t fT.-*' i*' •ss.-prgv ■ 'i York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 ^IciE O GE3E5Ž23 SSE3E3SI 8IJ"JUIQl lisi slovenskih idelavcevy (The insert Slovenian Dai2? fat the United State«. Issued every day except Sunday* and legal Holidays. 75,000 TELEFON: CHELSEA SS78 i tercS as i tier, September 21« IMS, at the Post Office at New York, N. I. NO. 231. — STEV. 231. NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 2, 1930. — ČETRTEK, 2. OKTOBRA 1930 vomica BENITO MUSSOLINI SE N ITALIJANSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK PRAVI, DA BO SKUŠAL VZDRŽATI MIR Po dolgem času se je Mussolini zopet pojavil v javnosti ter govoril pred narodnim zborom korpo-racij. — Ekonomske krize ni samo v Italiji, pač pa po vseh deželah. — Zatrdil je, da se bo po treh letih položaj izboljšal. RIM, Italija, I. oktobra. — Včeraj je bilo tukaj otvorjeno narodno zborovanje italijanskih korpo-racij, ki predstavljajo italijanski kapital in italijansko delavstvo. Na govorniškem odru se je povsem nepričakovano pojavil sam Mussdlini ter v rožnatih besedah o-pisal lepšo bodočnost, ki se bliža Italiji in Evropi sploh. Mussolini je rekel, da je natančno preštudiral položaj in izjavil, da bo najkasneje po treh letih zavladala prosperiteta, seveda, če se kaj nosebnega ne primeri, kot naprimer vojna. — Voj no bomo pa preprečili z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago! — je vzkliknil. — Nikar ne mislite, da so samo v Italiji slabe gospodarske razmere. Ako domnevate, da je v drugih deželah raj, kar pojdite in si oglejte ta "raj" in prepričali se boste, da je drugod še slabše kot pri nas. — Fašistična vlada ni brezbrižna z oziroma na sedanjo težavno situacijo, dasi ji antifašisti očitajo brezbrižnost. Fašistična vlada ima roko na žili naroda in že vnaprej sluti vse bližajoče se nevarnosti. — Govorice, da se Italija pripravlja na vojno, so naravnost smešne. Italija se le krepi, da bo skušala preprečiti vsako vojno. V teh časih bi ne smel nihče niti misliti na vojno, ker se je svet komaj nekoliko opomogel od prestanih grozot. Vso svojo skrb moramo posvetiti delu in gospodarski obnovi, kajti le v delu je naša rešitev in rešitev drugih narodov. DIJAŠKI IZGREDI V HAVANI Dve osebi sta bili ranjeni pri spopadih s policijo. Dijaki nočejo Machada in njegove politike. HAVANA, Cfiba, 1. oktobra. — Ko je hotelo kakih sto dijakov vprizo-riti demonstracijo, s katero so hoteli izreči svoje neodobravanje vlade Machada, jih je napada policija. Napadi so se tako razširili, da so morale biti poklicane rezervne čete. Demonstracije so se pričele na vseučilišču, nakar so se dijaki postavili v vrste. UJE ZA SPLOŠEN MIR 2 POLICISTA TEŽKO RANJENA PRI NAPADU Policista so pobili na tla. Prišel je v beznico, kjer so štirje roparji postavili goste k zidu. Bartender je bil tsžko ranjen, neki poli cist je bil pobit na tla in njegov tovariš lahko ranjen, ko so štirje banditi napadli beznico na vogalu 120. ceste in osme Avenue v New Yorku. Bandiii so bili presenečeni, ko so i postavljali goste k zidu, da jih ko-modno preiščejo. Nr. istem cestnem vogalu je bil pred enim letom napaden ter ubit INJUNKCIJA BRUENING V DANVILLE1 PRIPOROČA VARČEVANJE Tekstilni delavci se n e puste ustrahovati. — Splošen položaj v Danville En dijak in en policist sta bila f policist William Cashel. močno ranjena. aretiran kot morilec svoje žene SCHENECTADY, N. Y., 1. oktobra. — Danes je policija aretirala Walterja Fialkowskega, ki si je skušal pred aretacijo vzeti življenje. Dolže ga, da je ustrelil v prepiru svojo ženo. bankrji in zdravniki neprevidno vozijo PITTSBURGH, Pa., 1. oktobra.— Iz statistike kongresa za javno varnost je razvidno, da zakrivijo povprečno največ avtomobilskih nesreče bankirji in zdravniki. Navadni delavci so dosti boljši vozniki avtomobilov. HITLER JE PRIČEL PRETITI Hindenburgu je zapretil, da ga bo obtožil. —Berlinska vlada je sprejela Hitlerjeve tirade skrajno brezbrižno. MONAKOVO, Nemčija, 1. oktobra. — V svojem tukaj izhajajočem listu, Voelkischer Beobachter, je naslovil Hitler na nemško vlado svarilo, da bo nemSki narod prisiljen k nepostavnostim, kakorhitro bo državni kancelar Bruening izvedel svoj finančni program ter razpustil v ta namen nemški državni zbor. Vlada bi postala nepost&vna, kakorhitro bi se posluiila tega koraka, in revolucija bi bila naravna posledica tega. Nadalje je H tlerjev list posva-r 1 državnega predsednika Hinden-burga, da vsebuje državna ustava paragraf glede obtožbe proti državnemu predsedniku. — Svarimo gospoda von H in d en -burga. — se glasi nadalje, — naj v interesu Nemčije ne posluša nasvetov bankerotnih politikov. List namiguje na dejstvo, da ho- trije komunistični agentje aretirani pobegu blaznež ustrelil ženo in sebe SOMMERVILiE, N. J., 1. oktobra. Železniški delavec William John Pol vin je pobegnil iz državne blažil ice v Trentonu. Vrnil se je na svoj dom in ustrelil svojo ženo in sebe. na italijanskem; morilec deklice RIM, Italija, 1. oktobra. — Danes so v Aroni aretirali tri komunistične agente, med njimi neko žensko. Pri njih so našli listine, iz katerih je razvidno, da so bili poslani reorganizirat italijansko komunistično stranko. Vse tri bodo postavili pred posebni tribunal. ameriški vojak usmrčen v nicaragv1 MANAGUA, Nicaragua, 1. oktobra. — V boju s Sandinovim pristaši je padel ameriški vojak L. J. Cui-breth. Spopad se je završil v ponde-ljek v provinci Jinotega. Njegovo truplo bodo prevedli v Združene države. treviranus imenovan ministrom BERUN, Nemčija, 1. oktobra. — Bivši minister za zasedeno ozemlje dr. Gottfried Treviranus je postal minister brez portfelja v državnem kabinetu. če vlada Hindenburg-Brueninga Izvesti finančno reformo, čeprav bi, USTRELIL ŽENO, PSA IN SEBE. morala razpustiti državni zbor. Uvodnik v Hitlerjevem listu smatra jo, v vladnih krogih kot pretnjo, da j« kljub svojim mirovnim zagotovilom vendar pripravijo® za na-daijni p»uč, kakorhitro bi ga vlada PETRO VOSELO, Jugoslavija, 1. oktobra. — Lastnik cirkusa Wilhekn Harmes je dognal, da mu žena ni zvesta. To ga je tako razjezilo, da je ustrelil ženo, svojega najljubšega psa, nato pa ie sanyga sebe. Tcny Eastone z iztočno 118. ceste je težko ranjen. Dobil je strel v trebuh. Policist George Rouse je bil u-streljen v nogo ter lahko ranjen v bok. Rouse je prišel mimo lokala, ko so banditi postavljali goste ob steno. Pozvonil je. Ko so se vrata odprla, mu je priletela nasproti težka gumijeva cev. Streljajoč in preklinjajoč se je vrgel proti štirim banditom. Vsi so zleteli na cesto. Rouse je potegnil revolver ter planil za njimi. Imel pa ni nikake sreče, kajti par strelov ga je zadelo. Bastone je prijel za revolver ter nadaljeval streljanje. Posrečilo se mu je prijeti enega bandita. DANVILLE, Va., 1. oktobra. — Kot ni bilo drugega pričakovati, so se postavila kapitalistična sodišča na stran Dan River tovarne v Danville. Delavci so včeraj zastavkali, ker so razmere naravnost neznosne. V dveh sodiščih so naprosili podjetniki za injunkcijo. Prvo ustavno pevelje je dovolil sodnik Turner Clement, drugo pa sodnik Henry Lee iz Danville sodišča. Prvo