Pr*ri slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas Naroc a List Slovenskih delavcev v o^mcrikl The first Sk»venic Oaily- m the United States. Issued every* day~ except Sundays and Holidays. -i- r S Pro» »TO A RITE • 1979 KEOTO«. Matic, BcotaB&hei SL IMS. at ti be Feet Offle* e* New fork. W T.. «od«r the Act of of Mm rek 1 1S7» TELEFON PISARNE: 127» 1 11 I I >Q NO. 25L — ŠTEV. 251. NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER SI, 1907. — V ČETRTEK, 31. VINOTOKA, 1907. VOLUME XV. — LETNIK XT. iz delavskih krogov. Pomanjšanje plače. VSLED GOSPODARSKE KRIZE SO v M O NT ANI RUDARJEM __ POMANJŠALI PLAČE. V Lawrence, Mass., je pričelo dva-tisoč predilcev štrajkati. NEPRIPOZNANJE UNIJE. Butte. Mont., 31. Met. Amalgamated Copper in druge rudarske družbe, so včeraj naznanile unijam rudarjev, da stara plačilna lestvica, ktera je bila za rudarje zelo uirodna, v nadalje ne more biti vet veljavna in da se radi tega rudarjem zniža plača za 50 centov na dan. To velja za vse v rudnikih zaposlene delavce, izimši "m uši ni ste, kteri itak že več mesecev žtra jkajo. Peoria, 151., 31. ok t. V tovarnah žganja v tukajšnjem mestu je pričelo včeraj štrajkati 700 delavcev, kteri so zahtevali povečanje p!a«"-e. Tovarnarji so jim privolili v povečanje plače. t< da njihove unije nečejo pri-poznati. Lawrence, Mass.. 31. okt. 2000 de-j i a v cev tukajšnjih Arlington Mills je pričelo \ "eraj štrajkati. ker je tovarniško vo Istvo od-lovilo jedne.ua njihovega tovariša. Delavci zahtevajo, da >e n:u da zopet služba in da se delovodja. kteri ira je odslovil, odslovi. Nadaljnih 8000 delavcev je za pretilo s šfrajkom, ako se ne ugodi njihovim zahtevam. "Belo sužnjištvo". Razprave pri sodišču. PRAVOSODNI ODDELEK JE ODREDIL, DA SE MORA NEK FLAGS,ANTEN SLUČAJ RAZPRAVLJATI PRI SODIŠČU Bela dekleta se uvažajo kar na debelo iz inozemstva v Ameriko. UVOZ ITALIJANOV. FINANČNI POLOŽAJ V DEŽELI. V zapaduih državah sedaj posnemajo newyorsko krizo. Washington, 31. okt. Pravosodni oddelek naše vlade bode te dni odredil vse potrebno, da se o takozva-nem belem »užnjištvu, o kterem ima pravosodni oddelek obilo dokazov na razpolag«, prične sodno postopati. To sužnjištvo je najbolj razširjeno na jutru. Mary Grace Quackenbes, ki je to zadevo preiskovala po posebnem naročilu vlade, je pravosodnemu oddelku sporočila, da je v Greenville. Mis-;., sužnjištvo ali peonage zelo razširjano. Imenovana ženska je tamkaj obiskala nasade O. Crittendena in tamkaj je našla najmanj tisoč Italijanov. kteri žive v pravem sužnji- štvu. Jeden od teh Italijanov je ušel /. namenom, da potuje v New York, toda jedva. da je prišel preko reke, š.& .-<> e je finančni položaj v New Yorku izdatno izboljšal, se to o zapa>h ih dr'avah nikakor ne more trditi, dasiravno prihajajo tudi iz za-pada vedno bolj ugodna poročila. Tako se poroča iz Chicaga, da je položaj tamošnjih bank in druzih podjetij včinoma usrodea. Banke občujejo med j»eboj seveda s pomočjo denarnih nakazaic iu certifikatov o dolgovih. Iz Kansasa se poroča, da so tamoš-nje banke v dobrem položaju, toda v Oretronu je bil governer prisiljen proglasiti petdnevni državni praznik, da tako banke izognejo pomanjkanju denarja. Banke v Spokane, Wash., so sklenile, da bmlo postopale ravno tako, kak. r one v New Vorkn in v Chica-gu, da -e izognejo paniki in navalu. V Kansas City se je Wyandotte State banka z ru/.ila > Commercial National banko, dasiravno se zatrjuje, da je bila popolnoma solventna. Chieaške banke poslujejo s pomočjo denarnih nakaznic in s temi se tudi vlagatelji za V>voljijo. Tamošnje banke bulo v kratkem importirale iz Evrope za dva milijona dolarjev zlata. — Ylfl'jratelji newyorsk ih hranilnic, kteri so v strahu za svoj denar dvignili vloge, so pričeli denar nositi nazaj v hranilnice. V ostalem pa mora vsakdo, kedor hoče dvigniti kako ve-fjo sv«>to denarja, o tem hranilnicam naznaniti 60 dni predno hoče to storiti. ORGANIZACIJA FARMERJEV. 100 farmerjev v Massachusettsu se je organiziralo, da bodo svoje pridelke podražili. Worcester. Mass., 30. okt. Nad štiristo farmerjev countyja Worcester je včeraj tukaj zborovalo, da se dogo vore glede ustanovitve medsebojne organizacije, s ktere pomočjo jim bode lahko kontrolirati cene njihovih pridelkov. Tozadevno gibanje se je pričelo že pred par tedni, ko so oni farmerji, kteri oddajajo mleko pogodbenikom v Boston, prelomili svoje pogodbe, da tako povišajo ceno, kte-ro dobivajo od pogodbenikov za svoje n leko. Sedaj bodo pošiljali mleko v P.oston neodvisno od pogodbenikov, tako, da ga bodo dobivali odjemalci ceneje, nego do sedaj, dočim bodo imeli farmerji večje dobičke, kakor so jih dobivali od pogodbenikov. uTživanje zdravil 8 policijsko pomočjo. Montclair, N.' J., 29. okt. Včeraj zvečer proti 9. uri je prišla na tukajšnjo glavno policijsko postajo neka do skrajnosti razburjena ženska, ktera je pričela kričati: *'Oh, Mister officer, pojdite takoj z menoj !" "What's ter matterf" vprašal jo je policaj, kteri je imel službo. '* Why, Mr. Fletcher neee povžiti zdravila, ktera mu je zapisal zdravnik; "pošljite z menoj jednega policaja, da ga prisili povžiti zdravila." Ko jo je policaj pomiril, mu je ženska povedala, da Joe. Fletcher, kteri etanuje nedaleč od policijske glavne postaje, rc vol tira, proti vživanju zdravil. Člani njegove rodbine so imeli potom vojao posvetovanje in so prišli končno do sklepa, da se mora pozvati policaja, kteri naj bolnika, prisili uživati zdravila. Razburjena Ženska j® morala oditi na da bi dobil* potrebnega policaja. Božična darila za vojake. Washington, 29.. okt. Kakor vsako leto, tako bode vojni oddelek tuli letos brezplačno razposlal darila, ktera pošiljajo sorodniki vojakom za božični prtiznlk. To velja seveda samo za one vojake, kteri služijo v naših kolonijah. Darila za vojake na Filipinih je poslati superintendentu za vojaške transporte v San Franciscn in za vo-ake na Cubi. superintendentu v Newport News, Va. Denarje v staro domovino potil jama: za S 10.30 ............ 60 kron, za $ 20.40 ............ 100 kron, za S 40.80 ............ 200 kron, za S 101.75 ............ 500 kron, za $ 203.50 ............ 1000 kron, za $1016.00 ............ 5000 kron. Poštarina je v*teta pri teh svotah. ~oma se cakazane avote popolnoma splačajo bres vinarja odbitka. Nake denarne pošiljatve Izplačuje kr. poitni hranilni urad v 11. dc .7. dneh. Denarja nam poslati ]• aajprillč ]•}« do $25.00 v gotovini v pripore, »nem ali registriranem pismu, večje tnsske po Domestic Postal Money brdtr Ji pa New York Baak Draft THANK 8AXJSK CO., Iff Greenwich It, H«w York. <104 St Clair ST. V prid izboljšanja življenja vojakov. VOJNI ODDELEK NAMERAVA UVESTI RAZNE NOVOSTI PRI VOJAKIH. Na ta način bode službovanje izdatno prijetneje. PRIDOBITEV NOVIH VOJAKOV. Washington, 31. okt. Vojni oddelek naše vlade je sklenil pri vojaštvu uvesti razne reforme, da tako poboljša življenje vojakov. Vsled tega bode vlada naprosila kongres, da poviša plačo vojakom in da tudi inaee izboljša položaj vojakov, radi kterega. se pritožbe vedno bolj množe. Tako si morajo vojaki prvi mesee nabaviti britev in slične malenkosti, za kar se jim odtegne od plače $6 do $7. V nadalje bodo dobivali te predmete brezplačno. Vsled tega bode imela vlada vsako leto po $60,000 več izdatkov. Vsakdanje telovadne vaje bodo zmanjšali od 80 na 60 minut in tem vajam ne bodo takoj sledile druge, ktere so zelo nadležne. Večje vaje, ki se sedaj vrše po enkrat na teden, vršile se bodo v nadalje le po enkrat na mesec. Nadalje vojakom ne bode treba opravljati nikaeesra dela, ktero ni v zvezi z vojaštvom, kajti vsa ta otem. ko so njeni topovi napravili izdatne škode in ko je bilo več častnikov in mornarjev na ilruziii vojnih ladijah ubitih. — Mornarje uporne ladije s*> pridobili revolucijonarai čifuti in drugi revo-lucijonarji za upor. Agitatorji so prišli tudi na ladijo, kjer so kmaio dobili kontrolo. Skorij je odplula na prosto m rje, okrašena z rudečo zastavo in kmalo nato je pričela streljati na mesto in na trdnjjvve. Nato so proti njej odplule štiri druge vojne ladije, ktere so upornike kmalo ukrotile. One upornike, kteri niso bili ubiti in ranjeni, so vojaki areto-vali, kak r hitro so prišli na kopno. Med ubitimi je. kapitan Kuroš, poročnik Stoer in poročnik Vasiljev. V Vladivostoku je bilo več ljudi vsled streljanja upornikov ubitih. V mestu je sedaj razglašeno obsedno stanje. Med ranjenci je tudi nek Američan. Sedaj vlada v mestu popolni mir in red. Petrograd, 30. okt. V Vjatki je bil dan»s nek nepoznan dijak ubit. ko je skušal um riti princa Korcehakova. ki je gubernator v Vjatki. Dijak je najprej vrgel bombo pod gnbernatorjev voz, toda bomba se ni razletela. Vsled tega je dijak skuhal princa ustreliti, kar je pa nek vojak preprečil s tem, da je napadalca ustrelil* Iz Avstro-Ogrske. Beck o nagodbi. MINISTERSKI PREDSEDNIK AVSTRIJSKE DRŽAVNE POLOVICE JE VČERAJ GOVORIL O NA-GODBI. V ogrsko-hrvatskem državnem zbora je Wekerle trdil, da Mad.j ari niso divj aki. PO ŠKANDALU POLONY1 NESREČA NA LOVU. V Adirondackih je ustrelil prijatelj prijatelja, misleč da je jelen. Utica, N. Y., 30. okt. Pri Sheriff Lake v . Adirondaekih je nekdo streljal na John E. Morgana, člana tvrd-ke Williams & Morgan iz tukajšnjega mesta. Lovec, kteri je streljal, je brezdvomno mislil, da je Morgan jelen. Pogodil ga je tako dobro, da je na mestu obležal mrtev. Dunaj, 31. okt. V poslanskej zbornici je včeraj mLni?fterski predsednik baron Vladimir Beck zagovarjal nagi dbo, skupnost carinske pokrajine i« vse drugo, kar nagodba določa. Tu li je trdil, da temelj vojske ni izp. dko-pan, kakor ~e če-tokiat nap««T-:i.