am toni j a Antončič, stara 66 let, doma od Ho- rodne vlade odstraniti iz Zveze Narodov in na njihova mesta po- Sestanek dveh županov Clevelandski župan Burke in župan iz Toleda Michael V. Di-Salle sta imela v torek politično konferenco. Uredniki so uganili, da sta razpravljala o tem koga naj bi demokratska stranka kandidirala proti Taftu za senat v letih 1950. Splošne volitve v Siriji Damascus, Sirija. •— Sirija je ,pred splošnimi državnimi volitvami Komandant vojske je zopet izdal naročilo, naj se vojaki in oficirji ne mešajo v volitve. V celi državi volijo 114 poslancev v ustavotvomo skupščino. zahtevo predsedniku skupščine Zveze Narodov generalu Romu-lo. Komunistična kitajska vlada pravi, da kitajski delegati narodne vlade ne morejo govoriti in nastopati v imenu Kitajske. tujezemskega oddelka pri Cleveland Trust Co. svetuje Cieve-landčanom, naj pošljejo prijateljem in svojcem denar za božično darilo sedaj, da se izognejo navalu to zakasnitvi. Denar bo prišel gotovo za praznike. Na razpolago je,za tako postrežbo vseh 55 podružnic te banke. Molitvena ura— Društvo Najsv. Imena fare Marije Vnehovzete v Collin-woodu bo imelo v nedeljo 20. Tudi nad prazniki se spodtikajo Praga, češka. — Češka komu- nov. molitveno uro ob 2 popol- nistična vlada je ukinila naslednje praznike: Sv. Tri Kralje, Vnebohod, 'praznik presvetega Rešnjega Telesa, god apostolov Petra in Pavla, Marijino Vnebovzetje, Marijino brezmadežno spočetje in god sv. Venceslava, ki je patron češke. Neff Rd. Cas še ni določen. Joseph Bobnar Pogreb Joeefpha Bobnar ho v ulrco petek z jutra! j ob 8:45 uri iz Že- j; umrl ipred vei letj v cia- 1 a—JMs MAMMaJL*! AViMT ITlOZTAllO Tl Q • 1 .. rp. * nAnililAA n ni/ A 1 f, A_ 6502 St. Clair Ave. v cerkev Sv. Vida kjer bo sv. maša ob 9:30 uri in nato na pokopališče Kalvarija. ------o----- Eisenhower se še ni odločil Washington. — Generala Eisenhowerja zopet na vseh straneh imenujejo za predsedniškega kandidata v letu 1952. Sam je pa samo povedal, da se ni še vpisal v nobeno Stranko. Razne najnovejše svetovne vesti HARRISBURGH, PA. — V Pennsylvaniji se poteguje za kandidaturo za governerja James H. Duff, ki je pri zadnjih predsedniških volitvah nastopal za Tafta proti Deweyu. Republikanci se sedaj prizadevajo, da bi dosegli popolno enotnost za prihodnjo volilno kampanjo. , * WASHINGTON. — Predsednik Truman je razdelil in dodelil prvih 20 milijonov kredita za zidanje cenenih stanovanj. Kredit je razdeljen med 120 mest v USA. S tem kreditom naj bi se sezidalo stanovanj za pol milijona ljudi. New York je dobil %,180,000, Chciago 720,000, Los Angeles, New Orleans, Bal-cic, stara oo ret, w«u» uu .w- timore, Pittsburgh, Washington, D. C., Norfolk in Newark so tavelj, pošta Gorenja vas nad naslednja mesta, ki so dobila največje zneske. Škofjo Loko — podomače Jez- * * * , bircova iz Podpleče. Prvi mož WASHINGTON. — Tajnik za zunanje zadeve Acheson je izjavil, da je aretacija našega konzula v Mukdenu, ki so jo izvršili kitajski komunisti, uničila vsako možnost, da bi sedaj naša vlada priznala kitajsko komunistično vlado. • * » OTTAWA, KANADA. — Minister za zunanje zadeve ridgeu. Tukaj zapušča nekaj sorodnikov. MADISON, Ohio. — Pri družini Mr. in Mrs. Eddie Mavko v Madison, O. so kupili že drugega sinkota. Tako sta postala Mr. in Mrs. Math Mavko iz Dock Rd. že tretjič stari ata in stara mama. čestitke in poklon! Louis in Josephine Mavko iz Dock Rd. sta kupila v East Trumbull ali Rock Creek gostilno. Priporočamo rojakom, da jih ob priliki obiščejo. OTTAWA, KANADA. — Minister za zunanje zadeve v sedaj odvzeli in njihove družine kanadski vladi je izjavil, da bo Kanada priznala kitajsko komu- preselili. Mnoge so s policijskimi nistično vlado kadar bo prišel čas za to. J-'—** — t>™- • * * WASHINGTON. — Tajništvo za zunanje zadeve pripravlja oster protest proti aretaciji našega konzula na Kitajskem. Poleg tega bo naša vlada protestirala proti kitajskemu napadu na ameriško trgovsko ladjo in proti zadrževanju dveh naših pilotov, ki sta padla v komunistične roke že pred enim letom. Pripravlja se tudi protest proti aretaciji naših uradnikov v severni Koreji. dne, potem pa sejo. Neivburiani vabijo — Fara sv. Lovrenca vabi na ogromni bazar, ki bo v dnevih 18., 19. in 20. novembra v cerkveni dvorani. Kokoši, race, gosi, purani, pa kaj še vseh drugih dobrot bo na razpolago, za odraslg in za otroke. Pridite in si naberite za Zahvalni dan, ki bo prihodnji četrtek. Iz bolnišnice— Mary Laurich iz 19631 Nau-man Ave. se je povrnila iz bolnišnice. Prijateljice jo lahko ob. iščejo na domu. Fino obuvalo— Mandel’s Shoe Store, 6125 St. Clair Ave. naznanja, da se je založila s finim obuvalom za zimo za vso družino. Izberite si zdaj fino in trpežno obuvalo, da boste imeli gorke noge lepo suhe in v gorkem. Preganjanja na Češkem Praga, češka. — češka komunistična policija je sedaj vdrla v domove tistih, ki 30 bili v zadnjem času aretirani ali odgnani na prisilno delo. Domove so jim dekreti za stalno izgnali iz Prage. Očevidno hoče komunistična policija dobiti novih stanovanj za komunistične politične veljake ali ustanove. Le eno Beljenje imamo — poglejmo na obe tirani prodno p e® Ameriška Domovina mSS ^ |Sa 'i' »''■ i ■ fnan.a i n ji IH TmemygA DOHOVINŽ. NOVEMBER 17,1949 •Ul St CUtar