se tiče ozemlja izven mesta, drugo pa Riverside Mills, ki leži v mestu samem. Sodnika sta prepovedala stavkar-jem stopiti na tla kompanije. S tem je zelo otežkočeno postavljanje pi-ketov. dober plen drznih roparjev CHARLOTTE, N. C., 1. oktobra. Pred tukajšnjim poštnim uradom sta se ustavila z avtomobilom detektiv Bailey in bančni blagajnik Stanton. Naenkrat sta planila k njima dva moška ter jima iztrgala kovčeg, v katerem je bilo $64,000 v gotovini. Roparja sta izginila brez sledu. dug0yena bodo izgnali CHICAGO, 111., 1. oktobra. — Danes je osem policistov aretiralo 22. letnega Henryja Siwinskega, ki je umoril desetletno šolarico Alice Woltman. Umor se je završil pred' nahaja kot jetnik na neki argen-par dnevi. ~ I tinski križarki. BUENOS AIRES, Argentina, 1. oktobra. — Iz zanesljivega vira se je dognalo, da namerava provizorič-na vlada izgnati bivšega argentinskega predsednika Irigoyena v Evropo. Sedaj se Irogoyen še vedno mehiški škof je plačal globo MEXICO CITY, Mehika, 1. oktobra. — Zunanje ministrstvo je objavilo, da je plačal nadškof Pascual Diaz 250 pezov giobe, katero mu je prisodilo sodišče, ker se je pregrešil proti državnim postavam, ki se tičejo cerkva. preliva ni mogla preplavati DOVER, Anglija, 1. oktobra. — Angleška plavalka Mercedes Gleit-ze je danes ponovno poskušala preplavati Rokavski preliv, toda tudi danes se ji je poskus izjalovil. Morje bilo viharno in mrzlo. Svoje na dalj ne poskuse bo najbrž odgo-dila do pomladi. ljudsko štetje na japonskem TOKIO, Japonska, 1. oktobra. — Danes se je pričelo na Japonskem ljudsko štetje. V to svrho je bilo poslanih po deželi 250,000 posebnih uradikov. Pravijo, da ima Japonski skoro devetdeset milijonov prebivalcev. CHICAGO PONOČI Slika nam kaše pogled na razsvetljene č»aike nebotičnike. Slika je North Side v smeri proti trgovskem bOa vzeta s nekega na Vse plače so bile skrčene in tri leta ne bo ni kaki h doklad. — Novi program ministr. predsednika. BERLIN, Nemčija, 1. oktobra. _ Vlada Brueninga je včeraj objavila svoj finančno-reformni program, o katerem upa, da bo odpravil tež'-ko gospodarsko krizo, v kateri se nahaja nemška vlada. Program določa zelo drastična skrčenja vseh javnih izdatkov. Predvsem hoče skrčiti plače vseh državnih uradnikov. Predlagana skrčenja za predsednika in člane njegove vlade znašajo nekako 20 odstotkov dočim je bila civilnim u-službencem skrčena plača za le nekako šest odstotkov. Zavarovanje za nezaposlenost bo stavljeno na temelj "seliti o-prehrane". Za industrijo in poljedelstvo bo breme davkov zelo skrčeno, in kmečka posestva, ki ne prekašajo vrednosti več kot 20.000 mark, bodo povsem prosta. Prihranki v primeri s proračunom za leto 1930, bodo znašali nekako milijardo nemških, mark. Vsa privatna podjetja naj bi sledila temu vzgledu vlade ter sku.$ale preprečiti izplačan je vseh doklad. Da nastopi proti nezaposlenosti, bo vlada finančno sodelovala pri grajenju 215,000 stanovanj. Istočasno pa bo tudi pomagala, da odpravi veliko pomanjkanje stanovanj. POLET D0-X SE BO KMALU ZAVRŠIL Tekom oktobra bo skušal poleteti preko o-ceana. — Potnikom bo dovoljeno kaditi, kar je prepovedano na Zeppe-linu. ALTENRHEIN, Švica, l. oktobra. Oceanski polet DO-X oktobra meseca v Združene države se bo v eni točki razlikoval od zeppelinskih ae-roplanov. Tekom vožnje bo namreč dovoljeno kaditi. Ventilacijski sistem bo skrbel, da ne bodo moteni gostje, ki se bodo nahajali direktno za kadilnim krovom. Spalne" "koje" spominjajo na ameriški spalni voz. V nasprotju z evropskimi spalnimi vozovi, so postelje v DO-X po ameriškem uzor-cu ločene od hodnika le z zagrinja-lom. Gornjih postelj ni na krovu zračne ladje, a vse »o tako široke, da lahko spita na eni po dva potnika. Tekom dne je mogoče izpremeniti postelje v udobne sedeže. Splošni družabni salon, v katerem bodo potniki večinoma preživljali svoj čas ter jedli, je v resnici skupina treh salonov, v katerih lahko povsem udobno sedi štirideset potnikov. m ADVERTISE 'GLAS NARODA' ay0ra ni odstopil GUAQUIL, Ecuador, 30. septembra. — Poročila, da je odstopil predsednik Isidro Ayora, so bila pretirana. Ayora je še vedno na svojem mestu ter si z vsemi sredstvi prizadeva napraviti mir v deželi. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poštah naslovljenev točne ▼ polnih zneskih, kakor so Izkazani na prt nas izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo to raj denar doma, brei zamud« časa, brci na daljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih poŠt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznika v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat t rasnih slučajih tudi na sodni j i v stari domovini Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. V Jugoslavijo 500 .......„................... $ Din 1000 2000 . 2500 5800 9.40 $ 18.60 S 37.00 S 4625 $ 91.50 " 10,000 .............................$181.80 V Italijo Lir 100 200 300 509 1000 f 5.75 511.30 116.8© 527.40 55425 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posame&no naka. žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $36.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45,— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za isplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazume-te glede načina naka^ln. Najna nmfcarif« Izvršujemo pe Cable Letter S* pristojbine 71 msIm SAKSER STATE BANK V OOSmNDT STREET NEW XOBK, ML 2. Telephone Barclay 0380 — 0S81 Arm NEW TOKK, THURSDAY, OCTOBER 2, 1931 > Owned ctsd PnhHjbcd by SLOTEMIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Ijnutv BenedUr, Treas Place of business of the corporation and addresses of above officers: 21$ W. UUk Street, Boreagh <1 Manhattan, New York City, N. Y. -GLA8 N A ROVA" 3 na Sv" GOTi ni Prišl° do spopa-žsnina in neveste za razna darila., dov m 50 se fantJe kolikor toliko Nato pa zaigra godba in v kratkem času se je vse vrtelo, staro in mla- fara večkrat pride do nesoglasja in mlado življenje. Pri potoku, zaradi deževja zelo narasel, igral 4-letni Francek. sin kurjača Ivana Pavločiča. Spodrsnilo mu je na mokrem bregu in zdrsnil je v , kalno vodo. Močan tok ga je takoj ! zgrabil in zanesel pod most pri Ko-pajši. Srečno naključuje je hotelo, da se je takrat pripeljal mimo starosta tukajšnjega Sokola France Drašler. Njegov hlapec je zapazil potapljajočega se dečka, nakar je mirno vračali v dolino. Nekateri so re ustavili v raznih gostilnah, zvedo. Tako smo se zabavali vso noč čer Pa na Mlinšah vend-r pri-^o jutra. dc na?ada. Pet fantov je v ta- Tcraj Vama žalim in čestitam. | ™C!*nji gostilni napadlo Vozlja in da bi se čez 25 let še snidli tako J R^ča, ^ sta prišla po živinski pot-zdravi in veseli kakor na srebrni poroki in da bi čez 25 let zdrava in vesela obhajala zlato poroko. Hčerka gospoda Frank Gregorka je vstopila v St. Rese College, sin Edward pa v Cobleskil College. Hčerka Jaccba Petkov£«ka je tudi vstopila v St. Rose College, Albany. Njih s ta rišem čestitam, njih hčerkam in sinom pa želim obilo uspeha. Pozdrav! Joseph Mrzlikar. Chicago. 