> tr li. Dasiravno nagodba ni taka. kakoiŠua bi morala biti. je vendarle praktična in čuva avstrijske koristi. Budimpešta, 31. okt. Mini-tcrski predsednik dr. Aleksander Wekerle je vč kem državnem zboru gov ril v pri.« indemnitet-neira predloga. Tem povtklom je izjavil in je uradoma kar naj-jrrše lagal. ko je trdil, da -.« Madjari — — civilizovani ljudje ??!) in da druzih nanxlno-ti ne zatirajo (!!). Tako irrozne «»ticijelne 3a/:i dosedaj 5e vsa Evropa ni slišala in kaj tacega je v 2'*. st"il t ju mog i"-e le se pri ciganskih Mongnlcih. Poslanec Lengye: je nb-ojen v dvodnevno ječo in računski kaaelist Haj-du radi izdaje uradne tajnosti v dvo-tedensko ječo. To so poslediee znanega škandala bivšega pravosodnega mi:ii-tra in goljufa Gčza P lonyija. Roparski obisk. Včeraj rano zjutraj prišel je v stanovanje dr. Henry Rotha, 409 istočna 140. ulica, skozi okno nek tat, in se je napotil v tretje nadstropje v sobo Miss . Helen Lemain, ktera je sestrič-na zdravnikove žene. Tu je nabral nekoliko zlatnine in denarja, kar je bilo last imenovane gospodične. Slednja se je probudila in ugledala tatu v svojej sobi, toda pri tem se je tako prestrašila, da ni mogla klicati na pomoč, dokler ni tat ušel. Ko so prišli policaji iz postaje na Alexander Ave. v imenovano hišo, so pronašli, .da j^tat pripravil tudi mnogo srebrnine, da jo vzame seboj. Naj-brže se je pa prestrašil klicov gospodične, ktera je takoj pričela kričati, ko je odšel iz njene sobe. Srebrnino je pustil v gostiajskej sobi v podpritličja in bežaL A A velja drugi razred za rKilll parnike Bed Star. ^ Hamburg America. Bremen Ll jod, Holland America BOZO GOJSOVIC IN "NARODNI LIST". Gojsovič vloži proti lastniku hrvatskega "Narodnega Lista" tožbo na plačilo odškodnine za «j>200,000. Znani hrvatski bankar Božo Gojsovič v Johnstownu. Pa., je po svojemu odvetniku James B. O'Connorj« vložil v New Torku kazensko ovadbo proti lastnika revolverskega hrvatskega lističa ''Narodni List'% kteri je Gojsoviču iz same nevoščljivosti očital lažne nepravilnosti. Raznn tega je Gojsovič vložil proti lastnika imenovanega lista tudi civilno tožbo na plačilo odškodnine v znesku 200 tisoč dolarjev. Gojsoviča zastopa tudi ne\vyorški odvetnik John T. "^ooth. Lastnik listov "Rail and Sail" in "Narodni List", kteri se skriva za Croation Printing & Publishing Co^ je Gojsoviču očital razne nepravilnosti v njegovem poslovanju, kar je bila-, seveda neresnica. Liste omenjene ža^ I ji ve in oprav Ij ive vsebine je lastnik poslal po vsej okolici Johnstowna. Božo Gojsovič je v Johnstownu splošno znana osebnost in je lastnik velike prodajalnice, banke, parniške agenture in hotela. To je tudi vzrok, da mu je lastnik newyorskesra hrvatskega lističa tako nevoščljiv, da ga ▼ javnosti blati Hladnokrven tat. Chicago, III., 29. okt. Gospa Barbara Rumstick je včeraj po noči opazila v svojem stanovanju neeega tatu, kterega se je tako prestrašila, da je skočila skozi okno. Pri tem si je zlomila roko in je zadobila tudi notranje poškodbe. Tat je mirno pogledal skozi okno in videč, da leži žena nezavestna na zemlji, je z revolverjem napadel njenega moža, da ga je tako prisilil molčati, na kar je oplenil sebe, zvezal naropane predmete v vrečo, jo vrgel skozi okno in s plenom vred ušel. Žensko gibanje na Japonskem. Zadnje čase se na Japonskem nenavadno liri žensko gibanje. Dekliške šole so se podvojile, ženske obiskujejo visoke šole ter postanejo doktorice. učiteljice, pisateljice itd. V vseh velikih mestih so številno obiskovani ženski klubi. V Tokiju izhaja nekaj Saša zelo razširjeni ženski časopis "Žena 20. stoletja", ki ga. izdaja sloveča eoeijalisti&na pisateljica Uta Tmai. "GLAS NARODA" [Slovenic Daily.) Owned an. FRANK 8AKSF-R, pre^ident-VICTOR VALJ A VEG, Secretary. LOUIS BEXKi HK, Treasurer. Place of business of the corporation and addresses of above officers: HW Greenwich Street, Borough of .Manhattan, New York Oity, N. Y. 2a leto velja list za Ameriko . . . 3&.O0 „ pol leta.........l.oO ,, leto za me^to New York . . . 4.0o ,, pol leta za mtwto New York . 2.0U „ Kvropo za v>e leto.....4.Hm ,, ,, ,, pol leta ..... 2.50 ,, ,, ,, četrt leta .... 1.75 V Evropo pošiljamo skupno tri številke. "GLAS NAHODA" izhaja vsak dan iz.-vzeiruši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") _ lesuerl every day, except Sundays ant Holidays. . Subscription yearly $3.00. Tovarnah in mehaniki: i KLnjicovnzaišt ..............15,171 ; Čevlja rice..................38,528 j Delavke v papirnicah . . . f Slaščičarne.................8,586 V tovarnah za roko vice . . 7,543 Pri zlatnini..............6,153 Pri izdelovanju vrvi. . . . 9,164 Pri izdelovanju usnja . . . /,238 Črk stavke................15,770 Tkalke....................250,370 Tapeiarice................8,6/9 Predice..................104,044 Pri noeovicah............31,108 Pri svili..................29,200 Pri snk..a................23,961 Tekstilne delavke..........740,642 Šivilje....................342,579 Klobučarke. . ...........7-398 Modistinje................85,025 Pri perilu................143,2/0 Pri ovratnikih............25,509 Iv roj ae ice.........65,3o3 tekstilne delavke . . 20,224 Pri tobaku................40,325 A" druzih tovarnah .... 150,627 Advertisement'on agreement. Dopisi brei podpisa in osobnosti s* ne natisnejo. l>euar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, • la 1: treje najdemo naslovnika. Dopi-ioui in po^iljatvam nare lite naslov : "Qlas INaroda'V IOO Greenwich Street, New York City. Telefon : 127i> Rector. ;Zenske in delo. Pri večini evropskih narodov prevladuje misel, da ženske niso v stanu služiti si svoj vsakdanji kruh. izimši, ako ne izvršujejo zelo težka dela. Radi teira zamoremo razdeliti evropsko ženstvo v dve skupinji; v yrvej skupinji so v&ščanke, ktere žive kakor sužnje in morajo opravljati »ajtežja dela. K tej skupinji bi za-wu gii prišteti tudi evropske šivilje, ktere čestoksat delajo od solne nega izhoda do zatona na šivalnih strojih, nakar običajno umro za jetiko. V Evropi imajo nadalje tudi nekoliko izjem, h kterim spadajo one ženske, ki delajo v pisarnah in se bavijo s pisateljevanjem, ktere pa ne m remo ▼zeti v ]>oštev, ker je njihovo število neznatno. V drugo skupin jo evropskih žensk spadajo one iz ''boljših krogov'% ka-■ delajo, ali pa delajo le tu pa To so žen^ evropskih klerkov iradnikov", "trg vcev" itd., >b pičlej plači svojih mož raje jo. kakor da bi delale, ki se .b temu prištevajo k " boljšim iere n< tam. ali * * t ktere strada pa kij slojem Ni t ftke le torej čudo, da se v Evropi žen-e rralo ceuijo in da se smatrajo »a bitja nižje vrste. Pri na- v Ameriki pa ni tako. Naše /on.-ke so znale napredovati tako, da jih mo^ki smatraj > sebi jednakim-Oue so prišle tako daleč, da so prijele uspešno sodelovati v ljudskem Življenju in uverjeni smo, da bodo pri nas kmalu dobile tudi državljanske pravice, kakor možki. A'sled te<_ra nastane vprašanje, kako fi« ameriške ženske tako napredovale? Odgovor je lahek: S praktičnostjo, I Skupaj...... 1,258,393 ta naein se torej pri nas preživlja nad 5 milijonov žensk in to število neprestano narašča. Ameriške ženske žive s časoip in splošnemu napredku primerno, razvijajo se samostoju ■ in individualno. Baš ta samostojnost jih je podigla do sfere možkih. Ameriške ženske dokazujejo, da žena ni samo predmet zabave, da duševno niso za možkimi in da zamorejo same za-se skrbeti. One dokazujejo, da -e Evrope j ti m tijo, ko mislijo, da je žrnska stvor nižje vrste, kteri brez možke pomoči ne more živeti. Evropejskim učiteljem bi bilo svetovati, da bi malo holje proučili žensko vprašanje v Ameriki in prenehali omalovaževati ženske, ktere bi mogle tudi tam skupno z možkimi delati za napredek in razvoj svojega ljudstva. Brezdv rano mora biti Amerika za velik del svojega napredka zahvalna svojim hčeram. DOPISI. marljivostjo ljudska vpt Kakor po da t kov zve; ■kftra leta lavk, ktere tii in zanimanjem za vsa anja. a memo iz statističnih po-e viade, imeli smo lan-republiki 5,000,000 de-s svojim delom preživ- in sicer smo imeli lani pri Poljedelstvu: Farmeriee........ 313.858 Poljske delavke..... 497,886 Skupaj. 811.744 Znanstvn: Igralke....... . . . 6,819 Sli kari ce in kipario« . . . 10.989 Književnost ....... 5,989 Glasba.......... 52,257 Državo« uradnice..... 8,126 Cd ravnice......... 7,399 Učiteljice......... 327,905 Drucri znanstveni poklici . . 11.282 Skupaj...... 430.766 Domačem dela: lasuljarke . . Brivke i Služkinje .... Hotelirke..... Upraviteljioe . . . Perice...... Bolničarke .... Sobarice..... Druga domača dela Skupaj. . 