At«. W** Or«taBd t Ohio PubUtiMd daflr Potopi MM0, Bundtn ml HolhUyi______ NOVEMBER VM MON TUR WED THU PRI CAT 113 4 5 678 9 10 II iz 1314 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 p NAROČNIN/ Za Zed. države $8.60 na leto; •a pol leta $6.00; ta ietrt leta $3.00. Za Kanado in sploh ta dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $0.00, ta 8 mesece $3.60. SUBSCRIPTION RATR8 United State* $8.60 per year; $6.00 tor 6 month*; $8.00 tar 8 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.60 for 3 months. Entered u seoontLcUie matter January 6th IMS, at the Poet Otlice at Cleveland. Ohio, tmtjer the Act of March 3rd IS7I. No. 226 Thurs.., Nov. 17, 1949 omenjenomi Clubi. da bodo tvoji otroci le tovarniški delavci, potem iz zgolj ormnj««™ v.u~.. praktiCnih ozirov res ne bi rabili svojega materinega jezika, želemo vei tak lepij Toda danes je mnogo ameriških Slovencev, ki so tu dosegli akademsko izobrazbo. Po visokih šolah je kar precej štu-efentov slovenskih staršev. Mnogi izmed teh komaj Se tol-čejo slovenščino... Ali bi ne bilo za ameriške Slovence častno, če bi se njih sinovi kot poznavalci slovanskih jezikov kdaj plasirali kot ameriški državljani po slovanskih državah po ameriških konzulatih in trgovskih misijah? Pa tudi velike ameriške trgovske in industrijske firme bodo rabile inteligentov, ki bodo obvladali slovanske jezike . . . Koliko možnosti za službe se bo takim Slovencem nudilo, ki so se naučili svojega materinskega jezika .. .1 Na vsak način je za ameriške Slovence bolj slabo izpričevalo, če se angleško govoreči Amerikanci in Angleži uče slovanskih jezikov, Slovenci se pa niti svojega materinega jezika ne nauče... Gojimo torej znanje slovenščine iz idealnih in tudi iz praktičnih ozirov ...! ’ Ohranimo materin jezik! Po hodpiku ob St. Clairu sta šli dve ljubki devet do desetletni deklici. Govorili sta med seboj angleško. Ena izmed teh je nesla v roki Ameriškp Domovino. Gospod ju prehiti in vpraša tisto, ki je nesla v roki časopis: “Ali znaš slovensko?” Prijazno se otrok nasmehne in odgovori v lepi slovenščini: “Seveda znam.” Gospod pokaže na njeno spremljevalko in vpraša: “Ali je tudi ta Slovenka?” “Kdo je pa tebe naučil, da tako lepo govoriš slovensko?” “ Mama, s katero doma govorim slovensko. Ona pravi, da moram znati tudi slovensko govoriti . . .” Čast taki slovenski materi! Ameriška slovenska javnost bi morala vsako leto prirediti materinski dan in na njem odlikovati vse slovenske matere, ki nauče svoje otroke slovensko govoriti, brati in pisati... Zakaj to?! Kakor moramo imeti do svojega očeta in matere ljubezen in spoštovanje, tako tudi do svojega materinega jezika! Če sta oče in mati še tako uboga, ju mora otrok po krščanskih načelih spoštovati. Nekaj podobnega velja tudi za materin jezik. Človek, ki je pravilno vzgojen, ima kakor pravimo “pijeteto” do svojega materinega jezika, to je: ga lju-• bi, spoštuje, ceni, se ga ne sramuje, se ga nauči in ga tudi rad govori. Oče in mati, ki sama ne spoštujeta svojega materinega jezika, sama sebe ne spoštujeta in tako sama ubijata spoštovanje do sebe pri svojih otrokih ... Če pred otroci kažeta, da je njun jezik nekako manj vreden kot drugi, s tem sama otrokom vbijata napačno misel, kakor da sta izšla iz manjvrednega naroda in da sta tako sama nekako manj vredna. .. Slovenski narod se s svojo kulturo in s svojinr lepim jezikom more meriti z najbolj kulturnimi narodi. Nas ni treba biti sram ne svojega naroda in ne svojega jezika. Kakor je jasno, da moramo spoštovati in ljubiti svojo drugo domovino-Ameriko, spoštovati njen angleški jezik in se ga naučiti, tako je tudi jasno, da smh dolžni spoštovati svoj materin jezik. Za učenje slovenskega jezika pa govore tudi praktični, ali če hočete trgovski oziri! Poznamo več Angležev,,ki so se naučili slovenščine. V Celovcu je urejeval list ‘Koroška Kronika’ Anglež Sharp, ki se je priučil popolnoma slovenskega jezika. Tudi med angleško govorečimi Amerikanci so nekateri, ki so se ga naučili ali se ga uče. Zakaj to? • \ Že sedaj potrebuje Amerika za svoje politične in trgovske misije med — slovanskimi državami ljudi, ki znajo slovanske jezike! Izolačijonizem je že davno za nami! Če hoče Amerika ohraniti svoje blagostanje, zaposliti svoje industrije, mora izvažati svoje izdelke .'.. Njen največji odjemalec bo, ko pride do rednih razmer, pač slovanski svet . . . Slovanov je blizu 300 miljonov. Vsi slovanski narodi v Ameriki gledajo nekako svojo rešiteljico, prijateljico . . . Naj komunistična propaganda,še tako udriha čez U. S. A. to še povečuje,splošno priljubljenost Združenih ameriških držav pri slovanskih narodih ... Ko bo propadel komunizem, in ta bo kmalu propadel, bo ves slovanski svet hotel ostati v tesni politični in gospodarski zvezi z Združenimi državami, ki bodo potem tam ustanavljale polno konzulatov, trgovskih zastopstev i. t. d. Takrat bo U. S. A. rabila na stotine in stotine ljudi, izobražencev, ki bodo znali slovanske jezike' CHICAGO Doživljaj iz vojske. Okoli vesi je dosta gmajne. Na Pred severnoj strani je tisti log, kak nekaj tijedni je bio tu na obis-1 se Marija prikažuje. V Brezo-ki Mr. i Mrs. števan Horvathj vici imajo sredi vesi zvon, šte-iz Buffalo, N. Y, kak smo to že ri vabi brezovičke prebivalce k