111. Skoro vse evropsko, pa tudi ameriško časopisje, poroča o štirih naših slovenskih fantih, katere so Italijani ustrelili pri Bazovici. Na rodni grudi, kjer žive Slovenci že cd pamtiveka, so tujci poškro- ni list. Močan udarec je Vozlja pobil na tla, dočim je Roglič po dveh udarcih pravočasno zbežal. Na tleh ležečega Vozlja so fantje še zunaj na cesti naprej pretepali, da so mu razbili lobanjo in prizadeli še razne poškodbe po životu. Naposled so onesveščenega zvlekli pod neki kozolec in se razšli. Vozelj se je ponoči polagoma zopet osvestil in se po vseh štirih priplazil do hiše brata Ivana, ki je priženjen pri Petričevih na Ravnah. Brat je poslal v Zagorje po zdravnika dr. Gruma. ki je poškodovanca obvezal. Toda prave pomoči ni bilo. Vozelj je izdihnil po celem tednu trpljenja. A tudi Rogliča so morali odpeljati v ljubljansko bolnico, S ker se mu je stanje po obeh udar-; rih nenadoma poslabšalo. Poleg su- Peter Zgaga V New Yorku imajo republikanskega kengresnika. ki je vehk nasprotnik prohibicije. To je gospod La Guardia. ki je rejen Italijan, ampak dober človek in božja šiba za suha je. Najbrž je bil-snmo zato tudi izvoljen. in ga bodo volili še toliko časa. dokler ne bo prohibicije konec. Pred kratkim je raztrobil v svet, d? je osemnajsti amencimen" sain :kcčil Drašler v narasli potok, da^'po sebi brez vsake vrednosti, da ni pili tužni Kras s slovensko krvjo, i rovosti je še žalostno dejstvo, da je Pred kratkim se je vršil v Chica-3U jako dobro obiskan protestni shod preti laškemu nasilju na Krasu in v Primorju. Zbralo se je vse, ne o-ziraje se na versko ali politično prepričanje. bilo Vozi ju ukradenih okrog 1500 Din, ki jih je takoj pogrešil, ko se je osvestil. Po ležeči žrtvi so divjaški napadalci menda tudi hodili, ker je imel uro in cigaretno dozo popolnoma zmečkano. Vse prebi- N as topili so slovenski, hrvatski, - valstvo cbsoja žalostni dogodek, či- reši fanta. Na polskem dnu mu je 'j:zdrsnilo, da je padel tudi sam v vcdo. a si je hitro pomagal. Medtem pa je voda že zanesla dečka v globino. Drašier je bredel za dečkom. ki je izginil v vodi, in ga kmalu zopet zapazil. Sedaj ga je urno zgrabil in srečno prinesel na breg. kjer ga je spravil k zavesti in odve-del na dom. Skoro 50 let usmiljena sestra. 14. septembra je umrla v mariborski bolnici v -starosti 71 let splošno znana in priljubljena usmiljena sestra Placidija Perdeller iz družbe usmiljenih sester Sv. Vin-cenca Pavlanskega. Rodom iz Tirolske je prišla v mariborsko bolnico že leta 1882. in se posvetila temu zavodu dolgo dobo. skoro 50 let. Blag in ljubeznjiv njen značaj ji je pridobil srca vseh. ki so bili v njeni negi. Zgodovina maribomke bolnice od postan a s 60 posteljami pa do današnje uioderne bolni- . ce z nad 500 posteljami je ozko zve-zana z delovanjem pokojnice. Skoro 25 let je zavzemala častno in od- : govorno mesto sestrske prednice. In ko je zaradi starosti to mesto pred leti odložila, je še vedno posveča- i čala vse svoje moči zavedu. Vsi, ki so jo poznali in ki so bili deležni njene nege, jo bodo ohranili v častnem spominu. mogoče ugoditi njegovim zahtevam m da njegove določbe krsi pretežna večina Amerikancev Ta izjava je značilna, ne vsebuje pa nobene novosti. O tem je prepričan vesoljni narod Združenih držav, naibolj pa su-haški agenti. Prohibieijski ravnatelj Woodcock je v soboto objavil, da je dovoljeno delati pivo in vino doma. Možak je malo prepozno prišel. Na milijone Amerikancev dela doma pivo in vino ter jim v dolgih desetih letih ni prišlo niti enkrat na misel, da bi vprašali prohibicij-skega ravnatelja za svet in dovoljenje. * srbski in poljski govorniki. V dvorani je bilo opaziti dosti Cehov. Govorniki so odločno obsojali divjanje laškega fašizma ter zahte- , vali svobodo za Slovence, ki žive zatirani na lastni zemlji. Zlasti Čehi so poudarjali, da ne bo miru. dokler ne bo Slovenec rešen. Nadvse pomemben je bil govor nekega kraškega rojaka, ki je prosil, naj ne imenujejo njegovega imena v javnosti, češ, da ima na Krasu še očeta, mater In brate. Ce bi fašisti zvedeli, da je protestiral preti njim, bi gotovo začeli preganjati njegove drage v domovini. Neki češki profesor je podal natančno statistiko, koliko naših ljudi so že fašisti pomirili in koliko so jih vrgli v ječe. Kdo jim bo pomagal, če jim sosed ali prijatelj ne bo? Naša sveta dolžnost je, da ne mirujemo, dokler ne bodo naši bratje rešeni. Poročevalec. gar glavni krivec je zopet nesrečni alkohol. Za Vozljevo družino je udarec še posebno hud. ker je bil pokojni edini sin na domu in bi moral v kratkem prevzeti posestvo, ker je oče že precej izčrpan. Vozljeva smrt je naposled tudi napadalce prevzela z velikim kesa-njem. da so se sami odpravili v Litijo in se javili na sodišču. So to: j Anten Prašnikar, Franc Joger, Ivan , Joger, Ivan Dežman in Fr. Obre- Brivec ustrelil pobesnelega vola. Mesar in posestnik Godnov ima v Tržiču lepo uspevajočo mesarsko obrt. 11. septembra je spravil v mestno klavnico lepega vola, ki ga je privezal na običajen način za ro-ge in ga potem dvignil nekoliko od tal. da bi ga pobil. Ker je pa imel vol slabe roge. se je vrv z rogov zmuznila in naenkrat je bil vol prost. Vrata klavnice so bila široko odprta in vol. ki je dobil že u- ( V New Yorku se pripete vsa ko-I vrstne stvari. V New Yorku so lo-i povi in tatovi vsake sorte. Vse, prav vse. jim pride prav. t Ne gledajo samo za denar in za ; dragccnosti. Če ni denarja in dra-gcccnosti, ednesejo kaj drugega. Mag ari obleko ali pohištvo. O nekem rojaku prijjovedujojo, da so mu ženo ukradli. To je že od sile. kaj ne. drage Marjance? Tcda roiak je postal previden. Izza one noči, ko se je završila ta nenavadna tatvina, je neprestano doma. Vsa okna ima zaprta in vsa vrata ima zaklenjena. Vse noči presedi na stolu sredi kuhinje in drži v rokah briiko pištolo. Kaj se hoče. človek mora biti dandanašnji na vse pripravljen. Prav lahko bi .se namreč zgodilo, da bi se lopovi vrnili in mu privedli ženo nazaj. , za. vsi iz Kandrš in okolice. Soglas- 1 darec v glavo, jo ej ubral ves be- no so izpovedali, da so popivali v kmečki gostilni v Mlinšah pri Kan-diji. Bili so zvečer močno vinjeni in pretepaško razpoloženi. Ko je v gostilno vstepil 28-letni Avgust Vozelj. ki drugače ni nikoli zašel v gostilno in je tokrat prišel zgolj po sen proti Cegelšam, mesarji pa za njim. Toda ves njihov trud, da bi ga obvladali in ujeli, je bil zaman, žival je besnela in se divje zaganjala v vsakogar. Bila je sreča v nesreči, da ni bilo blizu otrok. Ko pa se je pripodila na državno ce- Sodnik je pozval tožitelja: — Torej pravite, da vas je sosed udaril ter vam napravil na glavi rano v velikosti pol dolarja? V sodišču je treba govoriti samo čisto resnico. Zdaj vas bom zaprisegel. Po prisegi ga je še enkrat vprašal: — Nc, kako velika je bila rana. živinski potni list za dva vola. ki sto, jo je dohitel brivec Miha God- RekIi ste da tako velika kot pol do ju je nameraval naslednje dni pro- nov, ki jo je ustrelil z enim stre- | ]Trja Ali -»dai ko ste nrise^l IHVHHHpi H^IH Nato jih je fajmošter Jerina po- Navzornost dveh fašistov bo grozno razburila socija- ročUfeaa nadaijnih 25 let. za spo- li »t o. Vko kax*\ da se bližajo Avstriji taiki