5,533 147,103 68,056 8,028 332,665 108,975 1,213,828 127349 Clarksville, Pa. Cenjeni gospod urednik:— Prosim Vas, priobčite teh par vrstic v nam priljubljeni 14 Glas Naroda". Le redkokdaj se sliši kak dopis iz naše naselbine in še takrat nimamo nič kaj dobrega poročati. Dne 22. oktobra je doletela nesreča rojaka in sobrata Ivan Sircla, doma iz vasi Čel je št. 12 pri Premu, fara I'rem na Notranjskem. Omenjenega dne je šel zdrav in vesel na delo, kar se okrog poldne t. dtrga velika skala in pade nanj tako, da je ostal na mestu mrtev. Kanjki je nameraval za božične praznike iti domov, da se veseli s svojo družino v stari domovini, toda me-sto tega je : ukaj našel prezgodnji i^Tob. Pogreb smo imeli dne 24. oktebra, in sicer v Veroni. Pa., kterega se je tdrležilo društvo sv. Barbare št. 33 •T. S. K. Jednote polnoštevilno, kterega član je bil on; udeležilo se je pogreba tudi društvo sv. Alojzija št. ■ il iz Braddocka, Pa., da smo mu tako skupno izkazali zadnjo čast. Omeniti m ram, da nam je g. Ivan Germ, predsednik društva sv. Alojzija št. 31 na srce polagal, kako lahko vsakeira zadene smrt prej ^ali slej, tako da se je slednjemu svetila solza v očeh. Srčna hvala njemu in celemu društvu! Nisem imel še tega dopisa končanega, kar me iznenadi novica, da je imrl drugi sobrat Valentin Godec po kratki in mučni bolezni; doma je pri Fužini, fara Stara Oslica. Umrl je 24. oktobrat zvečer v Pleasant Valley, Pa. Pokopali smo ga 26. okt. na katolišok pokopališče v Irwinu, Pa. Pogreba se je kljub veliki daljavi udeležilo precejšnje število članov društva sv. Barbare št. 33 J. S. K. Jednote, kterega član je bil tudi on. — Prvi zapušča v stari domovini ženo in dvoje otrok, drugi pa ženo in d velet m hčerko. Bodi jima žemljica lahka! Pozdravljam vse rojake, tebi "QL N.'' pa želim obilo uspeha! Matevž Peternel. Ljubljanski grad v preteklih časih. Iz zapuščine prof. Varhovca. Velikonočni potres, ki nam ne bode tako brzo izginil iz spomina, je med sto in sto drugimi močno zidanimi in zavoljo svt je starodavnosti častitljivimi zgradbami uničil tudi ljubljanski grad, zidanje, ktero je bilo zgrajeno nalašč za to, da se ob njem brezuspešno razbijajo vihre hudih časov. In res, prebil je marsikte>ro, toda one, ki je leta 1895 v noči od Velike noči na Veliki ponedeljek prišla nadenj, ni prebil. Razrušil se ljubljanski grad sicer ni, zidovje njegovo st< ji še pokoncu, toda potres je starodavno pcislopje. razmikastil in razrahljal. Nekdanjemu svojemu namenu poslopje ne bode služilo nikoli vec. Gotovo je Ljubljanski grad jedna najb, lj zanimivih in zgodovinsko najbolj znamenitih zgradb, kar jih ima kranjska dežela. Ljubljanski grad ni bil le v nevarnih vihravih vojskinih časih branitelj, varuh in zaščitnik pod njegovim ozidjem naseljenega Ljubljančana, marveč je bil tudi o mirnih časih tesno spojen z dejanjem in nehanjem ljubljanskega meščana. Ljubljanski grad stoji vrh griča, ki se vspenja le 60 metrov visoko, vendar pa skoro na vseh straneh strmo izobdajajoČe nižine. Narod ni imel za ta grič nikoli posebnega imena in ga tudi danes nima, imenuje ga isto tako, kakor grad sam. Toda mi moramo zato, da pozneje ne bode kake zmotnjave in zamenjave, vendarle delati razliko med njima. Zato bo-dem v naslednjem imenoval grič tako, kakor ga imenuje vsak, kdor govori o njem, Ljubljanski Grad, ter bodem pisal besedi z veliko začetnico, zgradbo in ne-kdanjo trdnjavo na tem griču pa bodem nazival sicer istotako ljubljanski grad, zavoljo razlike pa pisal obe besedi z malima začetnicama. Ob priliki, ko je bilo gospo-=kam, magistratu in eraru delati razliko, so imenovali Ljubljanski Grad '' Schlossberg* % zgradbo na njem pa "Castell", ali <d sovražnim navalom. Seveda v minulih časih, ko morilno bojno orožje še ni bilo dospelo do take popolnosti, kakor dandanes, je bila lega ljubljanskega gradu še tem važnejša. Dandanes težko, da bi se kak poveljnik s posebnim zaupanjem v po vol j ni uspeh utaboril in vkopal v ljubljanski grad, toda še v početku tekočega stoletja, ob času Francozov na Kranjskem, je bila ljubljanskemu gradu v vojski ni zgodovini naše domovine odločena prav važna uloga. Da je na tako imenitnem kraju moralo že v zgodnih časih nastati človeško bivališče, je samoobsebi ranljiva in popolnoma naravna stvar. In res -nam že prva, najstarejša, poročila, ki jih podaja zgodovina kranjske dežele, pripovedujejo o rimski naselbini med Gradom in Rožnikom. Ne-kteri zg do vinarji*) menijo celo, da se je nahajalo na tem kraju in celo na desnem bregu Ljubljanice selišče že pred prihodom Rimljanov, da so že domači in stari Japodi imeli tn močno zgradbo, k t era se je vzdržala tudi že po prihodu Rimljanov ter se razcvitala zraven rimske naselbine. Temu ni oporekati kar nikakor, eelo prav verjetno je, da je bilo tako, toda stari rimski pisatelji niso zapisali o tem nobene besedice. Res je, da so se Grki in Rimljani naseljevali radi okoli ali ob vznožju kake akropole, kakega vzvišenega, čez bližnjo okolico več ali manj vspetega srriča, a -to velja samo o bivališču mirnega meščana, rokodelca, obrtnika, trgovca, ne velja pa za vojaka. Rimskemu vojaškemu taboru akropole ni bilo treba; njega utrdba je bila tudi brez nje močna dovolj. In je lili na meetu sedanjega Gradišča stoječi tabor, o ž eg ar razteznosti, velikosti u-trdbi in drugih odnoSajih smo danda-nes p-pol noma dobro poolSeni, vojaSka naprava, a namenom, zapirati pot, po kteri so šolnini Italiji pretile nevar- tega vojaškega tabora, Id oe je imenoval ali Emona ali Aqnilina, ali Julia, ali kakorkoliže, smo poučeni prav do dobra. Vzrastlo je ob njem kar majhno lokalno slovstvo, dokaz, na kako važmi točki je stal tabor, podolgovati četvero vogelnik, prav po rimsko natančno zgrajen 4 * cast rum", 320 rimskih korakov (270 stopinj) d lg in 240 širok (40 stopinj), namenjen za 1266 prebivalcev.* ) Ozidje — spomin nanje se« je ohranil v besedi "na Mirju'' (muri urbis) — je bilo že samoposebi j ako močno, vrh tega pa še z obilimi stolpi utrjeno, o komur dosti čvrsto pričajo razvaline "na Mirju" — rimska beseda v slovenski obleki. Kamen v teh razvalinah se ti bode rajše cdkrhnil, kakor pa se odločil od sosednega kamena, 1 ako čvrsta je malta, ki veže kamen s kftraenom še dandanes. Če pa so imeli Rimljani kako utrdbo tudi na Ljubljanskem Gradu T — Nekteri zgodovinopisci pravijo, da**) ter menijo, da so imeli odtod daleč na okoli odprt videk po bližnji in daljni okolici. To svojo misel podpirajo z obilimi novci in tudi nekterimr spominskimi kamni, ki so se našli na Gradu. Toda z nedvojbeno gotovostjo se to ne more dokazati, posebno ker ni zaslediti nič rimskega zidovja, zakaj vse zidovje, kar ga d-biš na Gradu, v razvalinah in ne razvalin£j»y je iz srednjega ali novega veka. Vrh tega pa tudi ni bila rimsk anavada, da bi bili imeli zunaj utrjenih svojih mest ali taborov še posebne utrdbe, posebno ne tako daleč, kakor je od "Mirja" in "Gradišča" do Grada in celo še na drugi strani reke. Da so se» Rimljani in Grki ter tudi drugi narodi naseljevali radi na vznožju in okoli skal ter gričev, ki so moleli iz ravnine, je res. Neštevilna so stara mesta, sredi kterih so se dvigale tf akropole", toda te akropole so stale v mestih samih in ne zunaj njih. Za rimski tabor v Gradišči bi bila utrdba na Gradu po mojih mislih brez pomena. 2. Ljubljanski grad v starem veku. Naslednja stoletja, v dobi tako-zvanega preseljevanja narodov, obdaja gosta tema naš rimski tabor in onstran Ljubljanice nad njim vspe-njaj« či se rimski tabor. Ta tema traja par stoletij; skozi ne posije niti najmanjši zgodovinski žarek; k večjemu izvemo, da so se skozi odprtino med Rožnikom in gradom, kakor po nalašč za to ustvarjeni strugi neprenehoma valili proti Italiji divji valovi, se gnetle čete in druhali najrazličnejših narodov evropskih; odnesli in odplavili «0 pri tem seboj nekdanji močni rimski tabor; le razvaline rn podrtije v Gradišču in na <4Mirju" so še pričala o tem, kje je stal nekdaj. Seveda so izginili pri tem tudi vsi drugi sledovi rimske izomike in ko posijejo zopet čez dolgo časa prvi medli žarki zgodovinske luči na sedanja Kranjsko, ni o Rimljanih ne duha ne sluha več; na njih mestu gospoduje nov, Rimljanom komaj po imenu znan narod, narod slovenski. Ali tudi nad najstarejšo zgodovino tega naroda s o skoraj neprenehoma zbrani grdi in gosti zgodovinski oblaki, ktere razprši le včasih kak gromovit blisek obrske ali frankovske sile ter provzroči, da se vsaj za trenutek posveti nad slovensko zgodovino. Posebno pogosto so udarjali taki bliski ter razsvetljevali zgodovino Slovencev, ko se je arol "V. pripravil za odločilni boj z Obri. Tekom le malo let jih je uničil tako, da so kar izginili z zemeljskega površja ter so tedanjiki le kar s protean za njimi kazali, Če se je prikazal še kdaj kak Ober na dan. Z Obri istotako hudo zadeti so bili tudi oni Slovenci, ki 90 se morali Obrom uklanjati in kot njih zavezniki hoditi i njimi v njih ljute boje. Ker se Obri s poljedelstvom niso pečali, prepuščali so zemljišča Slovencem. A ko so Slovenci (kajpak da do zadnjega vsi pogani) prišli pod Karo lov o oblast, izgubili so ne le oni mali ostanek svobode, kar so jo že imeli v obrski sužnosti, ampak so izgubili tudi vsa svoja posestva, zakaj v očeh Kaxola V. in njegovih