Terme Ptuj S/». HOTELS i, RESORTS Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 22. decembra 2015. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. — Slovenija Bodo ostali kršitelji predpisov v mesnicah neznani?! O Strani 4 in 5 Podravje Poljčane • En zbirni center dražji kot osem podravskih tran 2 Ptuj, petek, 3. julija 2015 letnik LXVIII • št. 50 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89,8« 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Štajerski Podravje, Slovenija • Žetev se je začela Pada klasje, padajo odkupne cene Spravilo ječmena se je v minulih dneh že začelo, kmalu bo sledila žetev pšenice, odkupne cene pa so - kot vsa prejšnja leta - še vedno neznanka. Kmetje želijo za najkvalitetnejšo pšenico 200 evrov po toni, pri čemer opozarjajo na precej manj pridelka kot lani, toda zadnjo besedo bodo imeli odkupovalci. O Strani 4 in 5 AC Draženci-Gruškovje • Prva dela avgusta, za nadaljevanje vložena pritožba O Stran 3 ---~~—— Sport Nogomet • Zavr-čani iščejo vratarja, Dreven poškodovan Foto: Martin Ozmec o stran 11 Ptuj • Pingpong Atletika • Ptujča- med vodstvom nom v Mariboru de- . . , , , vrtca in set medalj o Stran 12 mestne občine se nadaljuje O Strani 2 in 3 (O o ^j^arodno 7abavne Km lasbe Perutnina Ptuj ri*«« MESTNA OBČINA PTUJ ^llfli^ Ptuj 2015 1. VEČER - prvih 10 let najuspešnejših viž festivala (1969 - 1979) v izvedbi popularnih ansamblov, sreda, 26. avgust 2015, ob 19.30 2. VEČER - festival NZG Ptuj 2015, petek, 28. avgust 2015, ob 19.30 MINORITSKI SAMOSTAN PTUJ Štajerski TEDNIK 2 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 3- julija 2015 Ptuj • Odnosi med Mestno občino in Vrtcem še vedno zelo napeti Pingpong se nadaljuje Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) je ptujskega župana Mirana Senčarja opozorilo, da so njegovega zahteve v dopisu predsednici sveta zavoda Vrtca Ptuj nezakonite. Župan je namreč predsednico pozval, da v postavljenem 8-dnevnem roku po vročitvi poziva skliče izredno sejo sveta zavoda Vrtca Ptuj. Na njej naj se obravnava zgolj predlog župana (le s prisotnostjo članov sveta in brez prisotnosti ravnateljice, a ob prisotnosti strokovnjaka pravne stroke, ki ga zagotovi ustanovitelj zavoda, ter ob sodelovanju predstavnika sindikata v Vrtcu), da se skliče izredna seja vrtca, na kateri se razreši ravnateljica Božena Bratuž. Svoj predlog župan Miran Senčar utemeljuje tudi z vložitvijo kazenske ovadbe zoper ravnateljico 26. maja letos na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, saj naj bi ugotovitve iz poročila NO MO Ptuj razkrivale utemeljen sum storitve posameznih kaznivih dejanj. Župan MO Ptuj je dokončno poročilo NO MO Ptuj sprejel kot utemeljeno podlago za razrešitev ravnateljice Vrtca. Po ugotovitvah ministrstva zahteva župana z osebnim po- zivom za razrešitev ravnateljice na izredni seji ob pogojih, navedenih v dopisu, ni skladna z odločili zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, zakonom o zavodih in zakonom o lokalni samoupravi. Zato ptujskega župana opozarjajo na njegovo nezakonito ravnanje. Veljavna zakonodaja mu ne daje nikakršne podlage za vplivanje na delo sveta zavoda. Ministrstvo v zvezi s tem navaja, da so vsa vprašanja v zvezi s sestavo sveta, odločanjem in imenovanjem ravnatelja urejena v zakonu o financiranju vzgoje in izobraževanja, še posebej pa opozarja na 47. člen tega zakona, ki določa, da svet zavoda odloča z večino glasov vseh članov. V svojem opozorilu