poročali. Mr. Horvath je pri-1 molitvi. Iz toga kraja je slo povedavao tudi, kak je bilo na [venska misijonarka Irma Spi- Taljanskom za časa vojske. On je bio tam i je rad iskao prilike, če bi kde srečao kakšega Slovenca, ka bi jemi pomagao. Meni se je najbole dopadnolo tisto, kak je pripovedavao, ka je med vožnjami po italijanskij cestaj rad vzeo na karo, če ga je što proso. Tak se je odnok zgodilo, ka sta s pajdašom vzela gor dve jugoslovanski bolničarki. Mr. Horvath je pajdaši včasi pove-dao, ka jivi pozna po obleki i ka imata ešče delec za iti. Bolničarki sta v kari odzaja sedele i sta si brž jako dosta imele povedati. Gučale sita hrvatski pa tudi češki mešale, štef je kak-pa vse razmo i |e naskrma sme-jao. Kda so dospeli na kraj, kde sta' Bolničarki šle dol, Štef henja i stopi dol ter odpre dveri pa jima slovenski pravi: — ‘Mislim, da smo dospeli Jo bolnice, kama vidve ideta.” Kak sta ga bolničarki poglednoli. — ‘Ali ste vi vse razmili, kar sva si midve pogovarjale?” — Štef se je na debelo smejao. “Kak pa, ka sam razmo. Vso vajno ljubezen zdaj poznam.” — “Vi Amerikanci ste pa1 od vr. . . V3e jezike razmite,” sta pravile i se nasmehom poslovile. — Štef vsikdi rad pokaže, ika je prekmurski Slovenec i vsikdar rad slovenski guči. Oba z Ženov tak gučita slovenski, kak če bi v sta-rom kraji bila rojeniva. Tudi tu v čikagi smo si radi slovenski gučali. Njeva nikaj ne mešata, če gučita slovenski, te perfektno slovenski, — če angleški, te perfektno angleški. Slovenski} prekosnic zna Mr. Štef Horvath iz Buffalo tudi dosta povedati. On pravi, ka so slovenske prekosnice bole sme- lak (prek 20 let že v Braziliji), nadele sestra Ivana Spilak i 'njena sestrična č. s. Kasilda Špilak. Njeni brat je misijonski brat pri lazaristaj. Iz Brezovice je dijhovnik Zver Franc, salezijanski duhovnik Horvat Štefan i knjigovez Ivan Zver, šteri je spisao slovensko molitveno knjigo “Molite, bratje,” tiskana v Murski Soboti leta 1930. Tak smo lehko vsi Prekmurci ponosni na to slavno slovensko Brezovico i Mr. i Mrs. teve Horvathi od srca priporočamo, ka bi si ednok poglednoli Brezovico i Vučo jamo. — Vsi, šteri čtete denešnje čikaške novice, bodite .iskreno poedrl*, ljeni! Antonia Denša. Prekmurski večer. Kak je bilo poročano zadnji tjeden, ka bo imel “PREKMURJE SOCIAL CLUB” svojo veselico dneva 12. decembra, je bila pomota. Veselica je bila 12. novembra in ta jako lušna. Lud-stva je bilo dosta. Mužikašje so igrali nerttfvadno radi in to je spravilo vse, tudi najstarej še plesat. Šamarjanka in Sotiš sta nam tak gladko šla kak že dugo nej. Presoditi se je pa nej dalo, što je liajlepše ple-sao. Tudi slovenske pesmi nam niso falile. Zaistino, to je bil jpravi Prekmurski večer. Srečnivi sta pri tom bilej Mrs. G. Hozian in Mrs. A. Balažič, šterivi sta si odnesle domo vel-ke in dobre purane. HM, hm . were they good! (G.H.) Koncert. V nedelo 13. novembra je priredo svoj letni koncert “CHORAL CLUB" Slovenske Ženske Zveze, v dvorani sv. Stefana. K torni Clubi spada tudi nekaj naših. Vse je . t--------- --— sjjdua tuui u trn. a j iitwm. * j*- šne kak angleške. Pripovedavao iepo Upadlo in smo ime- je od Brezovice, od rojstne vesi njegovoga oče. To je tista ves v Prekmurji, odked je njegov vert Mr. M. Horvath (Brež-njek), s šterim sta si pa ne v ro-dii Od Brežnjeka zna povedati, ka so oni iz Vuče jame. Pravi, ka č bi šo v stari kraj (Prekmurje), te bi najraj obiskao jeziKC... , —»•j-/, — — **—— - — Ali ni to smešno naravnost, če se Angleži uče slovenske- Vučo jamo. To pa zato, ka je i.a. ... ......n„„ KnJn roKiU nn f k i Rrezniekovp žene telkokrat ?a jezika, ker se zavedajo, da ga bodo rabili, Slovenci pa porabljajo svoj jezik, ki bi ga mogli tako lahko s pridom kdaj -abiti...! Če znaš slovensko, se boš lahko v par tednih na-ičil vsak drug slovanski jezik. . . Baje je nekoč napram slovenskim otrokom rekla v šo-i neka učiteljska moč: “Kaj boš rabil slovenščino v “šapi.” r« • “r_______„1_______XX1.__~~ i neKa uuiei)SK.a mut: rvaj uui> iauu muvciiscuiu v — Posetite BAZAR in ODDAJO PURANOV v cerkveni dvorani sv. Lovrenca na 18.19. in 20. novembra 1949 od Brežnjekove žene telkokrat čuo praviti svojemi moži: “Tak si, kak če bi ešče izda v Vučoj jami bio.” — Ve smo od Brezovice že ednok pisali v Novinaj, pa zdaj ešče jzda ednok: Brezo- li lepi užitek vsi, ki smo se togo koncerta udeležili Sloven ska pesem je pri sv. Štefanu zopet zadonela. Milejše nam je segala do srca kak kdaj koli prle. Človek si pri takšij nemre ustavljati lepij spominom na preteklost in na domo- Ml si pa dnevov. (G. H.) KRATKE NOVICE V Cleveland se je pred kratkim preselo profesor Janez Sever. Dne 16. julija je prišeo iz begunskega taborišča v Penn-sylvanijo. Profesor Sever je včio nekaj let na sobočki gimnaziji. Mlajši prekmurski izobraženci ga jako dobro poznajo i jako radi imajo, čeravno je rojeni pri Ljubljani (na Ježici), lad pove, ka je druga njegova domovina Prekmurje. V Cle-velandi jemi kličemo: Dobrodo-šeo! Vsega dosta je bilo premino-čo nedelo v cerkveni dvorani na E. 40. v Clevelandu. Naše preš-murske žene od Društva Marije 7 žalosti so odavale, ka so dobrega spekle. Bilo je tefto vsega kak ešče izda ne bilo. Darovale so celo takše, ka so ne v društvo. Po vsakšoj meši so ljudje šli doli v cerkev “na zajtrk”. Čisti