vrjakov je bil pogan brez vseh človeških pravic. Sicer pa je ze po občeveljavnem nemškem pravu postala privojskovana dežela, če ne vsa, pa vsaj nje največji del, državna lastnina, celo pa je to pravo veljalo nasproti poganskim, nekdaj Obrom ukla-njajočim se Sloveneem ; ti pak m bili ravno oni, ki so živeli po zapadnem Ogrskem, torej Slovenci po Dolenji Avstriji, pov Štajerskem, Kranjskem in Koroškem. Tako so naše pokrajine postale državna lastnina frankovsfcega & pozneje nemškega kraljestva. Za varstvo teb tako teitiso pribo-jevanih dežel, ki so jih izneoevali "marke", to f je: pokrajine ob sovražnih mejah, bo pošiljali antiki kralji po vzgleda Karola V. 5 «vbje najboljše vojskovodje m najbolj za- nesljive može, da jih branijo, otekrb-Ijujejo in upravljajo. To so bili mejni grofje "Markgrafen". Kajpak da se za obdelovanje in gospodarjenje privojskovane zemlje mejni grofje niso mogli brigati; imeli so višje dolžnosti. Da pa rodovitna in pred ne dolgim časom še dobro obdelovana državna zemlja ne postane pušča, odpošiljali so nemški kralji v pokrajine ob mejah svoje posebne poslovnike, višje uradnike, grofe zvane — grof je bil splch najiv za vsakega višjega kraljevega služabnika. Mejnim grofom odgovorni in podložni so po načelih in navodilih Karola V. razkosali državnt^zemljo v velike državne ali kraljeve kmetije "villae", obdelovali so jih sužnji, nekdanji slovenski gospodarji in njih rodovine, ki so se navzlic hudim in krvavim vojskam vendarle ohranili še v primeroma velikem številu. P ran ko v ski irrofje so jih razdelili po posameznih kmetijah, ktere so jim obdelovali po frankovskih predpisih. Za svoje bivališče si je poisKal grof najbolj pri-lični proste srček svojega okraja; seveda tu v pokrajinah ob sovražnikovih mejah in v tako burnih časih je bilo ipri izbiranju prostorov gledati v prvi vrsti na varnost, zakaj razmere so bile tu še zelo nestalne; zakaj še vedno je prib-učala zdaj od te zdaj od one strani kaka vihra ter pripodila sovražnika v deželo. Gr« f in njegovi ljudje so si morali poiskati torej takih krajev, da so se mogli zateči vanje vsaj v prvi sili, dokler jim ni oborožena frankovska mejna straža prišla na pomoč ali pa je vihra od-bučaJa mimo. Takemu namenu so najbolje služile visoke in strme skale, kak; ršna je na primer navpično kviško štrleča stena, ali če tako ravno ni bilo, zadostovali so tudi griči, vspeti več ali manj nad bližnjo okolico; ustrezalo jim je, če je imel tak grič na eni ali na več straneh strma pobočja ali celo kar divje pečine, po kterih se ni lahko priplezalo na vrh. Ce pa je bilo na kaki strani treba, obkopal se je grad še z globokimi jarki in se z a gradil z več komolci debelim ozidjem. Seveda so nastale v zatišji in na vznožju tako utrjenih gradov zaradi varnosti in ker so se o najhujši sili zatekli vanj tudi sužnji in podložniki dotičnega kraljevega poslovnika in dostojanstvenika, naselbine teh gro-fovih, polagoma pa tudi drugih lju-dij, ki iskali varnosti, zraven tega pa največkrat tudi še druge dobičke. Tako je nastalo po nekdanjih obrski h deželah mnogo kraljevih gradov, ki so jih zvali pfalce (palatum), njih predstojnike pa pfalegrafen, palatin-ske grofe. Sčas ma sta se ta priimka, pfalca in palatinski grof, i*aztegnila tudi na gradove drugih veljakov, posvetnih in duhovskih; že v XI. 111 XII. stoletju so na primer tudi škofovske gradove zvali pfalce. (Dalje prihodnjič.) SLOVENCEM NA ZNANJE. 1 O n a i. oil&ko podp. društvo svete BarDa države Sevc.*no Amorit^;- Sedež; Forest City". Pa. ' lanuarla 1903 -v «1 i-wt Warm rue* ODBOR N!KI : Predsednik: ALOJZIJ ZAVEKL. P «» Ko* 374. Forest Citj, Podpredsednik: MARTIN OBK» ŽA\* R-»x 51, West Mineral. L tajnik: IVAN TKLBAN, IV) v oU7, Forest City, Pa. XL tajnik: ANTON OŠTIrt, 114 ^ K 60th St., Cleveland, Ohio Blagajnik: MARTIN MUHIČ, «» Kox 537, Forest City, Pa NADZORN IKI : MARTIN GERCMAN, predsednik nadzornega odbora. Forest » i. " KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. B x 547, Forest City, Pa FRAN KNAFELJC, II. nadzornik, 9o9 Braddock Avenue. dock, Pa. FRAN ŠUNK, ITT. nadzornik, 50 Mill St., Luzsrne Pa. POROTNI IN PKIZIVN1 ODBOR: PAVEL OBRFGAR, predsednik porotnega odbora. Weir. K * JOSIP PETERNEL, L porotnik, P O. Box 95. Willock, P* IVAN TORNlč, II. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pi Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku rest City, Pa. Ivan Telban, P. 0. Bo* do Društveno glasilo je "GLAS NAROD A" in NOVO LETO pošiljajo Slovenci kaj rad t ZA BOZ1C danila svojcem v sti.ro domovino in iz Zje-dinjtnih držav Tgolj gotov denar1; to pi nn bolje, najceneje? m najhitreje preskrbi FRANK SAKSER CO., 109 GREENWICH ST., NEW YORK. N. Y. 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E.. CLEVELAND. OHI >. I I f I •) Dr. 41«. Ifsellner: Emona p. Mittbeil Amm knt Y«r. f Spoštovani Collins M radical Inst.:— Zahvaljujoč se za poslana zdravila, Vam naznanim, da sem sedaj popolnoma zdrav. Porabili sem samo jedna zdravila in bil sem zdrav. Prosim, ako Vam je mogoče poslati jedno Vašib novih knjig1 ''Zdravje**. Vas pozdravljam ter ostajam vedno hvaležni Fran Birtič, Box. 555, Oollinwood, Ohio. POZDRAV. Ob po vratu v staro domovino pozdravljam vse (rojake po širni Ameriki, posebno Janeza Smodiča in njegovo družino v (Port Washingtonu, Wis. Z Bogom! New York, 31. vinotoka 1907. Gašper Rupert. Na obalih Atlantika fie enkrat pozdravljam vse prijatelje in znance po Sirili Ameriki, posebno družino Igna* ea (Kavčiča v Kast Palestine, Ohio. Na zdar! New York, 31. vinotoka 1907. Lorenc Albreht. Pri odhodu v staro domovino še enkrat pozdravljava vse sob rate društva sv. Alojzija v Braddockn, Pa-, in J. S. K. Jednote, posebno pa družino Horvatova in one, ki so naju na kolodvor spremili. Kličeva vsem skupaj: Živeli! New York, 3L vinotoka 1907. Janez in Tomaž Breje. MMMMnilMMMMMMMMIMMMMMMMMMfMM Iščem IVANA UMESK Pred dvema in pol leti sva bOa skupaj v Clintonu, Ind., odkoder je on odSel v Sopns, Golo. Prosim cenjene rojake, Mor Te za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti. Joseph Cerosh, Bear Greek, Mont. (26-31—Ifli) Prodaja 1>«*1<> vino po._____^ul 011 „ n un v ilo po..... ot»e. Orožnik 4 ^allo o za.........-911 <0 Briujevi'r 12 steklenic 7a......-^iL'ihi all 4 gall, (sodiek) z a....... Za obilno naročilo se priporoča A/U CJFČIUL^, 5308 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio. c'iS m m ¥) S3 ■m Gompapie Generale Transalianiip. (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. Poštni parniki so : "La Provence" na dva vijaka. «'La Savoie" „ „ „ . "La Lorraine" „ „ „ "La Touraine" p „ „ "La Bretagne"............... "La Gasgogne"............... .........14,200 ton, 30,000 konjskih mod. .........12,000 „ 2o,000 ,, M ..........12,000 „ 25,000 ,, „ .........10,000 „ 12,000 „ „ .......... 8,000 ,, 9,000 „ w ......... 8,000 „ 9,000 „ „ Glavna Apncija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, ChesebrougH Building. Parniki odplojejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob IO. nri dopoiadne iz pristanišča fit. 42 North River, ob Morton St., K. Y. •LA PROVRNCL *LA TOURAINE •LA LORRAINE •LA SAVOIE •LA PROVENCE 12. dee. lin/1. 19. dec. 1907. 26. dec. 1007. 2. jan. lftOS. 9. jan. 190S. 7. nov. itfO. *LA TOURAINE 14. nov. 190Ž *LA LORRAINE 2L nov. 1907 La Breta^rne 28. nov. 190" * LA PROVENCE 5. dee. 1907 La Gasc gne POSEBNA J*uOV ITBA . La Gaseogne 9. nov. ob 3. uri popo< La Gascogne 7. dec. ob 3. uri popoL Samo za 1L in III, razred. Paxnika z zve/.uo zazuamovaui imajo po dva vijaka. JVI- W« Kozminski, g«'iieralni agent za zapacL Deaoorn St., Chicago, lig. Kje je noj bratranec JAKOB MA-SOLTf Domt je is Korenje, Okraj "Vrbnika. Prt ovala ava skupaj iz etarega kraja letos v januarju. On je šel v Wankegan, HL, In jaz pa vXa Salle, ,TJL Pronm cenjene ro- najprimernejša pijača je LEISY PIVO i ktero je varjeno iz najboljšega .mportiranega češktj.a birela. I t.di uja naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo h^tno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev ?n drugih. Lelf>y pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljSih gostilnah. Vse podrobnosti tvesie pri dee. Travafkar-Ja 6102 St. Clafa Ave. N.VŽ. kteri Vam dragevolje vse pojasnu THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. [Jugoslovanska Katcl. Jednota. (nkorporirana dne 24. janu^ija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. TTRADNTKI: Predsednik: Pran Medoš, 9478 Ewing Avenue, So. Chicago, HI. Podpredsednik: Jakob Zabukovec, 4824 Blackberry Street, Pittsburg, Pa. Glavni tajnik: Jurij L. BroHS, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: Maks Kržišnik, Box 326, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: Ivan Germ, predsednik nadzornega odbora, Box 57, Braddoek, Pa. Alojzij Virant, II. nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, S. Oozain, Ohio. Ivan. Primožič, 111. nadzornik, Bex 641, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: Mihael Klobučar, predsednik porotnega odbora, 115, 7th Sttreet, Calumet, Mich. >' - | Ivan N. Gosar, III. porotnik, Box 138, Burdine, Pa. Janez N. Gosar, HI. porotnik, 719 High Street, W. Hoboken, N. J. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 711 North Chicago Street, £oliet, I1L Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe u-ilov in druge listine na glavnega tajnika: George L. Brozich, Box 434, £Hy, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj požiljajo krajevna društva na blagajnika: -John Gouze, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih druitev naj pošljejo duplikat vsake po-•Siljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posamemi-kov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: Michael Klobučar. 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsa^ lice pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. Dne 13. oktobra se je z južnega kolodvora v Ljubljani odpeljalo y Ameriko 180 Macedoneev, 295 Hrvatov, 42 Kočevarjev, 160 Slovencev, 57 Črnogorcev, 70 Poljakov in 40 OgroV. Pred kazenskim sodiščem v Ljubljani je stal hišni posestnik in pekovski mojster Avgust Jenko kot obtoženec in je kar trepetal pred ostrimi pogledi sodnika i:i državnopravdniškega funkcionarja, zakaj obtožen je bil dejanja, ki kar kriči po maščevanju. Jenko skrbi kot pekovski mojster za največjo snažnost v svoj: pekarni in je imel letos kakor drugi peki veliko vojno z — muhami, ki so silile v njegovo delavnico. Preganjal in moril je i r- muhe z uprav dioklecijansko krvoločnostjo, a ker se v delavnici rabijo stvari, ki privabljajo muhe, se te mr-cine niso dale pregnati. Na. tisoče muh je storilo smrt v Jenkovi delavnici bodisi na nastavljenih limanicah, ^bodisi na znanem papirju za muhe. Toda zgodilo se je, da se je ena muha znala ogniti vsem presranjaleem in ta muha se je znala splaziti po raznih ovinkih v testo, iz kterega so delali žemlje. In zaradi te muhe je bil postavljen Avgust Jenko pred kazenskega sodnika. Dotično zemljo je dobil v roke dr. Ivan Robida, ki je ovadil Jenka sodišču. In vršila se je zaradi tega cela obravnava in zaslišane so bile priče. Končno pa je bil Jenko ■oproščen, ker je sodnik spoznal, da tudi pri največji snažnosti in skrbnosti nobenemu peku ni mogoče zabra-niti, da bi se kaka muha ne zarila v testo in prišla v žemljo. Požar. V Voklem pri Kranju so pogorele tri hiše. Ljudi ni bilo ooma. Požarni brambi iz Vokel in Šenčurja eta kmalu na mestu in ogenj omejili. — Iz Št. Jurja pri Kranju se piše : Tu so pogorele trem gospodarjem hiše in sicer Kolarju, Veharju in Kramarju. Slednjemu tudi štiri mesece star otrok. Sodi se, da je vzrok požaru nepazljivost pri peki kruha. Povodenj na Gorenjskem. Tudi gora Dobriča je 5. oktobra popoldne ob dveh poslala toliko vode v niža ve «kozi Leše in okolico, da ljudje kaj takega še ne pomnijo. Le ustno izrodilo trdi o nekterih velikanskih skalah, da jih je prej enkrat Lešanščica pridrvila v vas. To pot je poplavila nekaj obdelane zemlje ter odnesla dva je«a. Hiše niso trpele, ker je Sla hitro demokra5kiin voditeljem Pit-trvni se vrfii polemika, na eni strani v ^'Pangnlo** i* Napolja, na drugi stra--ei t tržaškem "Lavoratore". Labrio- la, ki se postavlja na stran tržaških i liberalnih nacijonalcev, oeita Pitto-niju med drugim, da ima zelo intimne zveze s tržaškim namestnikom princem Hohenlohe, ki je baje tudi Pittoniju sporočil več svojih naredb, še predno so izšle. Tudi mu očita, da vlada najema tržaške socijalne demokrate za demonstracije, kadar jih rabi. Pittoni odgovarja in se pere, toda ne preveč srečno. ^ Desetletni morilec. Poročali smo že, da so našli v Pulju infanterista Tu-zaja ustreljenega. Zdaj se piše od tam, da je Tuzaja ustrelil lOlotni Iv. Križ-manič iz maščevanja, ker je imel z njegovo materjo tako intimno razmerje, da se je dečku zdelo preveč. Mladi morilec je že priznal svoj čin. Prijeti skladiščni tatovi. V Trstu so prijeli 281etnega delavca državne železnice Ivana Slugo iz Podgrada, ko je imel v vreči 25 kg kave, ki je , bila ukradena v skladišču državne železnice. Pozneje so aretirali 211et-, nega postajnega paznika na Opčinah Viljema Oliviera ter 371etnega želez niškega uslužbenca Petra Semiča, ki sta sodeležna tatvine kave. Samomor. V Trstu se je vrgel 69-[ letni preužitkar Blaž Danieli iz okna ubožniee na dvorišče in se tako pobil, da je v par urah umrl. Zmešalo se mu je. Ljubezniv prijatelj. Ogljar Rudolf Del voli 5 in težak Ivan M. v Trstu sta bila velika prijatelja do nedelje 13. oktobra. Tega dne sta kadila vkup Delvoličeve cigarete; ko je pa Delvo-lič prijatelju ponudil dozo, naj si naredi novo cigareto, spravil je ta tobak in dozo v žep in izginil. V dozi je bila z'ata verižica, vredna 80 kron. Zdaj je konec prijateljstva. Nasilna poulična tatova. V Trstu sta dva tatica, stara po 25 let, napadla Terezijo Dolnet, ki je imela v roki torbico, in ji to hotela iztrgati. Ker jima je ni hotela dati,sta jo klofutala in vlekla toliko časa na torbici, da se je pretrgala. Vendar v polovici, ktero sta od iesla, ni bilo nič denarja, doČim je bilo "* drugi polovici 35 K. ŠTAJERSKE NOVICE. Pobegnil je iz Poljean zalagatelj delniški pivovarne Janez Mlakar in si baje odnesel seboj mnogo denarja delniške družbe. Proti Mlakarju so se ljudje že del j časa pritoževali, da je hud nemškutar in da zabavlja čez Slovene, kjer le more. Otroci zažgali s cigaretami Pri Sv. Lovrencu pri Mariboru so zažgali cigarete kadeči otroci gospodarsko poslopje Mihaela Viltušnika, da je pogorelo do tal. Prijeti tatici. V Mariboru so prijeli nevarni tatici 17letno Jožef o Pepelnik iz Rošpoha in 261etno Katarino Lah iz Čadrama pri Konjifeah. Poskusen samomor. V Mariboru je spila žena železniškega ključavničarja Terezija Kolar četrt litra jesihove esence. Hitro poklicani zdravnik jo je rešil smrti. Kolar se je zastrupila, ker se je bala sodne rubežni. Sirovima. V Mariboru je neznan lopov dvema kravama vrtnarja Vidgsjn vimena tako razrezal, da so jn morali pobiti. Nad čim vsem imajo ljudje veselje ! Nesreča pri stiskalnici. V Leiters-bergu psi Mariboru so ponoči stiskali grozdje. Stiskalnica pa ni bila vil no "obešena", vsled tega se je drog izmaknil ter se je kamen od vrtel s tako silo, da je drog udaril v bližini stoječega čuvaja H. Glaviča ter mu odtrga! pol vuiau. Uuui je 2«s tia potu v b-<1.1 išnieo. V gnoj niči je utonil pri Sv. Nikolaju na Dravskem polju enoletni sin delavca Partliča, ko ni nihče pazil nanj. Pogorelo je v Ptuju skladišče usnjarja Pirieha. • Komolec je zmečkal v Št. Vidu na Glini stroj za rezanje slame Ludviku Visterniku. Moral je v bolnico. Legar se zadnji čas zopet širi v Sovo d .t i pri Celju. Blizu dvajset bolni-k*5v leži na tej bolezni v celjski deželni bolnišnici. Že par let razsaja legar po Sovodni in nje obližju. V radikalno omejitev, odnosno odpravo te kužne bolezni pa se od v to poklicanih činiteljev nič —adatnega ne stori. Skrajni čas je že, da se za asanacijo tega predkraja celjskega mesta kaj ukrene. KOROŠKE NOVICE. Vlak se je raztrgaL Nedavno se je med postajama Neumarkt-Št. Lambert na Koroškem raztrgal tovorni vlak, ki je peljal proti St. Lambertu. Ko je prvi del vlaka pripeljal na postajo, pridrvel je drugi del, ki ga je gnal stroj od zadaj, s tako silo vanj, da je voc voz skočilo s tira in zdrčalo v nižavo, kjer so se ob kamenju razbili. BALKANSKE NOVICE. Narodnosti v Macedoniji. Po podatkih, ki so jih predložili generalnemu governerju Hilmi paši Bolgar Go-čev, Srb Gopčevič, Grk Nikoliadec in Nemec Oestreich, stanuje v Maeedo-niji 720,000 Bolgarov, 670 Turkov in Arbanasov, 50,000 Srbov, 350,000 Grkov, 70,000 Kuco-Valahov in 120,000 raznih drugih narodnosti. V celem šteje Macedonija, ki obsega skop-Ijanski, solunski in bitoljski vilajet, 2,470,000 prebivalcev. Šolstvo na Balkanu. Na Romunskem pride na vsakih 82 kvadratnih kilometrov in na 2800 prebivalcev po ena ljudska šola. Na Srbskem pride ena na 42 kvadr. kilometrov in na 1230 prebivalcev, na Bolgarskem na 27 kvadr. kilometrov in 1102 prebivalca, v Črni gori na 70 kv. kilometrov in 1900 prebivalcev, na Grškem pa na 19 kv. kilometrov in 690 prebivalcev. Tako je urejeno šolstvo v državah. ki jih Nemci kaj radi imenu jejo barbarske. Kako pa stoji s šol stvom v Bosni in Hercegovini, ki tudi spada k balkanskemu polotoku in je pod avstrijsko-nemško upravo? Spopad med turškimi in bolgarskimi vojaki. Sofija, 15. okt. Pri Hvojni, okraj Stanimaka je prišla stotnija turških vojakov na bolgarska tla. Bolgarska mejna straža je Turke zgrabila ter se je vnel boj. ki je trajal več ur. Konečno so se morali Turki umakniti. Grki na Kreti. Carigrad, 15. okt. Ob prihodu grških častnikov in podčastnikov, ki so prišli na Kreto organizirat krečansko milico, je priredilo prebivalstvo hrupne demonstracije v prilog združitve Krete z Grško. Množice so neprestano klicale: "Živela združitev! Živela grška armada!" Tudi zastopniki oblasti so prišli k sprejemu. Župan Kaneje je v svojem pozdravnem govoru naglašal, kake nade stavi prebivalstvov prihod grških častnikov. V imenu častnikov se je zahvalil najstarejši, ki je poudarjal, kake tesne vezi spajajo kre-čanski narod z materjo Grško. — V Carigradu je napravil demonstracijski sprejem zelo slab utisk. RAZNOTEROSTI. Nemadjarske narodnosti na Ogrskem. Budimpešta, 15. okt. Zloglasni Apponyijev šolski