na nezakonito ravnanje ptujskega župana ministrstvo opozarja, da je treba pri razrešitvi ravnatelja v celoti upoštevati vsebinske razloge in postopkovne določbe, ki jih za razrešitev določa zakon o zavodih, še posebej pa zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja. Ker pa Vrtec Ptuj nima poslovnika o delu sveta zavoda, to dodatno otežuje izvedbo postopka razrešitve ravnatelja. V tem primeru se je po navedbah MIZŠ treba poslužiti postopkovnih določb odloka o ustanovitvi JVIZ Vrtec Ptuj iz leta 2009, običajnih pravil ravnanja, ki izhajajo iz pristojnosti sveta zavoda, in že uveljavljene sodne prakse. Razrešitev ravnatelja vrtca je pravno zelo zahteven postopek Razlogi za razrešitev ravnatelja so opredeljeni v 38. členu zakona o zavodih, po 59. členu zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja pa mora pristojni organ pred samim sprejemom sklepa o razrešitvi ravnatelja seznaniti z razlogi za razrešitev ter mu dati možnost, da se o njih izjavi. Svet zavoda mora s predlogom za razrešitev seznaniti lokalno skupnost, svet staršev, vzgojiteljski zbor in si pridobiti mnenje teh organov k razrešitvi. Obrazloženi predlog za razrešitev ravnatelja mora poslati v mnenje tudi ministru. „Šele po izteku predvidenih zakonskih rokov za pridobitev vseh mnenj lahko svet zavoda odloča o razrešitvi ravnatelja. V konkretnem primeru Vrtca Ptuj ni mogoče mimo dejstva, da mora svet zavoda v prvi vrsti delovati v interesu zavoda, torej v javnem interesu in zakonito, ne kot skupina predstavnikov posameznih interesnih skupin, ki ga sestavljajo. Razrešitev ravnatelja javnega vrtca in javne šole je pravno zelo zahteven postopek, v katerem morajo biti izpolnjeni vsi z zakonom predpisani pogoji," v svojem opozorilu županu še navajajo v MIZŠ. Hkrati pa ga pozivajo, da naj opusti ravnanja, ki niso v skladu z zakonom o zavodih ter zakonom o financiranju vzgoje Ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž in ptujski župan Miran Senčar vsa in izobraževanja, ter odločanje o nadaljnjem ravnanju sveta zavoda v zvezi z dokončnim poročilom nadzornega odbora o izvedbi nadzora v Vrtcu Ptuj in s tem povezanim položajem ravnateljice Vrtca Ptuj prepustijo svetu Vrtca Ptuj. Zupan zahteval zgolj obravnavo poročila NO MO Ptuj Ptujski župan Miran Senčar je po predlogu, ki ga je posredoval svetu Vrtca Ptuj, prejel tri Uvodnik Ce je to skrb za javno zdravje ... Kakovostna prehrana je pomemben dejavnik za ohranitev dobrega zdravja. Nadzor nad tem, kakšno hrano zaužijemo in kaj je v njej, pa je pomanjkljiv. Škarje in platno pri pridelavi ter predelavi hrane imajo v rokah miiltinacionalna podjetja, njihov pohlep po denarju in moči je nepredstavljiv. Nekaj multinacionalk, ki proizvajajo semena, škropiva in zdravila, kroji dobršen del politike in ekonomije na svetovni ravni. So tam nekje v rangu naftnih mogotcev ali pa morda še malo višje. Igro vodijo Združene države Amerike. Evropa jim servilno streže, Slovenija pa samo ponižno uboga navodila, ki prihajajo iz Bruslja. Kakšne bistre potem dodajo še naši ljubljanski uradniki, ki jih usmerjajo različni lobiji in interesna združenja, in potem pač smo, kjer smo. Učinki slabe hrane, ki jo zaužijemo, bodo imeli na človeški organizem dolgoročne posledice. Gensko spremenjena, modificirana semena in hibridi so že leta v uporabi. V laboratoriju vzgojijo oziroma sprogramirajo seme, v katerem je točno zapisano, s čim bo rastlino treba gnojiti in škropiti, da bo