časi. Konec slavnegm pustolovca. V neki berlinski bolnici je umrl te dni 73 letni Armand Schwoto, eden največjih -mednarodnih pustolovcev. Rojen je to*, v Baslu, študiral je gimnazijo v Nancy in premožni sorodniki so mu dali toliko denarja, da Je lahko prišel v Moskvo. kjer je kmalu obogatel. Prišel je tudi na dvor zadnjega ru -fckega carja in posebno plesalke dvornega baleta so ga taneie aelo rade: Cez netej let je odpotoval v Pari*, kjer je ustanovil trgovino s zlatnino. Kmalu je postal aredi*6e pariške družbe in nabavil A je 80 krasnih konj, a katerimi se je udeleževal vseh dirk. . Me* pa ni imel nikjer obstanka. Preselili se ie * J»uspos Aires, kjer je krenil na pustolovsko pot, ko je moral napovedati kontom. Imel je namreč li milijonov frankov dolga. vscM stanovil je deiniiko družbo za eks-ploatacijo deodemih zlatih rudnikov v Waliesu, potem je sleparij po .Ameriki in bil obsojen na več Vet ječe, pa -se mu je posrečilo pobegniti iz zloglasne kaznilnice Sing Singa. Leta 1917 ae je pojavil zopet v Evropi, postal je francoski .vojaški dobavitelj in vohun t«- zaslužil več milijonov. Leta 1082 je moral po-beflputi iz Francije, preskitoel si je potni list na tuje ime in v Nemčiji Je sa«;hfftl1 s veliko čekovno slepa -rijo aoojooo mark. &Uri leta ga je zasledovala policija in ieie L 1926 ga je v Italiji aretirala, nedavno so dobila berlinska sodišča novo o-vadbo prati -Sdwwobu. .ki je zaslutil s čekovno sleparijo sopet IOjOOO maifc. Iskali so ga »man, končno so pa zvedeli, da je umri v bolnici pOd frr|fiynn I min je podaril vsakemu prstan v ! namen, da si bosta zvesta še nadaijnih 25 let. Nato je mama Banbič kot starešinka podarila s srebrom olepšano palico ženinu, če jo bi potreboval na stara leta. Nato je tovarišica Mary Kaučič obdarila nevesto z krasnim srebrnim setom. tovariš Alojz Marošek je pa obdaril ženina z lepo srebrno flaške, katera je bila napolnjena z drago kapljico. BOŽIČNI IZLETI V EVROPO Izletniki bodo edpetovali iz New Vorka, Bostona in Haiifaza. Hamburg American Line je določila parnik Deutschland in motorno ladjo St. Louis za posebne bo- ki bo ugotovila Vozi j eve poškodbe dati njegov ože, so fantje brez vsa- lom do smrti, kega razloga planili nanj in ga začeli neusmilejno pretepati. Priznavajo, da so res izvršili pra. ^ divja-štvo nad poštenim in mirnim fantom. Na litijskem sodišču je bil po r njihovih izpovedih sestavljen zapisnik, nakar so bili fantje do nadaljnjega zopet odpuščeni domov. Na Vovše se je podala sodna komisija, naroda SAKSER STATE BANK tz coRUNM mm warn iou, n. t. posluje vsak delavnik od £.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnoat svojih klijentov, Vspk do 7. J- žične izlete v Evrojo. Deutschland odpluje iz New Yor-ka dne 11. decembra ter bo odvedla s seboj dve skupini izletnikov v Hamburg preko Cherbourga. Prvo bo spremljal Mr. Hugo Muller, član newyorskega urada, drugo pa Mr. Walter H. Buerckel, član čikaškega urada. Potniki bodo dospeli v prelivska pristanišča 18. decembra, 19. decembra pa v Hamburg in bodo potemtakem imeli dovolj časa, da se pripeljejo do Božiča na svoje domove. Drugi božični izlet bo na motor-j nr ladji St. Louis, ki odpluje iz New ( Yorka dne 12* decembra, iz Bostona .pa 13. decembra. ^ Parnik Cleveland odpluje iz Hali-faza dne 1. decembra, in tega izleta se bo najbrž udelemlo dosti canad-akih rojakov. V Cherbourg bodo dospeli 8. decembra, v Hamburg pa dan pozneje. Cleveland odpluje iz New Yorka dne 29. novembra. jn vse podrobnosti o napadu. Rešitev otroka z valov. 13. septembra popoldne je bil potok Borovniščicr skoro zahteval VABILO NA VESELICO. Pod vodstvom SLOVENSKEGA DOMA se vrši vcsclica dne 11. oktobra na 36 Danube St., Little Falls, N. Y. Vabljeni ste vsi Slovenci in Slovenke od blizu in daleč, da se udeležite te prireditve. Vstopnica za Slovence po 25c, za druge pa 50c. Začetek ob 8. uri zvečer. Za obilno postrežbo bo preskrbljeno. Igra Slov. Orkester. Za odbor: ^ Frank Masle. (2x 1&2) aznanilo ateliem 1» ho&tfo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v UadsU ieii itv. m Bas* «. cesta v petek mfatea) tL, it* .Mg. aH je.» In aeede ab 1 i* L, m- kam Vsled znižanja obrestovanja investicij hranilnic je sklenila zveza Savings Bank v New Yorku znižati obrestno na 4% Ker investira naš zavod denar svojih vhgateljerv obveznice (bonde), naznanjamo, da bomo tudi mi obrestovali vloge od 1. oktobra dalje po 4%. SAKSER STATE BANK «2 CgR^LANDT STREET, NEW YORK CITY larja. Ali še zdaj. ko ste prisegli, trdite, da je bila tako velika. Možak je nekoliko pomislil in rekel: — Za vsak slučaj, da ne bo nobene pomete in da ne bo prisega kršena, bom rekel, da je bila tako velika, kot sedeminštirideset centov. * Italija ima Mussoljnija, Španska ima Berenguera, Rusija ima Stalina, Turčija Kemal pašo. Poljska Pil&udskega in tako dalje. Zdaj bo še Nemčija Hitlerja dobila. Vsi so diktatorji, človek pa ne ve, komu bi privoščil dobro besedo. Vse bi veljalo resno in odločno napoditi. Mussoliniju bi bilo pa treba dati še par brc za dobro mero. Ta je iz modernega romana. — Potem se je obrnil kapitan proti Spitzoergom in prodrl dalje do Severnega ledenega morja. Toda tam so mu postala tla pod nogami vroča.... * Zdravnik je rojaku prepovedal piti vino in mu naročil, naj pije mnogo vode. Bolnikova žena je prinesla možu po zdravnikovem odhodu kozarec studenčnice. Rojak je vzel vodo in jo začel počasi srkati. Ustavil se je pri prvem dušku in vrnil kozarec ženi, rekoč: — Vzemi to nazaj, draga žena, in prihrani za drugič, kajti mnogi ljudje so ml pravili, da se nI'dofcro špasati z recnijami. W Ul K AlOBV NEW YORK. THURSDAY, OCTORJSR 2. I ■ 1 LARGEST SLOTEHR > i * a. p.....» H C ANDERSEN METULJ Metu! je členil, da se zaroči. Prav tega si želi srce v starosti, pri Seveda si je hotel izbrati male.1 georginah in cinijah pa tega manj-ijufc« rožico. Šel je na oglede. Vse^ ka. Zaradi tega se je metulj ponl-so sedele tako tiho in resno na svo- I do mete. :h steblih, kakor se pač spodobi | "Sicer -nima cvetja, a je vsa kara ci*>kie, ki se ni zaročeno; a bilo kor m sam cvet. diši od pete do Jih je mnogo, izbira bogata, odlo- j glave To si vzamem!" čitev težavna Bil je v zadregi: zato je zletel h marjetici. Ljudje pra vijo da zna prerokovati, in to re* stori, kadar »i zaljubljenci tr-»ea'o iittek za listkom in pri tem vprašujejo: "Ali me ljubi? Ne ljubi0 Liubi"* Ne ljubi?" ali tako r»e-icak > Vsakdo vpraidje v svojem Tudi metulj je prijel poli: ni ji trgal listkov, ne. na i posamernega jo je polju-da se'z dobrotj jeziitu vprašat vsakega bil. ker je menil na »več doseže. Draga Marjetica!" je dejal. — "Najpametnejša gospa ste med tvmi režami! Prerokovati znate! Po**jt<* mi, katero dobim! Kb bi to vedel, bi takoj poletel k njej in bi jo poprcsU za roko'" A Marjetica ni odgovorila: jezilo jo je. da ji je bH rekel "gospa", kajti bila je še gospodična in gospodična ni gospa. Vprašal je v drugo, v tretje, a ko ni zinila niti t* *dice, se je naveličal in odletel dalje na oglede. Bila je zgodnja pomlad: cvetelo e mnogo zvončkov in žefrana. — Zelo srčkane so," Je dejal metui,'. In jo je zasnubil. A meta je osta-I ia hladna in je rekla: Prijateljstvo. drugega nič! Jaz sem stara, vi ste stari. Lahko živiva dru« za drugega, da bi se vzela — ne! Da bi se nama na starost vse smejalo!' Tako ni metulj dobil nobene. Preveč je drl izbiral in to ni dobro! Metulj »je ostal star samec, kajkor temu pravijo. Bilo je pozno v jeseni, dež in mraz Veter je ledeno bril po br-tu starih vrb. da je v njih kar je-čalo Ni bilo vreme, da bi se spre- hajal v letni obleki, lahko bi si kaj nakopal, kakor pravijo. Metulj tudi ni letal zunaj, slučajno je bil prišel pod streho, kjer je v peči plapolal ogenj in je bilo toplo kakor poleti. Mogel je živeti dalje. A -živeti, to ni vse!" je dejal. — -Treba je imeti solnce, svobodo In majhno cvetko!