dobiček je namenjeni za cerkev. Vsem, šteri so k uspehi pripomogli se društvo lepo zahvaljuje. Prišestno nedeljo ima društvo sejo. Vse članice naj pridejo! V Bethlehem (Pa.) k Mr. i Mrs. Karl Duhi je prišeo prekmurski begunec Lončar Janez. ŠTAKI KRAJ V Soboti (Prekmurje) zidajo novo gimnazijo. Delajo že več let pa nikak nemrejo dokončati. Basement imajo zdaj za kino. — Zadnji tijeden v oktobri je bila v Soboti poljedelska razstava (show). Poleg beltinskoga rakičanskoga državnoga posestva so razstavljale že nešter-ne zadruge kak Gornji Petrovci, Kramarovci i Bakovci. Vreme je zadnje dneve oktobra postalo jako mrzlo. Na vse sveče je bUa cela Slovenska Krajina pcjB »negem. Na nj tavaj je ešče ostala repa pa zelje. Čakajo, če sneg odide, ka to poberejo. Pritisk oblasti na narod je vsaki den močnejši. Krompline ri nas gledajo še postrani. Nekateri so sicer že prišli do spoznanja, ostali nam bodo pa tu-di sčasoma sledili. Pretrpeli smo mi kot izgnanci z domače rodne grude veliko. V prvi svetovni vojni smo bili slovenski fantje vedno v prvih vrstah po vseh bojiščih. Tako sem bil tudi jaz od leta 1913 pa do 1918. V teh letih sem bil dvakrat lažje, enkrat pa težko ranjen. Postal sem za vedno nesrečnež brez vsake odškodnine — invalid. Kot tak sem prihajal V svojo slovensko zemljo iz prve svetovne vojne. Kot invalid nisem mogel več let dobiti zaposlitve. Končno me je sprejel tovarnar inženir Remec v Duplici pri Kamniku. On je zares dober čolvek in zlatega srca, ki me je sprejel in mi dal službo tovarniškega čuvaja. To službo sem opravljal 15 let, to je do časa požiga tovarne v septembru 1941. Takrat smo bili o-grožani z dveh strani: najprej da nas postrelijo Nemci kot talce zaradi požiga tovarne. Že se je šušljalo, da nameravajo Nemci nabrati in postreliti 100 delavcev zaradi požiga. Toda to namero so pozneje o-pustili. Z druge strani so nas pa ogrožali domači, ki so grozili, da nas odvedejo v gozdove, ako pa ne bomo hoteli ž njimi, da nas pobijejo doma. To se je tudi zgodilo. Mnogo TO se je IUU1 zguuuu. iniiug,, j- nedolžnih žrtev je takrat pad- uspela, štiri mesece sem komunisti in se nismo hoteli vrniti iz taborišč v domovino. Dolga leta smo trpeli In čakali po taboriščih, pa nismo izgubili svojih katoliških načel. Glede njih smo bili neizprosni kakor kamen. Kar so nas učile naše matere, tega nismo hoteli prodati za ves svet, tudi ne za ceno ojstne domovine. Lanskega novembra smo izvedeli, da bo vzela več dužin Argentina. Z žalostjo smo se poslovili od trpečih, ki ao še o-stali v taboriščih, pa veseli smo bili obenem, da odhajamo v državo svobode in blagostanja. Bog ni dopustil, da bi padli v roke brezbožnikom. V Argentini je bilo prvi mesec zelo težko. Nismo vedeli kaj in kako je, kje bomo dobili delo, hrano in stanovanjc. Iz Buenos Airesa sem se poda! v Mendozo s svojo petčlansko družino. Pri nekem vinogradniku smo dobili vsi žaposlitčv: žena kot kuharica, dve hčerki kot služkinji, jaz kot invalid pa sem dobil lažje delo v cvetličnem in zelenjadnem vrtu. Za plačo smo se dogovoili za 400 pesov mesečno in vso oskrbo s hrano in stanovanjem, štiri mesece smo živeli srečno in zadovoljno. Potem se mi je začela gndjiti noga v kosti nad kolenom, posledica prve svetovne vojne. Moral sem v bolnišnico, kjer seps prestal težko operacijo. Operacija je delno bil V letu 1942 so nas večje število družin odvedli Nemci v taborišča. ( Dokler je trajala vojna, so nas vozili iz enega taborišča v drugega. Povsod smo bili zaničevani. Zmerjali so nas, da smo slovenski psi in banditi in da nam bodo že “pomagali.” Očitali so nam tudi upore v prvi svetovni vojni. To je bilo leta 1918, ko se je uprl polk št. 17 v Judenburgu in polk 97 v Radgoni. Očitali so nam tudi majniško deklaracijo dr. Korošca leta 1918. U-por vojakov ni bil uspešen in mnogo slovenskih fantov in mož je bilo takrat postrelje- i kukarico so že mogli vkraj da-, jjJ' ^ rSijTslo^ensk^fS pod nemškega jarma. . . Vse, kar je ostalo takrat Slovencev, ti. Kda so mlatili hajdino i proso, so včasi od mašina odpe-lali svoje i samo nekaj maloga nahali lastniki. Prišla je odredba, ka nišče ne sme odati eli bujti svinjo, štera je žmet-nejša kak 140 kg (300 funtov). Popisovali do tudi konjsko marho. Turnišče. V- Turnišči imajo zdaj že tretjega duhovnika od tistoga časa kak so prejšnje zaprli. Posploj se menjšvlejo. Rev, Bakan so pri svojem brati v Gumilicaj i v Turnišči vsak-šo nedelo mešujejo ob 10. Vrednik sporoča:-V Novinaj objavljamo samo takše dopise, šteri poročajo od prekmurskij Slovencov. To je vzrok, zakaj nešternij dopisov ne smo objavili. 