preživela. Nadaljujmo z živinorejo. Cilji pri rejcih so takšni, da žival čim prej vzredijo, da doseže za zakol potrebno težo. Da je cilj dosežen, kmetje živino pitajo z raznoraznimi dodatki, ki so sicer uradno povsem legalni in dopustni. Koliko je v tej mešanici žitaric, ki so zrasle iz semena z gensko spremenjenim zapisom in bile škropljene z bogsigavedi čim in kolikokrat? Se kdo, ki mu je mar za javno zdravje, vpraša, koliko je v tej mešanici hormonov, antibiotikov in drugih zdravil? V dodatkih, s katerimi pitajo živino, naj bi namreč bila tudi pomirjevala - da je žival mirna in da hitreje pridobiva na teži. Meso, ki ga jemo, je domnevno polno hormonov in antibiotikov. Zakaj, menite, da se dandanes otroci tako hitro razvijejo in dobesedno prehitevajo čas?Zaradi raznovrstnih stimulatorjev rasti, ki so skriti v hrani. Naslednji segment je predelava hrane. Kdo ve, koliko za zdravje nevarnih snovi se doda prehranskemu izdelku, da ima zapeljiv in lep videz, všečen okus ter zagotovljeno obstojnost: ojačevalci okusa, barvila, konzervansi... Kratkoročni učinki slabe hrane se kažejo skozi vrsto nevarnih bolezni sodobnega časa. O dolgoročnih pa je bolje niti ne preveč razmišljati. Mojca Zemljane Poljčane • Zbirni center naj bi po projektantski oceni stal 363.000 evrov V Podravju zgradili osem zbirnih centrov za ceno enega v Poljčanah Poljčanski občinski svetniki so se dan pred praznikom državnosti zbrali na izredni seji. Osrednji razlog za sklic seje je bil sprejetje dokumenta identifikacije investicijskega projekta za zbirni center, saj je ta pogoj za kandidiranje na razpisih gospodarskega ministrstva. Svetniki so dokument soglasno potrdili, pojavili pa so se pomisleki glede cene, saj naj bi zbirni center v Poljčanah občino stal kar 363.000 evrov. V skladu z zakonodajo je treba v vseh lokalnih skupnostih z več kot 3.000 prebivalci zgraditi zbirne centre, kjer lahko občani odlagajo tiste vrste odpadkov, ki ne sodijo v posode iz rednega sistema odvoza odpadkov. Zbirni center bi poljčanska občina tako že morala zgraditi, kot pa je priznal poljčanski župan Stanislav Kovačič, so upali, da se bo zakonodaja spremenila. Zbirni center v Poljčanah naj bi bil na območju kamnoloma Granit. Tam bo ustrezno urejen prostor z zbirnimi posodami za sprejemanje in kratkotrajno hranjenje posameznih nenevarnih frakcij komunalnih odpadkov, kjer bodo občani Polj-čan prepuščali ali oddajali te odpadke upravljavcu zbirnega centra - Komunali Slovenska Bistrica, ta pa jih bo nato odpeljala na odlagališče. Vrednost investicije v letu 2015 je ocenjena na 149.183 evrov; od ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo se občina nadeja 27.327 evrov. Druga faza bo realizirana v letu 2016. Skupna vrednost celotne investicije znaša 363.080 evrov. Prvi pomislek svetnikov po predstavitvi projekta je bila cena. Tako je svetnik Tomaž Marzidovšek spomnil: »Vseskozi se je govorilo, da nas bo zbirni center stal 120.000 evrov, sedanja cena pa pomeni trikratno višino prve. Bojim pa se, da ta znesek ne bo končen. V načrtu razvojnih programov 2015-2018 imamo za ta namen predvidenih približno 137.000 evrov. Kako bomo to izpeljali, če pa ni denarja niti za nekaj metrov ceste« Kovačič: »Zahteve ARSA so nenormalne« Župan Stanislav Kovačič je višjo projektantsko ceno od predvidene pojasnil: »Izkazalo se je, da je območje, ki je pred- videno za gradnjo zbirnega centra, vodovarstveno, kar podraži celotno izvedbo. Zahteva se absolutna tesnost. Nihče za to območje v kamnolomu ni pričakoval tovrstnih zapletov. Ravno na tem mestu je bilo nekdaj skladišče olj in bencina, pa ni bilo onesnaženja, sedaj pa take zahteve ARSA! V Majšper-ku ni nobene nadstrešnice, zgolj asfalt in lovilec olj. Naš predvideni denar bi zadostoval tovrstni izgradnji, a moramo imeti več.