- In zaletel se je v steklo, opazili FAŠISTIČNI TEROR SE NADALJUJE oton in žita sta bila na Zagrebške "Novosti" poročajo. kega povoda, ker so sočustvovali z MADŽARSKEM pod gornjim naslovom: obtoženci. Po justifikaciji v Bazo- - Po tržaškem procesu, v katerem I vici je bila Valenčičevim sorodni- Na dan proslave sv. Emerika Je so bili štirje jugoslovanski rojaki \ kom zaplenjena parna žaga v Kne- počila vest, da se pripeljeta na Mad_ žaku lastnike pa so aretirali in za- žarsko bivša cesarica Žita in nje cbsojeni na smrt in sramotno u- streljeni v-hrbet, se je preganjanje Slovencev in Hrvatov v Julijski Krajini še povečalo in poostrilo. Policijske in sodne zapore polnijo nove žrtve, onim našim ljudem pa, ki deslej še niso bili direktno izpostavljeni fašističnemu nasilju, se so ga. občudovali, ga nataknili na, sLa s ta hi o narašča, ker je našim ro- iglo in shranili pod steklo; več niso mogli storiti zanj. "Zdaj sedim na steblu, kakor cvet!" je dejal metulj. -Seveda ni posebno udobno! Take je, kakor če si poročen. Za večno si pribit!" In s tem se je potolažil. -Slaba, tolažba," so dejale rastline v lončku, ko so stale v sobi. -Sobnim rastlinam ni zaupat-ti,' je dejal metulj. -Preveč občujejo z Ijudrnj!- — KAKO LJUDJE UMIRAJO prli. Slovenska beseda se ne sme nikjer slišati. Kdor le eno besedico iz-pregovori v svojem materinem jeziku, ga pretepajo in preganjajo. V trgovini nikomur ne postrežejo, če ne zahteva blaga v italijanskem edvzema vsaka možnost obstoja, j jeziku, četudi vsi trgevci in nameš-Mečejo jih iz služb in stanovanj, j čenči dobro razumejo slovenski je-nove službe pa ne merejo dobiti,: zik, ker so že leta in leta v teh kra- če ne spremeae svojega jugoslovanskega imena, v kolikor 1>e to ni že zgodilo prisilnim potom m če ne pretopijo v fašistično stranko. Število beguncev iz Istre. Gorice in Tr- jih. kjer se poprej ni slišala sploh nebena italijanska beseda. Sistematično raznarodovanje slovanskega elementa se pričenja že pri otrekih, ki jedva zgovore prve besede. Starši so pod grožnjo kazni in preganjanja prisiljeni vpisat; S svoje otroke v balillo. V osnovnih V naši redakciji sta se zglasila | šolah vlivaj° v te mlade dli*e mr" tiva mlada Istrana. ki jima je uspe- žnjo proti vsemu- kar -ie slovanske-lc pobegniti in ki sta pripovedova- uie jih ltalijanAkai ^cijonal- _ j nih pesmi ter jih nazivajo s popa- jakem -onemogočeno njihovi rodni grudi. življenje na čenimi in izpremen j enimi imen:. Zradi odloka o nacijonalni izpre-membi sloven, imen je nastala cela Kratko je ž vljenje in če bi člo- zanje. Nedavno so imeli tak samo-vek večkrat pomislil, da bo treba ; mor na Angleškem, kjer se je ne- Ijubernir* male gospodične! Samo' benega pomena in da da ie preveč otročje!" On je. kakor vsi fantje, raje gledal za zrelejšimi dekleti. Nato je odletel k a-nemonam. pa so mu bile preveč trpke; vijolice so mu bile prerec *anjave, tutope prerazkoAne; nai-ciit prečeč malomeščanske: cvetke Upe so mu bile pred robne in so 1-mHe preveliko sorodstvo: j a bol cm» cvetke so bile res podobne vrtnicam, a danes se od pro. jutri že odeve- kmalu umreti, bi ne zamudil nobene prilike, da vzame od življenja vse, kar mu more nuditi. Seveda je pa na svetu mnogo ljudi, ki so prepričani, da življenje nima no- sploli ni "vredno živeti". Taki ljudje kaj radi sežejo po prostovoljnem odhodu iz življenja. Samomorilci si iz-bero zelo čuden način smrt. O navadnih sajnomorih čitamo dan za dnem. Eni se zastrupe. drugi o-besijo tretji skočijo v vodo. četrti si prrrežejo žile na rokah itd. To so cbičajni načini samomora, na katerih ni nič posebnega, če se ne ozremo v strašno tragedijo ki se kakor hitro zaveje lahna sapa j skriva skoro za vsako prostovoljno o bi bU preveč kratkotrajen sa- smrtjo. Voa Grahova cvetka mu }e bila 4? rui boj j po godu. bila je rdeča in bela in nežna. Spadala je h onim dekletom, ki so lepe in znajo tudi kuhati; že jo je hot^l zasnublti.a tedaj je zagledal tik zraven n',» atrok, katerega se je držal ob konci« vel. zgrbljen cvet. "Kdo pa j*-to">" je vprašal. — "To je moja starejša sestra," je odgovorila grahova cvetka. "Torej takšni boste pozneje tudi vt!" Teg< ae je metulj prestrašil ta odletel Čez plot so se vzpenjali kozji parkeljei. Mnogo je bilo teh gospo-dičen. z dolgom obraza in rumeno poltjo: ta sorta mu ni bila všeč — katera mu je bila vobče všeč? Minula je pomlad minulo je poletje, bila je jesen. Z metuljem je bilo vse po starem. In vzcvetele sa rože v najlepših oblekah, a to mu :»i nič pomagalo, manjkalo je svežega. dehtecega. mladostnega duha. Za samomor je določen pri nekaterih narodih poseben obred. Japonskim plemičem nalaga stanovska čast v takih primerih haraki-ri raz para me trebuha. Na zelo originalen način je napravil harakiri neki mandarin v Anna-mu ki si ie razparal trebuh z nohtom. Na iz -reden način se je hotela iznebiti življenfa in s tem tudi gorja ljubezni mlada Poljakinja ki je pogoltnila v samomorilnem namenu črepinje dveh skled, dva nožiča. štiri novčiče, 20 jeklenih igel, koščke 6 cin astih žličk, sedem železnih vijakov, 101 vlasnico, več kamenčkov, 3 koščke stekla in jagode celega rožnega venca. Seveda ni mogla vse te robe pojesti iiaen- ! krat. temveč v presledkih tako, da j 30 novembra: gostovanje v operi je pripravljala svojo prostovoljno j »Hoffmanove pripovedke", Chica-smrt več mesecev. Celih pet mese ■ j cev se je sirota mučila, predno J ko dekle križalo. V neki nemški u-mobolnici so imeli moža. ki je hotel umreti na ta način, da je nehal dihati. Ves dan si je tiščal usta in nos z rokami. Ponoči med spanjem je pa zahtevala narava svoje in mož je začel zopet normalno dihati. Čez osem dni je iaael nesrečnež ves zabuhel obraz m po telesu so se mu jfcjavile rdeče lise. Umreti se mu pa le ni posrečilo. Primer, ki bi bil dokaj komičen, da ni bil konec tako tragičen, so imeli nedavno v Parizu. Eifflovi Za časa tržaškega procesa je bilo stolp je splošno znano pribežališče zaprtih več sto naših ljudi bez vsa- sarnomorilcev. Neki samomorilni ____ kandidat je splezal na železno konstrukcijo stolpa in kričal na mimoidoče, da hoče izvršiti samomor,: da pa morejo prej poklicati njegovo ženo. da bo videla, kako skoči; na cesto in obleži mrtev. Mož se j je bi! namreč z ženo spri, ker mu 1 ni dovolila, da bi šel igrat biljard. la o trpljenju jugoslovanskega na reda po tržaškem procesu. Samo! zaradi tega, ker