1 Od prve na drogo svetovno vojno in še čez Mendoza, Argentina. — Kot naročnik Ameriške Domovine mi je dolžnost, da se tudi jaz oglasim. Najprej pozdrav- ____ __________________ ljam uredništvo in se prav to- vino. Čeravno dnes den žalo- pio zahvaljujem za redno postno doni slovenska pesem po šiljanje lista, katerega tako z slovenskoj zemli, fo telko bole veseljem prejemam in čitam, moja družina in drugi. Pozdravljam tudi vse Slovence v .... slovenski katoliški skupnosti vensko gala slovenska melodija in vz-1širom vseh držav, katere skoro bujala pozornost med drugimi ni, da bi ne bil v njej Slovenec, mučenikom! narodi. Zato vsa čast odzgora iPozravljam pa tudi tiste, kate- se godi doma, cenimo in občudujemo po dru-gij država j. Mogoče nega države na sveti, kde se nebi razle- so nas poslali Madžari in Avstrijci ma italijansko bojišče in sicer brez orožja. To smo bili od polkov 17, 97 in 87. šele ko smo dospeli tik pred bojno linijo, so nam izročili /irožje ter nas pognali v boj v najhujše predele bojišča. V par dneh smo bili vsi razkropljeni: mrtvi, ranjeni ali ujeti. In Slovenija se je takat rešila izpod nemškega jarma in vsi smo bili veseli v upanju, da naše velike žrtve niso bile zastonj. Toda motili smo se. še ni bilo prelite dovolj slovenske krvi! Na našo slovensko zemljo je zopet prišel tisti, ki nas je v prvi svetovni vojni s samokresom v roki gonil v prve postojanke. Zdaj je prišel po nove žrtve, ki jih je tir j al po mestih, vaseh in taboriščih. Meseca maja 1945 je bilo konec vojne in že smo mislili, da bomo zopet dihali svobodno in da je končno napočila za Slovenijo toliko pričakovana svoboda. Toda kmalu smo zvedeli, da smo padli v novo suženjstvo, strašnejše od vseh drugih — pod rdečo zvezdo. Padali so najboljši fantje in možje, ki so hoteli braniti slo-zemljo pred poplavo kolnunizma. Slava večna tem Videli smo, kaj kako .divjajo . bolnišnici, sedaj sem doma in hodim vsak drugi dan v bolnišnico na pregled. Po izjavi zdravnikov bo vzelo do tri mesece, da popolnoma okrevam. V_sa moja družina dela sedaj samo zame in za zdravila, katera moramo sami kupiti. Vsa seča je, da imamo dobrega gospodarja, ki nam gre vsem na roke. Imam še eno mlajšo hčerko, ki dobiva vso hrano brezplačno. Ako je človek zdrav, je življenje tukaj prav dobro in človek nekaj prihrani. V Mendozi nas je zdaj že precej Slovencev. Vse je preskrbljeno, da izvršujemo svoje verske dolžnosti kakor smo jih pred vojno v domovini. Naš duhovni vodja je gospod Gaserman, ki je bil več let v Kamniku in je tudi tam učil moje otroke. V bolnišnici me je stalno obiskoval, za kar mu iskrena zahvala. Vam, g. urednik, nisem še poravnal naročnine. Naročil sem bratu Louis Malnarju, ki živi v Hooverville, Pa., naj jo plača zame. Ako ne, jo bom sam pri društvu Slovencev v Buenos Airesu. Sprejmite vsi skupaj lepe pozdrave, Jožef Malnar. Kakb pozna vrbo Učitelj: “Zakaj se imenuje ono drevo tamle vrba žalujka?” —Učenec: “Zato, ker vi dobiva, te od nje palice, s katerimi nas tepete.” Odmevi iz Titovine ali gorke iz “raja” Bilo je nekje v Sloveniji. Pogovarjali sta se dve sosedi. Prva je bila zagrizena partizanka, druga pa mati več fantov, ki so zbežali na Koroško. Druga drugi sta tožili o pomanjkanju. Pa pravi prva: “Kaj le tarnaš, ti imaš vsaj begunce, ki ti kaj pošljejo, a mi pa nimamo nikogar , V petek zvečer bodo vrata odprta že ob 6:30. Ob 7 bodo nastopili umetniki od Show Wagon, ki so tp poletje nastopali pod pokroviteljstvom Cleveland Press in mesta Clevelanda VSEGA BO DOVOLJ ZA ZABAVO IN V VAŠO KORIST UDELEŽITE SE VSI Z VSO DRUŽINO! Družba THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER - AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY (THE HOLY FAMILY SOCIETY) OUniTUou a. nonmbra Ml ' ’ Sedež: Joliet, 111 “2 ^««1“ Nate gedo; “Vbo sa vero, dom In narod; val sa onega, eden m tee." GLAVNI ODBOR: «■ 2 podpredsednik: ANN JERISHA, 6» No. Broadway St., JoUet, UL Tajnik: FRANK J. WEDIC, 301 UrnrSt. Johol Dl. Zapisnikar- JOHN NBMAN1CH «60 N Hickory St. Joliet HHooU TOnmtiiUt' ANTON SMREKAR '012 Vhw SLJnllrt. til Duh. vodja: REV. QE0RGE KUZMA, «6 No. Chicago SU Joliet, Ul. 7rtT ea.aviil* JUetKFH A ZALAR. S»1 N t»MO»»o 8t.. Joilet. BI. " NADZORNI ODBOR: ANDREW O LA V AC H, n« * n« BL Ohlcago Bllnola ANNA FRANK. Mtt So, Pulaski Rd., Chicago 23 ffl. JOSEPH JERMAN. 20 W. Jackson 8t.. Joilet. Jlllntiia J , POROTNI ODBOR: . “ A -AS1XR. No Chicago, III, URADNO GLASILO: sMtttlSKA DOMOVINA. «1>7' 81. Clalr Ave.. Clevelanu 3. Ohio n , ..., ,049 je USD izplačala svojim Članom in Članicam ir, .... Jrihto Doskodbin. bolniških podpor ter drugih “Večjidel z ženskami’ nje.” ‘ISem torej z ostalimi 10 šilingi !” “7 šilingov sem pustil v kavarnah in gostilnah.” “In kje «o poslednji trije šilingi, sin moj? Kako si pa te “Ostane še zmerom 5 funtov.” “3 funte sem izdal na jeda- — Ce hočete ribje , meso ohraniti dalj časa v ledenici, ga najprej namažite s limonovim sokom, pokrijte z voščenim papirjem, pa ne bo nikakega duha po ribah v ledenici________________ "'In ostala 2 funta?" “1 funt šem plačal za peri- “Ostane še zmerom 1 funt.” “Holiday Folk Fair”, Milwauške narodnosti se pri- , _ dno pripravljajo na dostojno re-r* Jn prezentacijo na letošnjem “Holi-^’™e day Folk Fairu,” ki se bo vršil _ot v dneh 3. in 4. decembra v Mest-' 8 1 nem aditoriju pod avspicijo In- l,a . ‘ ternational Instituta za milwau- n -Je“ ški okraj. Videli bosta pestra j-ertv| narodne noše skoro vseli evrop- ‘ -In skih narodnosti, njih plese, slišali njih pesmi in muziko, vide- ‘ li njih telovadbo in pokušali njih narodna jedila. Razstavlje- Ma na bodo tudi razna ročna dela, I°Ea lesorezi, v narodnih motivih s i- hje “ kana posoda in jedilni pribori, 1,8 pc ročno barvani piruhi, božični okraski in karte, igrače, kuhar- , ske knjige, danska zlatnina, ori- nar?a jentske preproge, češko steklo itd. itd. Zanimivosti, ki bodo go-tovo zanimale vsakega jSvropej- , ca. Tudi slovenska grupa od