« Kovačič je dodal, da je po njegovem mnenju projektantska cena prenapihnjena in da je realnejša številka okoli 285.000 evrov. »Sicer pa če nad nami ne bi bila odločba inšpekcije, ki pravi, da moramo do konca septembra začeti delo, sicer bomo prejeli 10.000 evrov kazni, bi vse skupaj opustili. Edina druga lokacija bi bila bazenski kompleks, vendar si lahko predstavljate, kaj bi se dogajalo z okoliškimi prebivalci. Zah- teve ARSA so res nenormalne. Zbirni center je mnogo manj nevaren kot pa cisterna z oljem ali bencinom, ki se pelje po dolini potoka Bele,« je povedal župan. Na seji je bilo še povedano, da občina zemljišča, kjer naj bi bil zbirni center, še ni odkupila. »Odkupili ga bomo po ceni en evro po m2, če postane lastnik zemljišča Andrej Kitak,« je povedal. Beseda je v razpravi nanesla tudi na vrtec, saj da je bila enako kot pri vrtcu sprva predstavljena nižja cena investicije. »Vrtec je cenovno za našo občino draga investicija, vendar pa je kvalitetna. Naši najmlajši občani si bolj zaslužijo vrtec, kot mi mrliško vežico,« je ostro zaključil župan. Svetniki in svetnice so dokument soglasno podprli, ob tem pa sprejeli sklep, da župan svetnike obvesti o vsaki spremembi in pridobi njihovo soglasje. Mojca Vtič Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02 ) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 3- julija 2015 Poslovna in druga sporočila Štajerski 3 r k na svojem bregu... opozorilne dopise pooblaščencev ravnateljice Vrtca in MIZŠ. Glede na odziv je toliko bolj prepričan, da so posledice kršitev, ki jih je ugotovil NO, lahko toliko večje, zato primer zahteva veliko resnost. Prepričan je, da je stališče ministrstva zavzel popolnoma nepristojen organ, saj je ugotavljanje nepravilnosti poslovanja vrtca po 12. členu zakona o šolski inšpekciji v pristojnosti inšpekcije in ne v pristojnosti druge službe ministrstva. Predlog za obravnavo poročila NO Ptuj in posledično začetek postopka razrešitve ravnateljice je kot odgovorna »Odgovoren sem za porabo občinskega denarja« Mnenja podpore ravnateljici Vrtca Ptuj ministrstva za izobraževanje, odvetnikov Igorja Majnika in Maje Berghaus Majnik s Ptuja ter odvetniške družbe Ulčar in partnerji iz Ljubljane podajajo bolj ali manj iste ugotovitve. Kot pravi ptujski župan, piscev ne želi blatiti ali diskreditirati, to je bolj v njihovi maniri, kar iz njihovih pisanj tudi izhaja. „Glede na podana mnenja želim osvetliti le nekatera dejstva, ki temeljijo v veljavnih predpisih. Pristojnost za imenovanje in razrešitev ravnatelja javnega vrtca temelji na določilih zakona o zavodih, ki v 32. členu določa, da direktorja (ravnatelja) imenuje in razrešuje ustanovitelj, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi za to pooblaščen svet zavoda. Za področje predšolske vzgoje, torej tudi za Vrtec Ptuj, velja poseben predpis, in sicer zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki v 59. členu določa, da ravnatelja imenuje in razreši svet javnega vrtca oziroma šole. Po določilih 32. člena zakona o lokalni samoupravi je nadzorni odbor najvišji organ nadzora javne porabe v občini. Kot župan sem zavezan za izvrševanje