zakon se je že začel izvajati z vso krutostjo. V slova-škemo kraju Liptavski St. Mikulaš je nadzoroval na podlagi tega zakona vladni šolski nadzornik avtonomne verske šole. Pri tem je odstavil 17 u-či tel je v, ker niso imeli diplome v ma-djarskem jeziku ter niso znali govoriti gladko madjarski. Nadalje je bilo suspendiranih 18 učiteljev zaradi 4'nepatriotiene uprave", ker niso prisilili slovaških otrok, da bi se udeležili izključno madjarskih narodnih slavnosti. Končno je bilo odslovljenih 23 učiteljev zaradi nezadostnih učnih uspehov v madjarščini. V Szarvadaši sta bila učiteljska kandidata Lilg« in Pavelka izključena iz vseh učiteljišč na Ogrskem zaradi "državi sovražnega čina". V matriko sta se namreč vpisala za — Slovaka. Pobegnil je ▼ Ameriko najemnik cirkveniškega zdravilišča Aladar Torok, ki je zapusti mnosro dolgov. Grozna najdba. Na cesti iz Moravske Ostrave v Tešin so našli v gozdu na nekem drevesu krvavečo človeško glavo. Nedaleč proč je ležalo z listjem pokrito truplo, ki je že trohnelo in ima rane na prsih. Trgo.ina s deklicami. Moravsko-ostrovska policija je zaprla 13. okt. zaradi, tatvine služkinjo Frančiško Balaš. Ob tej priliki so prišli na sled fcovarjem, ki se pečajo s trgovino de-klie. Pod pretvezo, da jim preskrbe ▼ Pragi is pa spravili v doglsa 17- do 191etne deklice. Balašavo so odvedli pred vsem v Prago, potem v Draždane in ker se ni hotela uda ti iz-koriačevaicem, «o jo peljali v Hamburg in Bremen, kjer je ušla in se povrnila v M*nrav->KU Osi.ni vo, kjer j« postala tatica. Izpovedala je, da dobe kovarji za vsako deklico 120 mark. Napad na železnico. Na progi Borke n Bocholl so položili neznanci železne kose. Nesreče nI bilo. ker je odrinila lokomotiva nastavljene zapreke. — OPOMIN. Prosim vse one, ki mi dolgujejo na hrani ali pa na čem drugem v Milwaukee, Wis., da poravnajo svoj dolg, inače bo dem vsakega objavii po časopisih s popolnim imenom in s krajem, od kje je doma. Moj naslov je: Pran Leskovic, Box 412, West Mineral, Kansas. (29-10—2-11) Brez Zdravja-ni Sreče. The Collins Kew York Medica! institute. V tem mnogo let obstojecer^ veliko posvetil je največjo važnost zdravljenju ŽENSKIH IN OTROČJIH. zdravni škem izkušnjo v zdravljenju vsafovrstnih boleznij. A v sv zavodu Je na čelu zdravnik A v svo i mno^ Akutnih kroničnih in zastarelih specialist", kateri tni zJravn;^* bolezni j ima i praksi. MOŽ KI M Kje je JOSIP S EN I ČAR f Doma je v Sevnici na Štajerskem. Pred dvemi in pol leta bival je v Pleasant Plain, 111. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov pravi brat: Aloysius Seničar, P. O. Box 324, West Mineral, Kansas. Prosim rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga blagovoli naznaniti. (20-31—10) Kje je ANTON KOSELf Pred ne-dolgo je bival nekje v Pennsylvani-ji. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat-: Joseph Kosel, 201 Sage St., South Lorain, Ohio. <23-10—1-11) Kje je ANTON KLADOVŠEK* Pred enim letom je bil v Chicagu, HI. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli nazna~ niti. — Michael Simšek, P. O. Box 34, Winter Quarters, Utah. (31-10—2-11) NAZNANILO. Rojakom v Braddocku, Pa., in okolici naznanjamo, da je za tamošnjo okolico naš zastopnik Mr. IVAN VABOGA, 1005 Wood Alley, Braddoek, Pa. Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in je z na-ni v zvezi, vsled česar ga toplo priporočamo. Prank Sakser Company. POZOR, ROJAKI! Ogibajte se JOSIPA STRUKEL, kteri se zna celo prilizovati ter pozneje. prepir delati. Kjer je na stanu, povsod zapusti dolg. Josip Rogel, (30-31—10) Heilwood, Pa. NA PRODAJ. Lepa prilika za onega, kteri želi kupiti LEPO POSESTVO. Ker ne mislim več v stari kraj, takoj prodam lepo posestvo, ktero je v najboljšem stanju v Teržieu pri Strugah, okraj Ribnica. Njive in vrti so < krog poslopja, tako da je vse okrog doma. Natančnosti poizveste >pri: Joseph Papež, P. O. Box 187, Granville, HI. (31-10—1-11) Kje je ALOJZIJ STREKELT Pred dvemi leti je prišel v Ameriko. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga naznani po domače Kovačevemu iz Medna. — Dominik Strekel, P. O. Box 176, Claridge, Pa. (31-10—4-11) Uje. Tz vseh krajev širne Amerike še mu zahvaljujejo ozdravljeni bolniki za popolno ozdravljenje bolezni j z mne^obrojnimi pismenimi zahvalami- Tvndi tega po^ivli«, da s^ obrnejo na njega V«ti. kateri so b«!ni slabi i?i nemočni in katere drugi niso mogli ozdraviti. Kakor hitro Vašo bolezen natanko pripozna — takoj st_ \\ m v obširnem pismu v materinem jeziku naznarni celokupno stanje V'ase bolezni — kakor tudi navodilo, kako se imate ravnati in zdraviti, da čim prej popolnoma czdraviU", — ako je potrebno - posle Vam #tudi potrebna zdravila in sredstva s točnim navodilom, kako se morajo rabiti. V dokaz njegove spretnosti nekoliko pismenih zahval in slik od ozdravljenih bolnikov. Oi^rvljen od ret; niatisma. bolečin v kosteh in živčne bolezni. Mike Novak I«S8 Mohlea Ave. Pneblo. Colr Slavni Medical Institute I Stem pismom se Vam jealivaljn-jem. ker ste ozdravili inc.je dete »tsžke notranje bolezni ott_-l i mu življenje pomočjo Valih dobrih zdravi'., — Ull som pri mnogih zdravnikih in vsak! mi ie reke'. 111.4 07.e vedela kam obrniti in tudi drn-uim Vas pripročam.—V;is po/dr.iv'-jarn VaSa, do grotuVani hvaležna Mar "a 1168 Western Ave, Cbicajzo Ills. Ozdravljen bolezni r.a očeh. glavobola in dunietiju. v ošet.ib. John Po!anc. Box 151 Kock Springs. Wyo. Rojaki Slovenci I ako se v katerem koli slučaju obrnete na naš zavod — tedaj želimo, cla nam točno opišete Vašo botezen, koliko ste stari ^ Koliko časa traja bolezen ? in vse ciru-e podrobnosti javite. Vsa pisma naslavljajte naravnost na : HE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE 140 W. 34th St., Dr- R- Mielke> Medical Director. ^ Ako osebno pridete, javite se v offisu našega zdravniškega zavoda, —ordinir.tj niškemn direktorju vsaki dan od 10 ure do poludne do 5 ure popolmlne- Ob nedeljih n od 10 dopoludne do 1 po polu d ne. n I HULL jkjuiu! fl^m-ms^: New York, N. Y ROJAKI, NAROČAJTE SB KA "GLAS NARODA* \ NAJVEČJI IX NAJCENEJŠI DNEVNIKI Išče se JOSIP KUŠAR, doma iz 3>ra^ velj. Za njegov naslov bi rad zvedel neki njegov sorodnik. Naslov naj se blagovoli naznaniti upravni-štvu "Glasa Naroda", 109 Greenwich Street, New York, N. Y. (26-10—2-11) JOHN VENZLiL, 1017 E. 62nd Street. N. E.. Cleveland, OUo izdelovalec kranjskih in nemSkih HARM O N I K. Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi ploSče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstmm ie od $15 do $80. Pozor, Slovenci, Pozor ! Dr. J. E. Th o m pson, ravnatelj 4 NeovrgljiVa resnica je, da je le isti zdravnik najboljši} kateri se ne hvali sam, temveč katerega hv*!i narod. Ravnatelja od slovensko-hrvaškega zdravišca hvalijo tudi nsši rojaki, izmed katerih nam ravnokar en rojak javlja ; Veleučeni gospod profesor:— Poslana mi zdravila sem v redu sprejel in ista natanko po Vašen"> predpisu porabil, ter sem danes opet pcpoln. n a zdjav, -sUd česar Vam izrekam moje priznanje in hvalo in priporočal Vas boden vsakrmu bolnemu rojaki-, ker vem, da res storite, kar obljutite. — V n ojem zadovoljstvu Vas pozdravljam \ an \edno h\ale2ni Mike Miller, 10J0 Watroliet Ave., Denver, Colo. Rojaki ! Ne dajte se tcr&; n dalje o oltli 00 Itelib itv.iji> 1 ktnfrnlj ali institutov, temveč idite ali pi&ite v slučeju bolezni le na to zdra\ m«., kjer bodete sigurno najboljše postreženi. Bolezen morate natanko opisati, a pisma pa tako nasloniti : SLOVENSKOHRVATSKO ZDRAV1SČE Ravnateli: Of. «J~ E- T HOMPSOIN, 334 West 29th Street, New York, N. ^ . Kdor pošlje svoj naslov, dobi lep spomin zrI n j enega data Solid gold filled garantirana 20 let, ki je zaprta s tri mi plošče k i. Stroj je poznan Ameri kančki Fl^in ali Walt, h am na sedem kamnov. Ta dvojna verižica je iz napolnjenega zlata Solid gold filled garantirana 15 let. v sredini ima malo sponko ki se premika. — Privesek je iz napolnjenega zlata Solid gold filled garantiran 10 let, ki Be odpira in v njega lakho spravite dve slike ali fotografiije. Vi sami najbolj veste, da v malih trgovinah, morate plakati za enako uro $lt».00, za verižico $7.00 in za privesek $3.00. To je o^evidno da dobite verižico in privesek zastonj, ako porabite priliko ter kupite vss tri predmete za čudovito malo svoto od $15*90. Slika prikazuje nro velikosti 16, lahko pa dobite za isto ceno nro vtu-je velikosti 18 ali manje 12. $ 13*50 vredna ur verižica s p: vesltom samo ^ $8.00 vreJiia ura s tr mi ploŠ-čeki iz napolnjenega zlata Solid gold filled garantirana 10 let z izvrstnim Amerikanskim V x v e 1-8 i or strojem; $4 Oj vredna verižica dolga 12 palcev ali ena I>ie en-sova verižica, kise deli v dva d« la dolga 15 palcev, iz napolnjenega zlata Solid gold filled garantirana 10 let; $2 50 vredni privesek ki se odpira in v nje^a lahko spra-\ ite d ve fotografije — z napolnjenega zlata Solid g«»!d"fi'Ied garantiran 5 1 t, samo 3 ^-OO. Ploščeki ure kot priveski so »delani v stoterih n^jkrasnejsih vzorcih, Vi bodete dobili uro __■«» privesek, Id Vas popolnoma zadovolji. Rojaki Slovenci! Ako ste si kdaj mislili kupiti enako zlatnino porabite to . ^ . - priliko, ker tako realne m solidne ponudbe ne bodt-te doča- kal, Nar»»čite si torej s popolno sigurnostjo, da dobite blago, kakor Vam je tukaj obljubljeno. Zato Vam potrjuje poznano dobro po&teno ime "Slavia'' Watch & Jewelry Co. in pismena garancija, ki jo dobite s vsakim prodan m pre« (metom. f Ako postani predmet ne vstraja toliko časa, kot je garantiran, do-• bit® zamen jeno ca novega ali pa denar nazaj — enako ako izgubite p*smeho garanci o. naročovatl V Poniji te $1-00 na račun povzetje. Ako po&ljete celo svoto prej^ dobite predmete po puftti priporočeno (registered) poštnine prosto. \ €€ r* f 27 v I A" Street, New Yorlc,^!. & JRY CO. Y. Pišite po cenik - dobite ga zastonj. A r ffTWO?