cerkve Sv. Janeza Evangelista se m® pridno pripravlja, da bomo Slo- ^ venci dostojno reprezentirani. "„g V jedilih bodo zavzemale pro-minentno mesto naša potica, “10 šilingov me je stalo kaje- zapravil?” Najnovejša škotska Tune in... the AMERICAN- JUGOSLAV (SLOVENIAN) KLOBASE! DSD le nad 100% solventna, kar potrjujejo Izvedenci (actuara). Uradni Jezik Je ziovenakl in angleSkL Rojakom to rojakinjam se DBD prlooroCa. da pristopijo v njeno **d0lZa vsa morebitna pojasnila to navodila se obmlte plsmeno ali ustmeno na gl. tajnika: FRANK J. WEDIC. SOI Ume St, Joilet, DL Pošiljamo naše širom Amerike zna- ne PRISTNE STAROKRAJSKE KLOBASE — MESENE, RIŽEVE ‘in KRVAVICE — kakor tudi ŽELODCE, zopet po pošti na vse kraje Združenih držav in Kanade. --J! Poizkusite jih tudi vi in rekli boste, da takih klobas ali želodcev še niste jedli, odkar ste šli iz starega kraja. Pošiljamo jih ka- Društvo sv. Ivana Rrrtitela št. 13 DSD uro. IH. — Cenjeni bratjertako skupno delujemo Prekajene klobase.......79c ft. Riževe in krvavice.....5Sc ft. i Želodci ............... 85c ft Naročite jih lahko kolikor funtov želite. Pošljite “Money Order” ali jih pošljemo C.O.D. — Koljemo tudi prašiče in jih razrežemo za vas, ako želite za praznike celega prašiča. — Naša mesnica je odprta vsak dan, tudi ob nedeljah dopoldne. Chicago, flb — Cenjeni bratje , in sestre ! Kot navadno bo naša j mesečna seja četrto nedeljo v me- r seču, to je 27. novembra ob dveh g popoldne, Zakaj sem omenila s “kot navadno”? Zato, ker sem j zadnjič prosila v imenu celega s odbora, da bi vsaj večina članstva bila navzoča in da bi nekaj ukrenili v prid našega društva. Žalibog, moja prošnja ni ime- ‘ la nobenega uspeha. Ne vem kaj je vzrok, da je naše članstvo zgubilo vse dolžnosti do društva. ^ Pridejo, plačajo in z Bogom. Vedno kaki izgovori. Nekateri pa še dolžijo odbor, da zakaj se ne priredi’kaka zabava, da bi spet i ” , sam storiti? Z eno besedo pove-dano — nič! Krivda je na vas, dragi bratje in sestre. | Ce odbor, kateremu je član-, Stvo zaupalo, da bo vodil društvo na poti napredka, stori svojo dolžnost, je tudi vaša dolžnost, da pridete na seje in da tajnica, 808—14th Street Racine, Wit. sej, kako so bile živahne, vsak in Vsi naenkrat bi bili radi govorili. Tudi ostre besede so bile vmes. Nekaj podobnega bi bilo tudi sedaj potrebno, ne mislim biti), bi se vsaj vedelo, da še živimo in da še zmiraj vlada tista mlada slovenska korajža, ko še gre za dobrobit našega društva in Družbe Sv. Družihe. Vas iskreno pozdravlja vaša Anna Frank, | C ji, r MALI OGLASI Take advantage of the best beauty aid in the world—a perfect night’s sleep. Have a completely relaxing beauty sleep with an Automatic Electric Blanket.' A perfect night’s sleep is the best beauty aid in the world. An Automatic Electric Blanket gives the soft, soothing warmth that drifts you off into deep, restful slumber. After a relaxed comfortable night under an Automatic Electric Blanket, you awake refreshed and rested- It shows in your fresh appearance, in the bounce of your step. The blanket supplies the heat to warm the bed. You save your body energy—build it up—for the next day. You greet the new day with gladness. Your Dor lor or Tko [loetrit Co. Todayl Pokličite za preračun zastonj Better Htg. & Plbg. Co. | Using an Electric Blanka coils ' an!) a ant or two a night Few things give so much lot so little as your telephone. The telephone saves countless hours of tinie, miles of fatiguing steps and travel. It keeps friends and relatives close. In an emergency one call may be worth much mote than the coat of telephone service in a lifetime! Yet, in these days of high prices, a few pennies still buy a telephone call. Telephone service is still one of today's biggest bargains. ii'wu acr ntouoM VITAMINS? Med naprodaj Naprodaj je pristen domač med, ki vam bo,v mrzlih dneh sta! na strani in vam kašelj in prehlad odganjal ter vas obdržal pri najboljšem zdravju, dobite pri prijaznem John Perparju na Hubbard Road, v Madison, 0. Večja naročila pripeljemo tudi na dom. (227) Avtomatična električna odeja vam daje Zdravo spanje je najboljši pripomoček k lepoti, mehko, božajočo toploto, ki vas zaziblje v trdno, j Po udobno 'prespani noči pod avtomatično ele in spočiti. Hoja vani bo prožna, nastop gibčen in s greje postelj in s tem hrani vašo lastno telesno en vili boste novo jutro veseli in razpoloženi. Poslužite se torej tega najboljšega pripomočka k lepoti na svetu x avtomatično električno odejo. TELEPHONE COMPANY WISCONSIN Working always to terve Wisconsin better WISCONSIN ELECTRIC POWER COMPRNY ' SKA DOMOVINA, NOVEMBER 17, 1949 tron in granat, popravljanje strdjivnika^a poginila iz od-- - ' ■ '—1•— — *- sovražni trebuhom, prtim POLOM POSLOVENIL VLAD, LEVSTIK if Odtod je prihajala močna skupnost vse baterije, trdnost in mir kakor v dobrem gospodarstvu. 