proračuna in odgovoren za njegovo izvrševanje. Porabnik občinskih sredstev je v pretežnem delu svojega poslovanja tudi Vrtec Ptuj. Žal Vrtec Ptuj oz. njegov svet nima sprejetega poslovnika o delu, ki bi predpisoval pogoje, pobudnike in način sklica seje sveta zavoda, tako da je to odvisno zgolj od interesa ravnateljice Vrtca Ptuj oziroma predsednika vrtčevskega sveta. Čeprav kot župan nimam zakonske podlage za zahtevo za sklic seje sveta zavoda, sem kot odgovorna oseba občine za izvrševanje proračunskih sredstev dolžan slediti dokončnemu poročilu NO MO Ptuj o izvedbi nadzora v Vrtcu Ptuj, ki je prav tako samostojen organ občine. Svet zavoda v skladu z zakonom dela na sejah, na katere lahko povabi, kogar želi. Ravnateljica ni članica sveta zavoda, zato je njena prisotnost dopustna le, če se člani sveta tako odločijo," svoje ravnanje v zvezi z Vrtcem Ptuj oz. v zvezi s svojimi predlogi svetu Vrtca pojasnjuje ptujski župan. V. y Foto: Črtomir Goznik oseba za izvrševanje proračuna župan dolžan dati. Trditev piscev podpore ravnateljici Vrtca, da je od sveta zahteval njeno razrešitev, niso resnične, kajti z dopisom je predlagal zgolj obravnavo poročila NO MO Ptuj in ukrepe, saj kot izhaja iz poročila, se v primeru nadaljevanja dela ravnateljice v Vrtcu Ptuj s poročilom ugotovljena praksa lahko nadaljuje. „Poudarjam, da ni v moji pristojnosti zahtevati od neodvisnega organa, kot je svet zavoda, da sprejme neke ukrepe. Svet zavoda ima zato svoje člane, ki so vsak zase sprejeli tako pravice kot dolžnosti čla- na sveta zavoda, pa tudi veliko odgovornost za svoje odločitve ali neodločitve, ki jo v primeru sveta Vrtca Ptuj nosijo tudi člani sveta zavoda.« O poslovnih in prijateljskih povezavah med Starič - Holobarjevo in Bratuževo Ravnateljica Vrtca Ptuj si je res pridobila mnenje ministrstva za šolstvo, pod katerim se je kot pripravljavec mnenj podpisala gospa Vida Starič -Holobar. Ne vem, ali je gospa pooblaščena za izdajo mnenja v takih primerih (menim, da je to šolska inšpektorica), vem pa, da se ravnateljica z omenjeno gospo zelo dobro pozna in da njen zet z Vrtcem Ptuj tudi poslovno sodeluje preko svo- jega podjetja KLN, d. o. o., ki nima nobenega zaposlenega. Glede pristojnosti pripravljavca za izdajo mnenja in more- bitnega navzkrižja interesov pri poslovanju omenjenega z Vrtcem Ptuj pa bomo povprašali na ministrstvo za šolstvo in šport," še odgovarja ptujski župan Miran Senčar na opozorila MIZŠ. Pripravila: MG Podravje • Razpis za prvo etapo avtoceste Draženci-Gruškovje je zaključen Prva dela na avtocesti se bodo začela v prvi polovici avgusta Razpis za izbiro izvajalca za izgradnjo avtocestnega odseka Draženci - Gruškovje za prvo, 7,26 kilometra dolgo etapo je zaključen. Dela bo na podlagi javnega razpisa v vrednosti 56,2 milijona evrov (brez DDV) opravljal konzorcij podjetij SGP Pomgrad, Gorenjska gradbena družba, CGP Novo mesto in Cestno podjetje Ptuj. »Pogodba za prvi sklop bo podpisana v prvi polovici julija. Dela na trasi se bodo začela po uvedbi izvajalca v delo, predvidoma tri ali štiri tedne po podpisu pogodbe. Dela mora izvajalec dokončati v roku 28 mesecev po uvedbi v delo,« so pojasnili na Dars. Dars je že 12. junija z Evropsko investicijsko banko (EIB) podpisal pogodbo za posojilo v višini 145 milijonov evrov, ki jih bo namenil za izboljšanje cestnoprometne varnostni na več avtocestnih odsekih po vsej državi. Med drugim bo ta denar namenjen tudi za financiranje izgradnje