sta Slovenca, so ju vrgli iz tovarne, v kateri sta bila zaposlena, ker se nista hotela vpi-'z:Tie umrla. Najstrašnejši način samomora si izbero navadno blazneži. Sicer pa tudi pri normalnih ljudeh ne moremo trditi, da bi se odločili za samomor pri zdravi pameti. Telesne in duševno zdrav človek ne bo nikoli obupal nad življenjem. Verski fanatiki se odločijo kaj radi aa kri- imajo velik uspeh M S mm 7. decembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, IU. 14. decembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, IU. Ker odpotujem v Evropo koncem decembra, prosim, naselbine, ki žele Imeti koncerte, da sporočijo do 15. septembra na sledeči naslov: Svetozar B a n o v e c. 6233 St. Clair Ave., Cleveland. O. CENA dr. kerkotega berila JE ZNIŽANA % Angleško-slovensko Berilo 'INQMIB KNJIGARN tlAS NARODA n« Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Preganjanja v Istri. Gorici in v Trstu se nadaljujejo še z večja surovostjo. Naši ljudje v masah zapuščajo rodno grudo, prodajajo v i je dobil potnil list za ime Szallav, nič svoje imetje, zapuščajo delavnice in beže. Raztreseni so po vseh delih c "zave, ker iščejo novega zavetja in ognjišča v svobodni domovini. poziv vsem jugoslovanom v forest city in okolici poleg njega pa ie sedel mož z imenom Fabian Odor.. V notranjosti voza so bili: zelo mlad in lep duhovnik z imenom Otckar grof Wey-er. nuna Mariia Steraveva. proš: dr. ErnszL in profesor Blazsevics. Kaj se je godilo ob povratku avt > preko Avstrije, je zavito v tajin-stveno meglo, vendar pa je gotovo, da so avstrijske oblasti spoznaie i pobožno druščino, kakor se je to | posrečilo tudi somboteljskemu o-i rožništvu. CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar Ban Francisco, Jacob Lanahla COLORADO Denver. J. Schutte Pueblo. Peter Culig. A. ftattlft. Balida. Louis Cos telle. Walsenbuxg, M. -I. Batu* INDIANA Indianapolis, Lou Lb Banicn ILLINOIS Aurora, J. Verblcfc Chicago, Joseph Bllah, J. Bevčift, Mrs. F. Laurlch, Andrew SplUar. Cicero. J. FablJ»:s. JoLet, A. Anzelc, Mary B&mUea, J. Zaletel. Joseph Hrovat. La Salle. J. Spellcb. Mascoutah, Frank Augustln North Chicago. Anton K obal Springfield. Matija Barbortcb. Waukegan, Jože Zelene. KANSAS Girard, Agnes Močnik. Kansas City, Frank 2ajar. j MARYLAND ISteyer, J. Cerne. Kltzmlller, Fr. Vodoplvar MICHIGAN Calumet. M. P. Kobo Dragi rojaki in rojakinje: Po vzgledu drugih naprednih in domolj ubnih slovenskih naselbin , .... nyadv pridelil Otonu kot adjutan sirom nase nove domovine Amerike, i ZZ _ , _____ smo se tudi tukaj zbrali in sklenili Mater Marija Sterayeva je bila 1 cesarica Žita. mladi duhovnik grof j Weyer je bil Oton. profesor Blaz-| sevics pa je bil madžarski polkov-• nik Buchberger. ki ga je grof Hu- prirediti JUGOSLOVANSKI PROTESTNI SHOD, da izrazimo naše ogorčenje napram nečuvenim trpinčeni: naših rojakov v okupiranem ozemlju. Vsa se zgraža nad krutim postopanjem fašistov napram bratom-rojakom v Primorju. Predsedniki kot- zastopniki dru-Kdor je namenjen potovati ▼ stari žtev tvorijo pripravljalni odbor, ki kraj, je pogrebno, da je poučen o !c sklenil in določil, da se vrši ta shod v nedeljo 12. oktobra t. 1. ob 3. uri popoldan v Martin Muhič dvorani. Nastopilo bo več govornikov. Pričakujemo tudi državnega senatorja, zastopnike državne in okrajne in kongresmana našega distrikta. Vabimo vse zavedne Slovence. Hr-vate in Srbe, kakor tudi vse druge slovanske narodnosti v naši okolici ter iz mest Scraantona, Dickson City, Simpson, Dureya, Nanticoke, Hanover, Miners Mills in drugih bližnjih naselbinah. Rojaki* in rojakinje na nogel Skušajmo seznaniti tudi ameriško javnost o nečuvenem zatiranju naših rojakov v tužni domovini. potnih listih, prtljagi in raznih drugih stvareh. V sled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo »vedno le prv«vrsioe brzo-parnike. Tudi nedriavljani zamorejo po-to vati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje s« povrniteva papir, katerega ji je predložila njena mati, v dokaz resničnosti nje-Lih izvajanj. Od onega časa naprej ni več sprejemala dobrot Rolfa Matema kot sitno, nadležno težo. Vedela je, da je upravičena zahtevati še več. Kot mati pa se je prostovoljno odrekla pravici, da uveljavi te zahteve. — Mi imamo, kar potrebujemo, — je rekla njena mati, — in stric Rolf bo skrbel zate. ko me več ne bo. Če pa bi pozabil, vzemi te listine ter mu jih predloži. On ne sluti, da še obstajajo, a kljub temu si ne bo pomišljal izpol-r, iti tvoje zahteve. Dokler potrebujeva njegove pomoči, naj ve, da poznava njegovo dolžnost. Ali boš jezna, da sprejema tvoja mati dobrote od tujega moža? Listi, katere ji je predložila mati takrat, so ležali, dobro shranjeni v mah pralni mizici, katero je hotela Ria vzeti s seboj v hišo Rolf Ma-terna. Ti listi pa niso bili tako popolni, da bi lahko služili kot dovršen dokaz, če bi kdo hotel uveljaviti svoje zahteve. Par slik in računov je manjkalo. Bili so pač izgubljeni! Tudi pa rii bil namen Rije poslužiti se teh dokumentov. Stric Rolf jo je namreč hotel odvesti v svojo hišo kot svojo ljubo hčerko! Kljub temu pa je bil pomirjenvalen občutek, da ima te dokaze njenih pravic do doma v hiši Materna. Njegova dobrota in plemenitost sta se ji zdela tako visoki, da se je čutila napram njim skrajno majhna. Bila Je plaha in skromna napram njemu — in tudi proti drugim ljudem. Mislila si je. da morajo drugi ljudje zreti nanjo pomilovalno, ker j< sprejemala darove ter živela s svojo materjo od dobrote strica Rolls Sedaj pa Je ta plahost popolnoma i2ginila od nje. Čeprav je sedaj vedela, da ji je stric Rolf več dolžan kot pa je dajal, se ni mogla oprostiti pritiska, ki je ležal tako dolgo na njej. Bilo je res čudno, — postal ji je ljubši, odkar je vedela, da ni tako vzvLsen človek, za katerega ga Je preje vedno smatrala. Zdel se ji je bolj človeški ter razumljiv. Njeno mehko srce Je trpelo pod krivdo, katero je skušal tako moški popraviti, čeprav je mislil, da nikdo ne ve za to. Ni mogla zaničljivo misliti o njem. To je ležalo pač na tem, da je iokazala njena mati njegov prestopek v milejši luči ter ji rekla: Otrok, lažje Je postati kriv in težko je ostati brez krivde. Niko-fa ni mogoče obsojati, ki greši povsem človeško Njegovo skoro dnevno prihajanje je pričakovala z največjim veseljem. Kakšna zvesta opora ji je bil t zadnjem, strašnem tednu! Najboljše zdravnike je pustil poklicati k bolniški postelji matere in nlkake stvari ni smelo manjkati! Kljub temu pa je marala umreti draga mati in v roke strica Rolfa je polotila tuodo svojega otroka. Se so zvenele besede matere v njenih ušesih, ko Je izročila Rolfu oskrbo svojega otroka: — Ne smeš zapustiti Rije, Rolf Ma tern! Bodi ji zvest varuh, ko me ne bo več! Stric Rolf je zgrabil njeno roko ter odgovoril s slovesnim glasom: — Ria naj bo kot moja hčerka, gospa Rodman. Obljubljam vam, da bom skrbel kot oče! ae je stric Rolf sklonil preko umlra- Hotela je izgovoriti še nekaj, a krč jo je zviU Nato pa je položila svojo roko v ono Rolfa ter rekla: — Za to, kar boš storil mojemu otroku, naj ti odpusti nebo vso krivdo, ki teži tvoje srce. Božji blagoslov