106. polk je sprejel prvo salvo z navdušenimi klici. Zdaj jim vendar je enkrat zatoijo kljun, tem pruskim topovom! Takoj pa je nastopilo razočaranje, ko so zapazili, da granate ostajajo na poiti, da se jih razleti večina v zraku, preden dosežejo grmičje na oni strani, kjer se je skrivalo sovražno topništvo. "Honore”, je zopet izprego-voril Maurice, “pravi, da so drugi topovi klade proti njegovemu . . Ah, njegov top! On bi menda najrajši spal pri njem; nikdar ne najde živ človek podobnega. Le poglej, kako nežno ga gleda, kako ga daje brisati, da mu ne bo prevroče!” Šalil se je z Jeanom; obadva sta bila veselejše volje zaradi te lepe, mirne hrabrosti topničarjev. A po teh strelih so se pruske baterije pristrelile. Njihovi streli, izprva predolgi, so postali zdaj tako natančni, da so padale granate na francoske topove; ti pa še vedno niso nastavka, proženje strelov, po- r----- ---------- ---------- mikanje koles na prešnje me-[ogenj se je nadaljeval, tako be-sto — kakor da bi to delo takojšno, da je morala baterija po-diocela navdajalo ljudi, da ne stati nezmožna za .boj, če je ho-slišijo nečesar več. To pa, čemur se je Maurice najbolj čudil, je bilo vedenje voznikov, ki' so petnajst metrov dalje zadaj trdo sedeli na svojih konjih, obraz proti sovražniku. Adolf je bil tam, s svojimi širokimi prsi in gostimi plavimi brki na rdečem obrazu; in zares je bilo treba silnega poguma, da niti ni trenil s trepalnicami, ko so letele granate naravnost proti njemu, on pa ni imel v svoje raz-tresenje niti toliko opravila, da bi bil smel grizti palec na roki. Strežno moštvo, ki je delalo, je imelo vsaj nekaj, s čimer so se bavile njegove misli, —- - i » iirei ov oo u«»“j - - -----------' dosegali cilja, vzlic prizadeva- dočim so nepremični mislili nju, da bi povečali daljavo svojega strela. Ulilo je enega Honorjevih sprednih podtop-ničarjev. Odrinili so truplo, in postrežba topov se je zopet vršila, z isto skrbno pravilnostjo in brez kake večje naglice. Od vseh strani so padale granate in se razletavale, ali okrog' vsakega topa je bilo videti me-todno gibanje; vlaganje pa- nanjo in jo pričakovali. Primorani so bili, obračati lice proti sovražniku, ker bi bil drugače mogel zagrabiti' ljudi in živali neodoljivi nagib, da zbe-že.. Kdor pa vidi nevarnost, se ji tudi ustavlja. Ni skromnejšega junaštva, a tudi večjega ni. Še enemu možu je odrtgalo glavo, dva konja nekega Ml DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE THE MAY CO.’S BASEMENT V PETEK - SAMO EN DAN Koncem mesečna razprodaja Men’s 2.95 and 3.95 Sport Shirts Odds and ends of rayon long sleeve shirts in loud, all-over patterns; some solid colors. Not all sizes in each style. tela za vsako ceno vztrajati na svojem mestu. Stotnik se ni več obotavljal, nego je kriknil povelje: “Pripeljite vozove!” Nevarni manever se je izvršil z bliskovito naglico, vozniki so ponovili svoj okret ter pripeljali vozove, ki sojihpodtop-njčarji priklenili k topovom. Toda ob tem gibanju so razvili obsežno fronto, ki jo je sovražnik izkoristil v to, da je podvojil svoj ogenj. Zopet je padlo troje mož. V naglem tra-bu se je baterija odpeljala, na ppljih opisala lok ter zavzela novo postojanko kakih petdeset metrov dalje, na drugi strani 106. polka. Odklenili so topove vozniki so zopet obstali z obrazom obrnjenim proti ne-prijatelju, in ogenj se je pričel nemudoma s takšnim grmenjem, da se zemlja ni prestala tresti. Zdaj je Maurice vzkciknil. Pruske baterije so se bile po teh strelih iznova pristrelile, in tretja grahata je padla ravno na Honorejev top. Honore je planil naprej, da z drhtečo roko otiplje svežo rano: cel vogal bronastega žrela j e,bil odtrgan. A top se je dal še vedno nabijati; manever se je obnovil, kakor hitro so spravili truplo drugega topničarja, čigar kri je bila oškropila lafeto, izmed koles.________________, VAS MUCI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte MANDEL DRUG slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd. “Ne, to ni mali Louis”, je niki so prigalopirali in napra-nadaljeval Maurice svoje gla- vili nov okret, da so mogli top' sno premišljevanje. “On meri, 'v ” m le poglejte ga; ranjen mora biti pa vendarle, ker rabi samo levo roko . . Ah, ta mali Louis, ki se je tako dobro razumel z Adolfom, če človek premisli, da je bil kot pešelc-topničar nlčarji prikleniti topove. To pot pa je drobec granate med gibanjem predrl Louisu grlo in mu odtrgal čeljust, tako da je padel ravno čez oje lafete, ki jo In ko je do- je hotel dvigniti. aa je on koi pesec-iupmvai spel Adolphe, v trenotku, ko vzlic svoji ččeji naobrazbi po- je vrsta zapreg kazala bok, se • v • 1 . . _I.amIami J ..mil a aaIa /Tl,VI O Udlvil ' 7T11- Tot.’ Coat Set. and Snowniit. Warm and comfortable. an an. Slightly soiled Small sizes #,77 jnly. Girl.’ 3.99 Ski Slack. Warm and well fitting. Fully aa aa lined. Brown or blue. Sizes “V-jy 7 to 14. £ Kiddies* 2.99 Dresses Fine quality cottons in color- ■ ful, attractive plaids. Sizes liUv 4 to 6/2 in the group. Girls' Blouses and Polo Shirts White cotton blouses and ja f novelty striped cotton polo |Q| \ 1 shirts. Broken sizes to 14. JL T | Kiddies’ Better Quality Corduroy Overalls 4 aa Slight imperfects and irregulars of a better grade. 1 Wanted colors. Sizes 2 to 6. 