novega avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje. Vrednost vzporedne ceste 6,5 milijona evrov Kot so nam pojasnili na DARS, je gradnja vzporedne ceste sestavni del gradnje avtoceste in je kot taka vključena tudi v gradbeno dovoljenje za avtocesto. Vzporedna cesta na začetku poteka po dosedanjih dveh lokalnih cestah: severni del se začne približno pri hišni številki Pobrežje 9a na severu, na jugu pa v Dobrenju. Dela naj bi se začela takoj po podpisu pogodbe za dela na avtocesti, predvidoma avgusta. »Gradnja vzporedne ceste bo potekala sočasno z gradnjo avtoceste,« so še enkrat zatrdili na Dars. Sicer pa je vrednost izgradnje vzporedne ceste ocenjena na 6,5 milijona evrov. Za sklop dve vložena pritožba neizbranega ponudnika Za sklop dve, ki zajema začetna gradbena dela za drugi del, pa je bila od neizbranega ponudnika na odločitev naročnika o oddaji del vložena zahteva za revizijo; trenutno tečejo aktivnosti pravnega varstva, so pojasnili na Dars. Na razpisu je bila izbrano sarajevsko podjetje Euro Asfalt, d. o. o., ki je ponudilo, da bo dela opravilo za 6,16 milijona evrov. Foto: Črtomir Goznik Da je vzporedna cesta neločljivi del projekta izgradnje avtocestnega odseka, je povedal tudi podlehniški župan Marko Maučič. Dodal je: »Pogoja, da morajo zgraditi vzporedno cesto, nam ni bilo treba dati, saj je to moral Dars že sam predvideti, ker trasa AC povozi sedanjo regionalno cesto, zato je treba zgraditi novo. Mi smo jim samo postavili pogoj, kje ta cesta ne sme potekati -namreč skozi center Podlehnika, kjer so šola, vrtec in druge stavbe in dodatne prometne obremenitve niso dopustne. Del naših občanov je tudi izrazil željo, da ta cesta ne bi potekala skozi naselje Kozminci/Stanošina, pa tega niso upoštevali, ker tam že sedaj poteka regionalna cesta. Nove trase pa ni bilo moč zagotoviti, ker bi ta potekala skozi območje Nature 2000.« Mojca Vtič 4 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 3- julija 2015 Slovenija, Podravje • Nepravilnosti v več kot polovici pregledanih obratov Število kršitev pri sledljivosti in označevanja mesa je visoko Uprava za varno hrano je v začetku tega leta objavila seznam pekarn in gostinskih obratov, v katerih so inšpektorji opravili nadzor in ki niso izpolnjevale zahtevanih zakonskih predpisov. Seznami so poželi veliko pozornost javnosti, na drugi strani pa nejevoljo gostincev in pekov. Tokrat so veterinarji pod drobnogled vzeli obrate za razsek mesa in mesnice, seznama kršiteljev pa še niso objavili. Poseben nadzor uprave je za- mesnic. Osem mesnic je bilo prejemal pregled 40 razsekovalnic gledanih skupaj s Finančno upra-prašičjega mesa, štirih razseko- vo RS, ki je preverjala izpolnjeva-valnic perutninskega mesa in 69 nje zahtev iz svoje pristojnosti. Zakaj niso in kdaj bodo objavljeni izsledki pregledov javnih institucij Kot omenjeno, je uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pregledala tudi seznam pekarn in gostinskih obratov, ob tem pa je pregled izvedla tudi v obratih javne prehrane. Kmetijski minister je maja na Ptuju poudaril, da izsledki pregleda javnih institucij (šole, vrtci, bolnišnice) ni bil objavljen, saj da zanj ni nihče vprašal. Ko smo na upravo za varno hrano nato naslovili vprašanje, ali nam lahko seznam pošljejo, se je izkazalo da ta še ne obstaja. Ko smo jih vprašali, zakaj so torej pripravili seznam gostinskih obratov, seznama za javne institucije pa ne, so odgovorili: »Glede na izjemno zanimanje