82 arhitektov bilten • architect's bulletin • 238 • 239 Zgodovina Katalog Mercatorjevih veleblagovnic Andraž Lorger Rojstvo veleblagovnic Veleblagovnica ali trgovska hiša je arhitekturni objekt, izumljen sredi 19. stoletja. Njen nastanek je tesno povezan z industrijsko revolucijo in vzponom kapitalizma. Zaradi sprememb v proizvodnem sistemu so tovarne v krajšem času proizvedle več blaga, kot ga je bilo prej mogoče izdelati ročno, ponudba se je silovito pove- čala in trgovina je potrebovala nov tip objekta, v katerem bi tržili serije industrij- skih izdelkov in hranili njihove zaloge v skladiščih. V evropskih mestih (in kasneje po vsem svetu) se je tako trgovanje z odprte tržnice na javnih trgih ali v pasažah preselilo v zaprt enovit objekt z več nadstropij, vhodom, okni, streho in okrašeno fasado. Nakupi so se preselili z odprtega javnega prostora v zaprt, nadzorovan in zasebni prostor. Trgovske hiše so odpirali v mestnih središčih, kjer so dosegale kritično maso obiskovalcev, in njihova priljubljenost je strmo rastla. Novi objekt pa je prinesel tudi štiri glavne spremembe v trgovanju. To so: 1. znižanje cen blaga zaradi znižanja stroškov skladiščenja, 2. jasno določena končna cena, 3. neprisiljen pristop prodajalcev h kupcem, mogoč je zgolj ogled blaga, 4. možnost vrnitve kupljenega blaga, če stranka z njim ni zadovoljna. Z veleblagovnicami se je pojavil tudi fenomen razstavnega salona (showrooma), ki ga v zahodni kapitalistični družbi poznamo še danes. Izložbe veleblagovnic, ki se odpirajo na ulico, ne ponujajo vse ponudbe, temveč le nekaj izdelkov, ki so skrbno postavljeni in razstavljeni skupaj s specifično scenografijo, ta pa z izdel- kom nima materialne ali proizvodne povezave. Oseba ne kupi več torbice, ker jo potrebuje ali ker je ta res kvalitetnejša od trenutne, ampak jo v nakup blaga prepriča zgodba, ki se poleg izdelka prodaja in obljublja nov način življenja ali uresničitev trenutne želje. Veleblagovnice so kot trgovski objekti prevladovale vse do sredine 20. stoletja, ko je v povojnem ameriškem ekonomskem vzponu nastal nakupovalni center in preplavil prostor prostega trga kapitalističnih držav. Namesto trgovskih centrov mestne palače! V Sloveniji se je kot prva veleblagovnica leta 1903 odprla Urbančeva hiša, bolj znana kot Centromerkur, ki je z veličastnim stopniščem in okrašeno fasado do- segala standarde dunajskih in pariških trgovin. Toda natančnejši pregled sloven- skega prostora pokaže, da je bila večina veleblagovnic in trgovskih hiš v Sloveni- ji zgrajena v obdobju socialistične Jugoslavije, torej med koncem druge svetov- ne vojne sredi dvajsetega stoletja in padcem železne zavese v začetku devetde- setih letih. V času, ko so v državah kapitalističnega zahoda začeli rasti nakupo- valni centri, ki so se kot edini javni prostori razvijali zunaj mestnih središč v no- vih ameriških predmestjih, se je v Sloveniji skupaj s procesom graditve nove družbe začela gradnja trgovskih hiš v novih ali obnovljenih mestnih središčih. V njih so ponujala blago trgovska podjetja v družbeni lasti, kot sta bili Nama ali Modna hiša, kasneje združeni v podjetje Mercator. Trgovske hiše so bile dokaj enakomerno porazdeljene po vsej Sloveniji, z manjšim presežkom na seve- rovzhodu, in niso bile zgolj v največjih slovenskih mestih. Analiza kaže, da