1 • 1.00 Hit and Miss Rag Rugs Popular 24x48-inch size in *94%# attractive hit and miss pat- tern. Crow-foot ends. m j/ Regular 1.19 Drapery Prints Attractive patterns include Mfkm u«| ginghams, stripes and many A Of wy others. All 36 inches wide. "J # * Odd Lots and Remnant Curtains Included are soiled curtains, odd pairs and panels, display \/ it ■ a samples and damaged cur- /2 Pf|(Q tains. Boys’ 12.95 Ski Suita Warm, comfortable, two-piece m šaša style in sizes 4 and 5 only. C.IMI Plain colors. J'** Higher Priced Carpet Remnants _ Values to 5.95 . . . ideal for hall and stairs. Good KQ - selection of plain velvets, floral axminsters and tone- «Q on-tones. " * Men's 1.69 Work Shirts Union made, Sanforized blue ■ aa chambray fn size 14J4 only. 1.1111 Well made, full cut. I Men's 3.98 Raincoats Slight seconds. Water repel- ■ aa lent fabric. Sizes 36 to 42. * | Byy Boys’ 5.95 Heavy Jacket Shirts, sizes 10-18.....-.................3.99 Boys’ 12.95 All Wool Jackets, quilted lined ............................ 5.00 Men’s $25 All Wool Topcoats, sizes 34-3Š.................... .11.00 Men’s 8.95 Raincoats, tan shade, sizes 38-42 .......................2.99 Men’s 19.95 All Wool Jackets, quilted lined ............... J8.99 Men’s 17c Red Work Handkerchiefs, irregulars ........................10c Men’s 1.95 “Globe” Union Suits, mercerized cotton..................59c Boys’ 39c Cotton Anklets, irregulars .......................-19c Boys’ 1.29 Fleece Lined Gloves, 1st quality.......—................39c Men’s 39c Elastic Top Anklets, heather mixture....................19c Men’s 69« to $1 Ties, many patterns...............3 for 1.00 Men’s 3.50 Union Suits, sleeveless or short sleeve-ankle....l,75 Men’s 4.50 Union Suits, » sleeveless or short sleeve-ankle ....2.15 Men’s 5.50 Union Suits, sleeveless or short sleeve-ankle....2.75 Girls’ 2.99 Cotton Dresses, sizes to 14........................1.69 Kiddies’ 1.99 and 2.99 Jersey Suits, 2-piece ...........:...............1.49 Kiddies’ 97c Name Polo Shirts, white,.........................2 for 1.00 Girls’ 59c Muslin Slips, sizes 4 to 14.................2 for 1.00 Girls’ 1.99 Skirts, solid colors, broken sizes..........1.00 Children’s Cotton Pajamas, sizes 12-14-16 .....................1.39 Children’s 89c Union Suits, cotton irregulars....................39c Outsize Rayon Hosiery, form fitting, sizes 9 Vs to 11......1.19 1.00 and 1.50 Famous Brand Brassieres, broken sizes ........................69c 2.95 Abdominal Supports, back lace, side hook.....!.......... 1.00 39c Print Cotton Handkerchiefs, 1st quality ......-..................10c nižni sluga voznika - konjenika.” Jean, ki je molčal, ga je prekinil z vzkrikom strahu: “Nikoli ne vzdrie, vse je pri vragu!” fn zares je postala ta nova postojanka v manj nego petih minutak prav tako nevzdržljiva kakor prva. Krogle so deževale z isto točnostjo. Ena izmed granat je razbila cel top ter ubila poročnika in dvoje mož. Niti eden strel se ni izgubil, tako da kmalu ne bi bilo ostalo niti 1 topa, niti 1 topničarja, če bi bili hoteli Še dalje 'vztrajati na tem kraju. To je bilo popolno zdrolbljenje, ki je pometalo vse. Takrat se je drugič Izaslišal stotnikov krik; “Vozove naprej!” Manever se je obnovil, vez- je usula cele divja salva: zrušil se je, z razparinimi prsi in razprostrtimi rokami. V poslednjem krču je zagrabil Louisa; obležala sta objeta, s strašno zavitimi udi, tovariša tudi še v smrti. In že zopet, vzlic ubitim ko- MAX’S AUTO BODY SHOP MAX ŽELODEC, lastnik n09E.61.tST. TEL. UTah 1 - 3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila Delo točno in dobro. gla morilna salva med vrste, je hitela vsa baterija po bregu navzgor ter se postavila dalje spredaj, par metrov od kraja, kjer je ležala Jean in Maurice. Tretjikršt so odklenili topove, vnovič so obstali vozniki z licem proti sovražniku, in strežno moštvo je s trdovratnostjo' nezmagljivega junaštva takoj spet otvorilo ogenj. Godbenik išče službe Moški, ki igra na klavir in Solovox, želi igrati v gostilni. Zna slovenske in angleške melodije. Pokličite RE 1990. (227) Tht Maytag Dutch 0*9« Gas Ranga Hu the finest insulated oven yon can buy! a Sizzle-Serve broiler tray • Eaay-to-flee controla a Clean-eaay d»gn. See it today! Models priced from $169-95 to $299.95. Lamp extra. They’ll Try even harder to catch the Bouquet ^ are from CENTA slovenska cvetličarna CVETLICE ZA VSE PRILIKE STANLEY in‘JUL1E CENTA, lastnika 1551 Hayden A ve. Phone: GL 687S Res.: GL 1539 Low down payment—easy terms. DOBITE POPUST V GOTOVINI Norwood Appliance & Furniture 6202 ST. CLAIR AVE. JOHN SUM MANDEL'S SHOE STORE 6125 ST. CLAIR AVENUE v Lauschetovi hiši Bodite že zdaj pripravljeni Mrzlo vreme se V BLAG SPOMIN 5 OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE MATERE Frances Slapniki ki je zaspala v Gospodu dne 17. novembra 1948 Eno leto v hladnem grobu, draga mati naša, že počivate, Z Bogom, Vam srce ponavlja, na Vaš grob pa spomini hite. Večni Bog Vam daj plačilo, storili vse naboljše ste za nas, počivajte v miru, blaga duša, in prosite ljubega Boga za nas. Vaši žalujoči OTROCI Cleveland, Ohio, 17. novembra 1940. G. WHISKERS m f-fi •>; Mi bi vas radi opozorili, da smo mi pripravljeni z najbolj kompletno izbiro obuvala, nekaj posebno trpežno delanega za stari kraj. Pri nas ga dobite v vseh merah do 13 in posebno široke. ŽENSKE Z VOLNO PREVLEČENE VISOKE ČEVLJE in z volno prevlečene .Upe z močnimi podplati v temno rjavi barvi, cena urno Mi imamo tudi DESKE in DEKLIŠKE ČEVLJE po So narejeni s posebno trdnimi podplati OGLEJTE SI NASO VEUKO IZBIRO RUBERJEV, GALOS IN VISOKIH ČEVLJEV ZA VSO DRUŽINO Ne odlašajte ker Božič ni več daleč!