nad teboj! Bled in prepaden se je zgrudil Rolf nad umirajočo. Od one ure naprej ji je bil Rolf kot oče, čeprav je vedela, da teži velika krivda njegovo srce. Ria je podedovala plemenito mišljenje svoje matere in očeta in dobro in plemenito je bilo nekaj samo posebi umevnega. Sedaj je sedela sama pri svoji materi ter jo stražila. Takoj po pogrebu naj bi odšla s stricem v njegovo hišo. Nikdar več se ne bo vrnila v prijazne sobice, v katerih je živela s svojo materjo! (Dalje prihodnjič.) FRANC JOŽEF KOT SOPROG IN LJUBIMEC Nedavno je igralka Katarina Schrattova, prijateljica cesarja Franca Jožefa doživela svoj 75. rojstni dan. Pri tej priliki se je javnost spomnila njenih odnašajev do Franca Jožefa. Pri preiskovanju dunajskih cesarskih arhivov so našli ravno za to priliko prepis dveh brzojavk, ki jih je Franc Jožef odposlal istega dne s potovanja v Budimpešto svoji soprogi in svoji prijateljici. Brzojavki se glasita: — Nj. veličanstvu avstrijski cesarici, Krf. Dospel sem v Budimpešto čil in zdrav. Vreme je lepo in mrzlo. F. J. Gospe Katerini pl. Kiss-Schrati, Išl. Ali ste srečno dospeli v Iši? — Kako je z vašim zdravjem? F. J. Apostolski cesar naznanja svoji soprogi, da je sam zdrav in čil, svoji jo prijateljico pa sprašuje po njenem cenjenem zdravju. Ni kaj reči: Nežen soprog je bil ta apostolski vladar. PRISILNI ZAKON PETNAJST-• LETNIH KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. Zakonodajni odbor v*Hedžasu jc sklenil predložiti zbornici zakon, ki bo prisilil vse oseb^ obojega spola, da se poroče takoj po dovršenem 15. letu. Vladni možje hočejo na ta koreniti način povišati število prebivalstva, na drugi strani pa ojači-ti državno blagajno, kajti zakon predvideva za one strahopetce, ki se boje ženitve, precejšnjo davčno obremenitev. Vprašanje pa je, kakega spola so strahopetci. Najbrž jih je večina moških, zato bo enaka davčna obremenitev za oba spola brez dvoma krivična. Morda | vladni možje dobro poznajo prili-| ke v svoji državi, da so se odločili , za tako stroge odredbe. Gotovo je. j da se bodo ženske potrudile, da se i s poroko iznebe davka, bati pa se je, da ne bo lov še bolj preplašil i moških, ki se baje sv. zakona. V | vsakem primeru bo imela dobiček j državna blagajna. RAZNE POVESTI in ROMANI: Ana Karen i na (Tolstoj) zanimivi roman (2 zrezka) ..$5.50 Amerika, povsod dobre, dama DAjholJc «tt Agitator (Kersnik) brok ............Mi Andrej Hofer......................................M Beneška vctteievalka _.....................35 Belgrajski biser ...............................JS Beli meeeeen ....................40 Bole Mil, mali junak .....................60 . .80 . .25 . Mi . .60 . .05 . .40 . .60 Na obisk v staro domovino zamere potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedriavljan, ki je postavnim potom došel v to deželo. Kdor je toraj namenjen potovati to leto, naj se pridruži enemu naših skupnih izletov, pa bo udobno in brezskrbno potovaL To leto priredimo še sledeče Izlete: Po FRANCOSKI progi s parnikom "He de France" preko Havre: TRETJI JESENSKI IZLET 24. oktobra 12. decembra: VELIKI BOZlCNI IZLET Po COSULICH PROGI preko Trsta PRIHODNJI IZLET z motorno ladjo "SATURNIA" dne 28. novembra 1930 Nadaljni islet po isti prosi: 10. decembra — "Vulcania" Za cene, za pojasnila in navodila glede potnih listov, vizejev, per-mitov Itd., pišite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere so že sto in sto-tisoči potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo in pa kar je najvažneje, da boste o vsem točno in pravilno poučeni. SAKSER STATE BANK 42 CORTIiANDT ST., NEW YORK Tel. Barclay 9380 DRUŠTVA U NAMERAVATE PRIREDITI _ VESELICE, . ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" članstvo, pač pa tu Slo ▼ na CENE ZA OGLASE SO ZMERNE .iiei ■. Balkansko.Turika vojska . Balkanska rojaka, s slikami Boj in Tinto, povest ..... Blagajna Velikega vojvodo . B^y t WIWUI Barska vojska............. Beatin dnevnik ........... Boittni darovi.................. .35 Božja pot na Bledo.............2i. Cankar: Grešnik Lenard, brofl... .7« Mini UvljcnJa ...... Mu Mrtvo mesU ........ .15 Romantične duSe......C0 Cvetke ................................................15 Cesar Je*ef DL .................................3* Cvetina Borograjska .........................50 Čarovnica ...........................................35 Čebelica ................................................JB5 Črtice iz življenja na kmetih--------.35 Drobiž, in razne povesti spisal MilCinskl .............................M Darovana, zgodovinska povest .. .56 Dekle Eliza ....................40 Dalmatinske povest! ............ .35 Delita roka .................... Do Ohrida in Bitolja...........?0 Doli z orožjem ................ £0 Don KiSot iz La Manbe...........4« Dve sliki. — Njiva, Starka — (MeSko) .................... .60 Devica Orleanska .............. .50 Duhovni boj ................... i« v Katakombah Dedek je pravil; Marinka Jn ikra-teljfki .........«.«■.......... Elizabeta ........ Fabijola ali cerkev Fran Baron Trenk .. Filozofska zgodba ... Fra Diavolo ......... Gozdovnik (2 zvezka) Gospodarica sveta---- Godčevski katekizem . .40 .35 .45 ......35 ..... .60 ...... 1.30 ........40 ..... .25 4. oktobra: St. Louis. Cherbourg. Hamburg New Amsterdam. Boulogne aur M»f, Rotterdam Conte Biar.camano, Napoti. Genova 5. oktobra; Republic. Cherbourg, Hamburg Resoiute, Cherbourg. Hamburg a oktobra: Vulcanla, Trst Berengaria, Cherbourg Columbus, Cherbourg. Bremen President Roosevelt, Cherbourg. Hamburg Hamburg, Cherbourg, Hamburg 9. oktobra: Stuttgart. Cherbourg, Bremen 10. oktobra: Paris, Havre Maj«-stie. Cherbourg Statendam. Boulogne aur Mer, Rotterdam Roma, Napoli. Genova 14. oktobra: Bremen. Cherbourg. Bremen 1$. oktobra: Mauritania. Cherbourg George Washington, Cherbourg. Hamburg Albert Bailln, Cherbourg, Hamburg 15. oktobra: Berlin. Boulogne aur Mer, Bremen 17. oktobra: Frar.oe. Havre Homeric, Cherbourg Rotterdam, Boulogne aur Mer, Rotter dam 18. oktobra: I.eviathan, Cherbourg Milwaukee, Cherbourg. Hamburg Conte urande, Napoti, Genova 22. oktobra: New York. Cherbourg, Hamburg 23. oktobra: Dresden, Cherbourg, Bremen 24. oktobra: lie de France, Havre Saturnia. Trst Kuropa, Cherbourg, Bremen I'enntand, Cherbourg, Antwerpen 25. oktobra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg Volendam, Boulogne sur Mer, Rotter-dam 29. oktobra: Deutschland, Cherbourg, Hamburg America, Cherbourg. Hamburg Berengaria, Cherbourg 31. oktobra: Majestic. Cherbourg Augustus. Napoli. Genova 1. novembra: New Amsterdam, Boulogne Pur Mer. Rotterdam 4. novembra: Columbus, Cherbourg, Bremen 20. novembra: Ur.-sdrn, Cherbourg. Bremen 21. novembra: lie d. Fi-ance. Havre llajostlc. Cherhourg 22. novembra: Milwaukee, Cherbourg. Hamburg 23. novembra: Conte Grande, Napoli, Genova 25. novembra: Kuroj«, Cherbourg, Bremen 26. novembra: Mauretanla Cherbourg America. Cherbourg. Hamburg 28. novembra: Saturnia, Trst Homeric. Cherbourg I>»-ut-rh!ur.d. Chertxiurg, Hamburg 29. novembra: Cleveland. Cherbourg, Hamburg 3. decembra A'lultanla. I'rejiident burg 1 lainliu: g. Cherbourg I la:ding. Cherboure, * Ohertrf'urg. Hamburg Hum- Gostilno v stari Ljubljani.......M Grška Mytologija .............. L— Gusarji .........................75 Hadži Marat (Tolstoj) ........ M Hektorjev mei.................. .50 Hudi test. Blage duše, veseloigra .75 Helena (Kmetova > ..................40 Hudo Brezdno (II. sv.) ........ .35 Humoreske, Groteske In Sadre, vezano ..................... JO broširano .................. .60 Iz deželo potresov ...............75 Izlet g. BronOca................1.30 Izbrani spisi dr. H. Dolenca.....C0 Iz tajnosti pri rode.............. .50 Iz modernega sveta, trdo vez. 1.G0 Igračke broširano ............. Mi Igralec .........................75 Jagnje ........................ .30 Janko in Metka (za otroke) ____ .30 •lentai Zmagovat, Med plazovi.. .50 Jutri (Strug) trd. v............. .75 brog. ....................... .60 lortitevl spisi: Popolna i »laja vseb 10 svezkov, lepo vezanlb...............i.. 10.— Sosedov sin. broš. .............. .46 6. zvezek: Dr. Zober — Tugomer broSlrano ...............0.. .76 Juan Mlserija {Povesti lz Spnaskega Življenja .....................60 Kako sem se jaz likal (AieSovec) I. gvesek _........ JO Kako sem se jas likal (AieSovec) II. zv............. JO Kako sem se jaz likal (AieSovec) IIL gvesek........ .60 Korejska brata, povest la misijo nov v Koreji .............. M Krvna osveta .................. JO Kuhinja pri kraljici gosji noild JO Kaj se Je %9arkarn sanjalo...... JS gf>*iikl ........................66 Rrttev pat. roman (Bari trd. vsa. L10 Krttev pot patra Kupljenika .70 Kal se je izmislil dr. Oka.......45 Kraljevi« bera« ................ .35 Levstikovi zbrani si psi ......... JO 5. novembra: Mauritania, Cherbourg 1 "resident Harding, Cherbourg. Hamburg Hamburg. Cherbourg. Hamburg 6. novembra: Stuttgart. Cherbourg, Bremen 7. novembra: Homeric, Cherbourg Republic. Hamburg Statendam, Boulogne Stir Mer, Rotterdam 8. novembra: Leviathan, Cherbourg St L.r>uis, Cherbourg, Hamburg 9. novembra: Conte Hia-ncamano. Napoli, Genova 12. novembra: Vulcania. Trst Aquitania, Cherbourr George Washington. Cherbourg. Hamburg Albert Rallin, Cherbourg, Hamburg 13. novembra: IVrlin, Boulogne Sur Mer, Bremen 14. novembra: France, Havre Bremen, Cherbourg, Bremen Olympic, Cherbourg Rotterdam Boulogne Sur Mer. Rotterdam Roma, Xapolt, Genova 19. novembra: Berengaria, Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg, Hajn-burg New TorV, Cherbourg. Hamburg 4. decembra: Stutig.nt. Cl'.erljourg, i:r«m»-n 5. J'.iri*. Havre Bremen. Cherbourg, Bremen Olympic. Cherbourg Aug istus. Napoti, Genova 6. decembra: leviathan. Cherbourc 10. decembra: VuUania, Trst I'erengaria. Cherbourg George Washington. Cherbourg, Hamburg Con*«* Biancamano, Napoli. Genova 11. decembra: Herltn, Boulogne Sur Mer, Bremen Rorrui, Napoli, Genova 12 decembra: 1 e de France. Havre St I.oui«, Cherbourg, Bremen 15. dtcetnbra: Fhiroj.a. Cherbourg, Bremen 16. decembra: Mauretanln. Cherbourg 17. decembra: President Roosevelt. Cherbourg. Hamburg New York. Cherbourg, Hamburg 18. decembra: Dresd-n. Cherbourg, Ilrfmm 23. decembra: Albert Balltn, Cherbourg. Hamburg 24. decembra: America. Cherbourg, Hamburg 26. decembra: Bremen. Cherbourg. Bremen Milwaukee Cherbourg. Hamburg /7. decembra: Paris, Havre I.eviathan, Cherbourg 31. decembra: President HArding. Cherbourg. Hamburg 6 DM PREKO OCEANA NajKtaji* In najbolj ugoSna sot u ootovanj« nr ogromnih *arnlklh; PARIS UB. okt.; 5. dec. (6 P. M.) (4 P. M.) FRANCE 17. okt.; 14. nov. (7 P. M.) (7 P. M.) He dc France 24. okt.; 21. nov. <7 P. M.) <7 P. M i NaJkrcjSa pot po ttiiniot. VmiAi j« v poMbnl kabini ■ vaeml ■odtrnl-ml tdcbookU — PIJa£a la »lavna fruooika kuhinja. Ixrodno stake eon* VpraSaJt* katorogakoll pooblaUasoga t<*iU FRENCH LINE 1» STATE STREKT NtW YORK. N. V. L zv. Pesarf — Ode In elegijo — Sonet je — Romanco, balado in legende — Toimai (Levstik) ...» 2. it. Otrsije igre t peseneak — Različne poezije — Zabavljlce In pofiice — Jeza na Parnas, — Ljudski Gals — Vraljedvorakl rokopis — Tolmač (Levstik) .. .70 Trdo vesano..........1.— Levstika In njegove .10 5. sv. Slika kritike in Ljubljanske slike, HUnl lastnik. Trgovec, Kupčij »ki stražnik, U-radnlk. Jezični/doktor. Gostilničar. Klepetulje, Natakarea, Duhovnik. Itd. .....................j*0 Lov na ieno (roman) .......... .80 Lucifer (roman) ................L— Marjetica ...................... Moje iivljenje.........75j Poviti, pesmi .................... JMI trdo vezano Miljonar brez denarja .......... .75'piat svona . iivljenje ................ jH Pri strica krščanski deiek la Uba- QOUM ossssssasassssoeooooo« Mm- .... .71 Mlinarjev Mali Klatei „...................70 Mesija ......................... .50 Malenkosti (Ivan Albrecht) .....25 Mlada ljubezen................. -35 Mladim srcem. Zbirka povesti sa slovenska mladino ............JB5 Misterija, roman ................I-— Morski razbojnik .........................50 Na različnih potih .............40 Notarjv nos, humoreska v ...35 Narod, ki izmira ....«.......•• .40 Nafia vas. II. del. 9 povesti .... JO Nova Erotika, trdo vez..........70 Na6a leta, trd. vez. ............ M broširano .................. .00 Na Indijskih otokih ............ .50 Naši ljudje .....................40 Nekaj iz ruske tgodovir? ...... .35 Nihilist ........................ .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov blvie- ga slovenskega polka ........L50 Novo iivljenje ................. -60 Ob 50 letnici Dr. Janeza L. Kreka JS Onkraj pragozda ............... Jt0 Odkritje Amerike, trdo vezano .. .60 mehko' vezana...... .50 Praprečanove zgodbe ................. 35 Pasti In zanki ................ .25 Pater Kajetan ..................1.— Plngvinski otok .................60 Povest o sedmih obcficnlb ...... .50 Pravica kladiva .............. JO Pabirki Iz Rein (Albrecht) .... J55 Pariški zlatar .................. J5 Prihajat, Dovest ...............60 Peiigalec ...................... J55 Nagla Vožnja v Jugoslavijo Prihodnja odplutja: VULCANIA 8. OKTOBRA — 12. NOVEMBRA 11. DECEMBRA SATURNIA 25. OKTOBRA 28. NOVEMBRA (12:00 A. M.) 10. JANUARJA 8aturnla In Vulcanla prekate vae ladje sveta v razkoSJu, udobnoati ln naglici ter nudi naJbolJJSo alužbo v Evropo. Posebne cene za tja In nizaj. Vefi novosti na teh motornih ladjah vklju čno plavalni bazen v drugem razred u. COSULICH LINE 17 B«tt«ry Plač«, New York v prozi (Baudelaire) ................. L— .................. J0 ................. J0 Fatria, povest la Irske Junaške do- dob® •statasssaeeseosssssssss »S^ P® ID dcUBtfai litra vipavea .......................JO Ji Tel .40 JS Pravljice BOŽIČNI IZLET V JUGOSLAVIJO Preživite božične praznike med svojimi sorodniki in prijatelji v stari domovini. Potujte z najhitrejšimi parniki. kar jih pluje BREMEN ..... 6. decembra EUROPA ......16. decembra MANJ KOT OSEM DNI DO JUGOSLAVIJE Al? potujte z znanim kabinskim parnikom BERLIN ......11. decembra Direktna ž^teznifika vožnja iz Bremena v vse glavne dele Evrope. Za pojasnila vpraSajte kateregakoli lokalnega agenta ali NORTH GERMAN LLOYD 57 Broadway : New York