javnosti v zvezi z rezultati nadzora v gostinskih obratih, tako novinarskih vprašanj kot zahtev po informacijah javnega značaja, smo napovedali objavo seznama po končanih pregledih vseh načrtovanih gostinskih obratov v letu 2014. Ker priprava takšnega seznama terja veliko časa in veliko dodatnega fizičnega preverjanja podatkov, smo seznam objavili v februarju. Trenutno nimamo resursov, da bi takšne sezname pripravljali za vsa področja iz naših pristojnosti, ki so izjemno široke. Kljub navedenemu analizo nadzora institucionalnih obratov v letu 2014 pripravljamo in jo bomo objavili predvidoma v juliju.« Podgoršek: Kršitelje bi morali javno objaviti Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Jože Podgoršek meni, da bi bilo dobro, če bi Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin javno objavila seznam mesnic in razsekovalnic, v katerih so inšpektorji ugotovili nepravilnosti pri sledljivosti in informiranju potrošnikov: »Varuh lahko govori o sumu, medtem ko imata uprava in agencija za varstvo konkurence aparat, s pomočjo katerega lahko nedvoumno dokažeta, da se nekaj dogaja.« Podgoršek nasprotuje zavajanju potrošnikov: »Nimam težav, če prodajamo tudi tuje izdelke na policah, a bodimo pošteni do potrošnikov in to povejmo, potrošnik pa se bo potem sam odločil, ali bo kupil poljsko ali slovensko meso.« (sta) je imela označba mesa na prodajnem mestu samo navedbo države, npr. Slovenija, slovensko meso, ni pa bilo razvidno, ali gre za »poreklo Slovenija« ali »vzreje-no v Sloveniji«. Veterinarji uprave so izvedli skupaj 113 pregledov, od tega so bile 60 primerih, (fotografija je simbolična). Foto: Črtomir Goznik kršitve zakonodaje ugotovljene v Nepravilno označevanje, nepopolni dokumenti o izvoru mesa Pomanjkljivosti oz. neskladja so bila ugotovljena v 13 razseko-valnicah za rdeče meso in v 47 mesnicah. Inšpektorji so ugotovili, da sedem nosilcev živilske dejavnosti ni imelo zagotovljene sledljivosti v obratu/mesnici; v šestih primerih dokumenti, ki so spremljali pošiljko v obrat/ mesnico, niso vsebovali vseh podatkov. Nosilci živilske dejavnosti v 19 primerih niso mogli dokazati rojstva živali, a so kljub temu uporabili oz. označili meso z označbo "poreklo", ki se lahko uporabi le, če je bila žival rojena, vzrejena in zaklana v isti državi. Veterinarji so v sedmih primerih ugotovili, da je bilo v prodajni vitrini poreklo mesa navedeno drugače, kot je bilo na dokumentih, ki so spremljali pošiljko mesa v mesnico, v osmih primerih je bil pred mesom v prodajni vitrini napačno naveden dobavitelj; v devetih primerih meso v prodajni vitrini to sploh ni bilo označeno; v štirih primerih mesa v prodajni vitrini ni bilo mogoče povezati z vhodnimi dokumenti; v šestih primerih Veterinarski pregledi se bodo nadaljevali Veterinarji uprave so izvedli skupaj 113 pregledov, od tega so bile kršitve zakonodaje ugotovljene v 60 primerih. Na podlagi ugotovljenih neskladnosti je bilo izrečenih 28 opozoril, izdanih 23 ureditvenih odločb in sedem plačilnih nalogov. Ugotovitve kažejo, da je stopnja neskladnosti z zakonodajo na področju sledljivosti in označevanja mesa visoka, zato bo uprava za varno hrano nadaljevala aktivnosti na tem področju. Kot je poročal spletni portal MMC, so na upravi še pojasnili, da seznama kršilcev tokrat ne bodo javno objavili, saj da je večina mesarjev nepravilnosti odpravila. Mojca Vtič Cirkulane • Nadomestne volitve uspešne za SLS in SMC Razmerje političnih sil se je spremenilo V občini Cirkulane so 17. maja in 28. junija izvedli nadomestne volitve, na katerih so volivci v dveh volilnih enotah izbirali nova člana občinskega sveta. Nadomestne volitve je bilo treba izvesti zaradi nenadne smrti dveh svetnikov (Milana Žumbarja in Štefana Bana, oba SD). 