^ 1 T * * * - ••M'.;' Rodbina Polaneških. , poljaki spisal BL Siantimrlo, poslovenil Podrmki CNada.1 je vanje.) YTTT €k>spa Emilija z Utko in Marico *er z njima vred gospod Plawicki so mm peljali na obed k Bigielovim na »jih letovišče, ki je bilo v gozda pol-tretjo uro od mesta. Bil je lep dan meseca kimavca, poln svetlega babje- ga leta v ozračju in na strnišču. Po drevju se je še držalo dovolj sveže zelenje, nVkje med listnatim drevjem pa so bile videti nalik vodometom žol-te ali rdeče kitice. Gospodično Marico je ta bleda in rudasta jesen spominjala poljskegra dela, žitne vonjave ob ietvi, kop na polju in nepreglednih livad, obrobljenih ponekod na obzorju s skupinami jelš. In zakoprnela je po tem življenju in po tem miru, proti kterem u se ji je mesto, ne glede na delo, ki kipi v njegovem vsakdanjem Življenju, ki ga pa gospodična Marica ni mogla ceniti, zdelo prazno in praznujoče. Čutila je sedaj, da ji je to življenje, v kterem je bila našla svojo ceno in svojo zaslugo, dodobra iztrub-Ijeno — a naroestu njega ni imela pred seboj ničesar, kar bi ga ji nadomestilo ali nagradilo. Utegnila se je sicer vrniti vanje ter postati Maszko-va soproira, toda ob sami misli na to se ji je srce zalilo z bridkostjo in Ma-szek s svojo var"av-ko samozavestjo, s svojo rdec-ico in z brki ter s svojim posnemanjem anarleških lordov se ji je zdel naravnost oduren. Nikdar tudi ni bila čutila večje nejevolje do Po-ianeškega. ki ji je bil poirubil Kremen to kor se je mogel pokaaati le najbolj eleganten Slo vek, izvrsujoi poziv: "Zbližati ee a buržoaiijo." Gospe Bi-gielovi je poljubil roko, Bigielu pa je dejal dobrotno: "V današnjem iasa je ^vsakomur prijetno stopiti pod streho takšnega moža, kakršen ste vi, meni pa tem bolj, ker se je moj einovee, Polaneški, poprijel trgovine ter je vaš tovariš.' * "Polaneški je odločen človek,'^-odgovori odkritosrčno Bigiel in stisne roko v rokavici gospoda Plawiekega. Damo so stopile za trenutek v sobo, da orfdi odlože klobuke, in nato so tie, ker je bilo vreme toplo, vrnile na verando. "Ali gospoda Polaneškega še ni tukaj?" vpraša gospa Emilija. "Gospod Stanislav je tukaj že od jutra,'5 odgovori Bigielova, "toda sedaj je tel h gospe Kraslawski. T a stanuje tu zraven,'* je pristavila, obr-nivši se k Marici, ' 'komaj pol vrste. Tukaj je vse polno letovišč, in te gospe sta naši najbližji sosedi." "Spominjam se gospodične Terezije Kraslavrske že od pusta,'' reče Marica. "Bila je zmerom zelo bleda. "O, še zmerom je zelo slabokrvna. Minulo zimo je prebila v Danju." V tem so drobni Bigielovi otroci Litko, ki so jo imeli zelo radi, zvabili k sebi pred hišo k igri. Deklice so ji kazale svoje vrtove, narejene na pesku med smrekami, kjer seveda ni hotelo rič rasti. To ogledovanje pa so v>ak hip ustavile deklice, stopajoče na prste in poljubljajoče Litko v obraz, ki je sklanjala rumeno lepo glavico in jim j ako nežno vračala poljube. Pa tudi dečki so hoteli imeti svoj delež. Najprej so dodobra opustošili ireorgine, ki so ras tie pred hišo, izbirajoč za Litko najlepše, potem so se sprli o tem, ktero igro ima Litka naj- V slučajih nesreče Icvijenja udov, ako skoči kost is svojega ležišča itd. rabita takoj Dr, RICBTERJEV Sidro Fain Expeller. On suši, zdravi in dobavi udobnost. Imejte ga vedno doma in skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno znamko sidri »m na etiketi. £ k V vseh lekarnah po 25 in 50 centov. F. AD. RICHTER & CO. 215 Pearl Street, New York. LA" BRET AGNE odpluje 23. novembra ob 3 tri popoL LA GASCOGKE odpiaja 7. decembra ob 3. ari pupoL LA BBETAONE lt. deeembra ob 10. vri dop. rajSa, ter naposled odšli po odločitev 7;e>to podtaknil Maszka. j h jjospe Emiliji. Edi, ki je bil vajen irovoriti zf*l<> glasno in je pri tem zapiral očy je začel krilati: "Prosim vas, pravim, da se naj- in ji na Ta se ji je bil pristudšl takrat, a onega. se ji je zdelo, da tudi sovraži. Videla je pred . eboj življenje z očetom na varšavskih ulicah brez namena, ' raj^a igra serso, samo ne vem, ali do- ! volite, da ijrraino 'serso'." | "Samn. da ne bi tekala, zakaj to ji škoduje." , '' Xe, prosim, meta ti hočemo tako, »Ta se bodo vsa kolesca kotala narav-j nost k njej; torej ji ne 1k> treba prav i nič tekati. Ako Pepek ne bo metal ta-: ko, pa naj meče komu drugemu." I "Metati hočem njej!" odgovori otožno Pepek. In ob sami misli, da mu hočejo vzeti nega slabega zdravja. Samo gospod ' ta užitek, so dobila njegova usta ob-Plawicki je bil kaj dobre volje, zlasti J ]jko podkove ter se jela tresti, toda I T.'tka je ustavila izbruh žalosti, rekoč : | ".Taz ti tudi hočem metati, Pepek, | da. kaj p. igostoma metati." In vlažne Pepkove oei se jamejo nato nemudoma smejati. "Saj ji ne stori nič žalega," reče Biiriel gospe Emiliji. "Čudna stvar: brez deia in brez ideala — z žalostjo za minulostjo in do sedanjosti in s puščobo v bodočnosti. Kadi tega ji je ta lepi jesenski dan, nikar da bi jo bil razvedri!. napolnil dušo t. oto?.-nostjo m bridkostjo. Pa tudi potovanje ni bilo veselo. Litka je -edela mračna, zato, ker "gospoda Stanko- . ta" ni bilo v kočiji. Gospa Emilija pa j je obračala nanjo vso svojo pozornost, : Češ, ali ta otož.nost ne izvira iz nje- močno, kako globoko se mu je vtisnila v sive ljubezen do nje. Ko so ga otroci ugledali, so pometali od sebe obroče in paličice ter mu krieaje stekli naproti. Igra se je ustavila. Litka je v prvem hipu tudi poskočila, toda zdajci je obstala in gledala s svojimi velikimi očmi sedaj Polaneškega, pa zopet Marico. "Ali ti ne hitiš Polaneškemu naproti t" jo vpraša gospodična Marica. "Ne____" "A zakaj ne, Litka?" "Zato____" In lice se ji je nekoliko zardelo, dasi ubogo dete ni utegnilo ali ni smelo izreči svojih misli, ki bi jih moglo izraziti z besedami: "Ker me nima najrajši, nego gleda tebe in samo tebe najrajši." prih.) ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI iz poeetka potovanja. Zlasti se ,ie v suknji 7 rdečim nagel jem v gumbniei. v svetlem plašču in z brki. zavihanimi kvišku, imel za lepega in ker ira za-r« li ugodnega vremena ni trgalo po i udih. kar ira ,ve časih mučilo, se je ču- ' til tudi krepkega. Drugič je sedela ■ njemu nasproti ena izmed najlepših ' žensk vse Varšave, o kteri je sodil, da j Dečki divjaki, kakor pravimo, toda za to mičnost ne ostane malomarna, j vTgri z njo so nenavadno pozorni, ali da jo bo v=?aj opazila in ocenila. 'Sam Polaneški jih je naučil tega." Ko bi bila vsaj rekla: "Oh. kako je | < « To so tako prijazni otroci, da je moral biti ta mož lep!" bi bil gospod Plawicki zadovoljen tudi s takim priznanjem, ki bi ga vezalo za vzajemne poki one. V tej nad i je bil res očaru-joč, vzvišen in očetovski, pa tudi šaljiv obenem. Prepričan pa, da današnja mladina z ženskami ne zna biti uljudna, se je v uljudnosti, s ktero je dvoril gospe Emiliji, zatekal celo k mitologiji, kar je bilo do izvestne mere celo opravičeno, ker je zrl nanjo kakor «ctir. Toda vse to je ona sprejemala z medlim nasmehom in z majhno pozornostjo, da je naposled prenehal ter jel govoriti o čem drugem, namreč, da le malo takih na svetu," odgovori gospa Emilija. Otroci so se zbrali trenutek kesneje v tolpo, da si razdele med seboj ko-lescaa in paličice. Sredi te skupine je stala Litka, najstarejša po letih in tudi največja. Dasi je bilo Bigielove otroke moči šteti za lepe. je bila vendar ona s svojim nežnim in poetičnim ličeeem ter s skoro prenežnimi črtaini videti med temi svežimi, okroglolični-mi Bigiclovimi otroki kakor bitje z drugega planeta. Gospa Bgielova je to prva opazila. " Poglej te," je dejala, "ali ni to prava kraljiea? Odkritosrčno vam »pričo hčerinih zaslug pozna buržoa- [ pravim, da se je ne morem nikdar na-zijo, kar mu dela veselje, zakaj doslej 'gledati." "To je kaj plemenito dete," pristavi Bigiel. A gospa Emilija je zrla na svojo edinko s pogledom, v kterem je plaio je bil vijiel družbo te vrste le na odru, ' a vendar je treba biti v življenju v dotiki z najrazličnejšimi ljudmi, ker se človek lahko kaj nauči od vseh. Naposled je pristavil, da imajo ne- | kar morje ljubezni. Otroei so se razkropili ter stopili v veliko kolo, tvo-reči na sivi zemlji, posuti z iglieevjem, raznobarvne pege. Gospodična Marica je odšla z verande ter se pridružila Litki, da ji je pomagala loviti obroče, pri če. vas podučil o potevaaje ^v _ Dalje so še krasni poitni parniki na razpolago, kteri odplujejo kakor sledi: V V AKTWERPEN: KROONLAND odpluje 6. novembra ob 5:30 zjutraj. SAMLAND odpluje 13. novembra opoludne. Z