so tako imenovane Mercatorjeve veleblagovnice, drugače od nakupovalnih sre- dišč, stale v središčih mest in večjih naselij ter so tako pogosto vplivale na repre- zentativno podobo kraja. Še posebej zanimivo je, da je ta model značilen za skoraj vsako malo večje mesto v Sloveniji, kar dokazuje sistematično gradnjo trgovskih hiš po logiki »v vsako mesto eno veleblagovnico« in željo približati ponudbo vsem prebivalcem Slovenije, ne glede na kraj njihovega bivanja. Vele- blagovnice so poleg živilskih izdelkov ponujale tudi modne izdelke, opremo za stanovanja, imele so drogerijo, papirnico in prostore za druženje, kot so bifeji, slaščičarne ali menze. Objekti so bili grajeni iz armiranobetonskega skeleta in oblečeni v lahko nošeno fasado iz stekla, pločevine ali okrasnega kamna. Njiho- va arhitektura in pojavnost ni anonimna, temveč je specifična glede na lokacijo, program in arhitekta zasnove. Trgovske hiše Mercatorja so v Sloveniji gradili tudi največji arhitekti, kot so Edvard Ravnikar, Peter Kerševan, Marijan Vrtovec, Bo- rut Pečenko itd. Z razpadom Jugoslavije in vstopom Slovenije kot samostojne države na odprti prosti trg so se nakupovalne navade in tudi nakupovalni pro- stori močno spremenili. Slovenija je s petdesetletno zamudo prevzela tipologijo nakupovalnega centra. Prvotna zamisel Victorja Gruena o prostoru javne infra- strukture, potrebnem za družbeno podhranjena predmestja, se je izpridila in centri so postali prostori, namenjeni izključno potrošnji. Veleblagovnice, zgraje- ne v prejšnjem sistemu, niso zmogle konkurirati nizkim cenam in ponudbi naku- povalnih centrov in so se začele postopoma prazniti. Danes so tako v večini mest zgolj še spomenik časa, drugačnega sistema in načina življenja, njihova vrata pa ostajajo zaprta. Zaradi očitno sistematične gradnje teh trgovskih objektov, njihovega širšega vpliva na slovenski prostor, njihove arhitekturne vrednosti in skupne usode de- gradacije sem ta fenomen v slovenski arhitekturni zgodovini prepoznal kot vre- den analitične obravnave. V raziskavo sem zajel 29 objektov po vsej Sloveniji, ki spadajo v kategorijo Mercatorjevih veleblagovnic. Pri analizi uporabnih površin vseh objektov sem ugotovil nizko stopnjo zasedenosti, povprečno približno 35-odstotno. V objektih se praviloma uporablja zgolj pritličje, medtem ko so zgornje etaže večinoma prazne. Le eden od objektov je povsem zaseden, pet objektov pa je popolnoma zapuščenih. Objekte pogosto doleti neokusna preno- va, ki ne spoštuje izvirne arhitekturne zasnove, ali pa so prepuščeni propadanju. Zaradi pomembne lokacije v mestih in njihove visoke arhitekturne kakovosti je potreben širši premislek o njihovi ponovni uporabi, slovenski kraji pa bi lahko z njimi pridobili nove javne prostore, ki bi izpolnjevali sodobnejše programske zahteve. Popis objektov lahko služi kot prvi korak k sistematičnemu razmisleku in širši obravnavi problema. 83arhitektov bilten • architect's bulletin • 238 • 239 Andraž Lorger 84 arhitektov bilten • architect's bulletin • 238 • 239 Zgodovina 85arhitektov bilten • architect's bulletin • 238 • 239 Andraž Lorger 86 arhitektov bilten • architect's bulletin • 238 • 239 Zgodovina 87arhitektov bilten • architect's bulletin • 238 • 239 Andraž Lorger 88 arhitektov bilten • architect's bulletin • 238 • 239 Zgodovina