E ELAND odpluje 20. novembra ob zjutraj. FINLAND odpluje 4. decembra ob 3. uri popol. VADERLAND odpluje 1L decembra ob 10:30 dopol. SAMLAND odpluje 18. decembra ob 3. uri po pol. KROONLAND odpluje 25. decembra ob 9. uri dopol. V HAVRE: LA- GASCOGNB PRINCESS IRENE odpluje 7. novembra ob 10. uri dopol. GNEISENAU odpluje 14. novembra ob 10. uri dop. MAIN odpluje 2L novembra ob 10. uri dop BARBAROSSA odpluje 28. novembra ob 10. uri dop GROSSER KURFUERST odpluje 5. decembra ob 10. uri dopol RHEIN odpluje 12- decembra ob 10 ari dop GNEISENAU odpluje 19. decembra ob 10. uri dop MAIN odpluje 26. decembra ob 1C vri Jop. V HAMBURG: GEAJ* W^IJDERSEE odpluje 2. novembra ob 2. uri popol BLUECHER odpluje 7. novembra ob 6. zjutraj. PENNSYLVANIA odpluje 3c?embrt cb 7:30 s jutra j. AMERIKA odpluje 14. novembra ob 12:30 popol PRESIDENT GRANT odpluje 16. novembra ob 2. uri popol PRETORIA odpluje 23. novembra ob 7. uri zjutr KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 23. novembra ob 11. uri dop PATRICIA odpluje 30. novembra ob 12:30 popol BLUECHER odpluje 7. decembra ob 6. uri zjutraj AMERIKA odpluje 12. decembra ob 11. uri dop. GRAF WALDERS EE odpluje 14. decembra ob 1. uri popol I'&NNSyLVANIA odpluje 21. decembra ob 6. zjutraj PRESIDENT GRANT odpluje 28. decembra «.b 10:30 dopol KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 4. januarja ob 11. uri dopol Vo&nje liatke aa navedene ptmikf prodajamo po lati ceni, kakor v flav uk piwmah pero brodnik draft. PRANK 8AKBBE CO, 109 Greenwich at, New York. I. T Pozor Rojaki I Novoiznajdeno garantirano mazilo za pleSu ste in frolobradce, i»J t aterega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50 i Potne noge-, kurje ofiesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da je to resnica, se jamči $500. Pri na-ročbi blagovolite denarje po Post Money Order pošiljati. Jakob VVahčič, P. O- Box 69 CI .IEV1£LAND, OHIO. NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Leadville, Celo., naznanjamo, da je Denarnih prejemkov in izdatkov v letu 1905 ^O milijonov kron« Kranilnili vlog sklepom 1906. leta 3 milijone kron. Varnostnih prihrankov 80 tisoč kron, GLAVNA POSOJILNICA poprej GLAVNA SLOVENSKA HRANILNICA in POSOJILNICA reglstr. zadruga as neom. zavezo v LJubljani, Kongresni trg: ^t. IS, nasproti nunske cerkve sprejema in izplačuje hranilne vloge ter jib obrestuje po- 'r K 1 I % i Mr. FRANK MTKTiTČ, care of Sadar, 4C5 th™ St., Leadville, Colo., naš zastopnik za . amošnje mesto ter je pooblaščen pobirati naročnino za list "Glas Naroda". Frank Sakser rVvnrpanv. to je od vsacih 100 kron 4 K 50 vin.7 in sicer takoj od dneva vložitve pa db d^eva dvi^a, tako tla vlagatelj, bodisi da vloži bodisi tla tlvigue začetkom, v srvtii ali koncem meseca, ne izgubi liič na obrestih. Za vložene zneske pošilja vložuc knjižice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šteje ccz 500 čianov. ki reprezentujejo 5 milijon v kron čistega premoženja. Ti člani jamči o, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s celim svojim premoženjem za vloge, tako tla se kake. izguba ni bati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki ki se misli povrniti v domovino, tla svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilni« o v Ljubljano, s čemur se obvaruje nevarnosti, da pride njegov s trudom prihranjeni denar v neprave roke in ima ob jedneni to dobro, da mu ta takoj obresti nese. Naslov je ta : GLaVINA posojilinsca >r Ljubljuni, Kranjsko, Avstrija. Dr. Matija Hudrik. Predsednik 1 odpiaja 0. ob 1 «d popol. V SOUTHAMPTON: (ameriška proga) NEW YORK odipluje dne 2. novembr* ST. LOUIS odpluje dne 9. novembra. PHILADELPHIA ' odpluje dne 16. novembra. ST. PAUL odpluje dne 23. novembra. NEW YORK odpluje dne 30. novembra. ST. LOUIS odpluje dne 7. decembra. PHILADELPHIA odpluje dna 14. decembra. % V ROTTERDAM (nizozemsko-ameriška proga): NOORDAM odpluje 6. novembra ob 5. uri zjutraj. RYNDAM odpluje 13. novembra ob 11. uri dop. POTSDAM odpluje 20. novembra ob 5. uri zjutr. NIEUW AMSTERDAM odpluje 27. novembra ob 9. uri dopol Ako kedo želi pojasnila še o dru gih, n« tukaj naznanjenih parni kit naj se s zaupanjem obrne pismenin potom na znano slovensko tvrdko: FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, in po strežen bode vsakdo vestno is hitro. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York pričakuje ga nad uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spre od na parnik brezplačno. Alto pa do i * pete v New York, ne da bi nam V&i prihod naznanili, nam lahko iz postaj« [ Depot) telefonirate po številki 127^ Sector in takej po obvestilu pošljem« našega uslužbenca po Vas. Le na ta način se je možno rojakom ki &im zmožni anarleffkecra jezika, ir vse najceneje tudi najbolj dobro, ker kdor je po najce- i ne je m blagu segal se je že ^ velikrat opeharil, isto velja tudi pri pošiljanju denarjev'v staro domovino in kupovanju parobtodnih tiketov, pri tem se je vedno obračati _ a zaupne ljudi in jeden teh je gotovo Fr Saksfr, 109 Greenwich • S*r-. New York Denarne pošiljatve iz Zjed. držav in Canatlc posreduj- j J g. FRANK SAKSLR CO , 109 Greenwich St., New York. <2> I I I I y 1 i <;> 1 m & U) (■i Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno ne upravništvo ne uredništvo. JOHN KRAGKEii EUCLID, O. c -nccui ?n jč. cn bv - . j ' * A T * li va co ni pri- s ON . .11 poset. Točim ve«uQ& pivo, dobra vlrsit in whiskey ter i '.:am v zalogi ze o fine Roj. kom pošiljam denar* je v staro domovino bitro In poceni. Pobiram naročnino xa "Glas Naroc'a". V zvezi sem z gg. Frank Sakser Co. v New Yorku. Z velespoštovanjem Ivan Govže. lily, Minn. NAZNANILO. Rojakom -v Pittsburgh Pa., in okolici naznanjamo, da je za tamoanji okraj naš j edini pooblaščeni zastopnik za vse pošlo Mr. JAKOB ZABTJKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa., kteri je sedaj zopet nekoliko okreval in bode vsako soboto od 4. ure popoludne do 8. ure zvečer za nas posloval Rojakom ga toplo priporočamo. Frank Sakser Company. out dvoja i_zvr»tn* FIKA, fc*c*a 1 iakivoeti nad kril ju jejo vua dru^za ameriška vina. Ai^eče Tino (Concord) prodajan po 50c galono; belo vino (Catawba-p i 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BBXNJEVEC, za kterega sem im portiral brinje iz Kranjske, velja Vt steklenic laj fl3.00. TROPINOVEC $2.50 galona. D ROŽNIK $2.75 ga Iona. — Najmanje posode za ^ganj* so alone. Naročilom je priložiti denar. Zm obila naročila se priporoča JOHN tch.A-R-F.-R. Euclid, Ohio. NAZNANILO. Rojakom a am an jamo, da je sedaj potnik Mr. JANKO P LESKO ▼ državi Kansas ter ga vsem pravfrc-•o priporočamo. FRANK SAKSER CO., 10fl Greenwich St.. New York, N. Y. IVA PRODAJ NARAVNA CALIFDRNUSKA; VINA. Dobro črno in belo vina od 35 do 45 e inter galona. Staro belo ali črno vine 50 eentov ga 1 ona. Reesling 55 centov galona. Kdor kupi m id j kakor 23 giloi: vina, mora sam posodo piačati D rožnik po $2.50 galona. SliTOTica po ^.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust <>štovanjem ŠTEFAN JAKŠE. P. O. Box 77, Cvockott, Contra Costa Co., Cal. Pozor! Slovenci Pozor! i^SALON^ /modernim kogijlžčein. Sveže pivo v sodičkih in buteljkah ir druge raznovrstne pijače ter unijsk« smodke. Porniki dobe p.i meni čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča Martin Potokar 564 So. Center Avee Chicago, l!L Rojaki, naročajte se tia "Gla* Naroda", največji in najcenejii dnevnik Tast mi jc naznaniti slavnemu občinstva 111.. tudi rojakom po Zjed. aržavah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri ilTriglavuM, 617 S. Center Ave., Chicago 111.. blizu 19. ulice, kjer točim prist-o uležano A tla. 3-pivo, izvrstni SFtijkcy. NdjUolja vina in dišeče smodke sc pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejenj keg-ljiiče in ifrrdna miza (pool table"*. Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor Mladič, 617 So. Center Ar e., Chicago, I1L 9 S (T -ne— ■■ ■■— — Nižie podoisana oriooro-tam potujoči -. 2S j - - . in Hrvatom svoj....... . SALOON 107=109 Greenwich Street, 0000 NEW YORK 0000 v* knterein točita v e ti n o pivo, d«>ma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke___________ Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hr-vatj * dobe............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna........... Za obilen poset se priporoča FRIDAvon KROGE 107-109 Greenwich Sl.„ New Vo.k. 1 JJ Frank Petkovsek 720 Market Street. Waukegan, 111. priporoča rojakom svoj — c^s A L O O IN, ^ y kterem vedno toč-i sveže pivo, dobra Tina In whiskey, ter ima na razpolago fine smodke. V svoji PRODAtlALNICI ima vedno jveže grocery® po nizkih cenah. Podil ja denar je T^far^ domovino celo hitro in ceno; v sveži Jte m Mr* Frank Baknerjem v .New ¥orku. , MARKO KOFALT/ 249|So. Front St., STEEUTOrs, PA. Priporoča sc Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel s padajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje prodajem parobroene listke za v stari kraj za vse bolj§e parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni. Al«-. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga ro-- |akom toplo priporočamo. FRANK SAKSER CO.