17. maja so se na volišča odpravili volivci v tretji volilni enoti, ki obsega naselja Pohorje, Paradiž, Slatina in Mali Okič. Mandat so zaupali Renatu Grobenskemu (SLS). Njegov mandat je že potrdil tudi občinski svet. V nedeljo so nadomestne volitve potekale v drugi volilni enoti, ki obsega naselji Gradišče in Pristava. Za svetnico je bila izvoljena Mira Petrovič (SMC). Mandat Petrovičeve bo občinski svet potrjeval po prejemu poročila občinske volilne komisije. Po nadomestnih volitvah se je v devetčlanskem svetu občine Cirkulane nekoliko spremenilo razmerje političnih sil. Stranki SD sta od štirih svetnikov v začetku mandata zdaj ostala dva. Dva svetnika (prej enega) ima po novem stranka SLS, na novo je v občinskem svetu zastopana stranka SMC. Najmočnejša stranka v občinskem svetu je še vedno SDS, katere član je tudi župan Janez Jurgec, saj ima štiri mandate od devetih. MZ Slovenska Bistrica • Lions klub za pomoč Nepalu po potresu namenil 1000 evrov Viki Grošelj: »1000 evrov pomnožite s 100. To je dejanska vrednost pomoči.« Konec aprila in sredi maja sta državo Nepal prizadela potresa, ki sta zahtevala več kot 8500 življenj, milijon ljudi pa je ostalo brez strehe nad glavo. Z namenom pomagati Nepalcem in Nepalkam, so 30. junija slovenjebistriški člani lions kluba znanemu slovenskemu Himalajcu Vikiju Grošlju simbolično predali donacijo v višini 1000 evrov. »Imam srečo, da lahko Nepalcem neposredno pomagam. Natančno vem, kje so ljudje najbolj potrebni pomoči, saj sem se v času potresa na svoje oči prepričal. In lahko povem, da bom denar osebno razdelil in da ga bodo dobili, kot se reče, direktno v žilo,« je povedal Grošelj. Na vprašanje, kaj pomeni 1000 evrov za Nepal, pa je odgovoril: »1000 evrov pomožite s 100, da boste dobili primerjavo s Slovenijo.« Ob tem je poudaril, da se bodo obnovitvena dela v Nepalu izvajala jeseni, saj je sedaj čas monsunskega deževja, in da stiska ljudi še traja, četudi niso na časopisnih naslovnicah. Dogodku je prisostvoval tudi častni generalni konzul Nepala v Sloveniji Aswin Kumar Shre-stha. Zahvalil se je Lions klubu Slovenska Bistrica, bistriški himalajski odpravi in Sloveniji za nesebično pomoč. »V stiski spoznaš prijatelja, pravi pregovor. Ponosen sem, da imamo toliko dobrih prijateljev v Sloveniji, ki darujejo tudi v zanje težkih časih. Vesel sem, da sem si za svoj drugi dom izbral Slovenijo,« je povedal konzul. Denar za pomoč nepalskim državljanom, ki so med najrevnejšimi na svetu, zbirajo številne dobrodelne organizacije, od Rdečega križa, Karitasa, Planinske zveze Slovenije ... do lions klubov. In slovenjebistriški lions klub je šesti tovrstni klub, ki se je odločil pomagati. »Lions klubi res delujemo lokalno, vendar smo se tokrat odločili pomagati globalno. Nepal se nas je še posebej dotaknil, saj smo ravno v aprilu, še pred potresom, gostili Vikija Grošlja, ki nam je predstavil lepote te države, ob tem pa so tudi nekateri naši člani lani obiskali to državo,« je povedal predsednik Ivan Kosi ter dodal, da se v klubu zavedajo, da s 1000 evri ne bodo rešili težav, lahko pa k rešitvi pripomorejo. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Ivan Kosi je donacijo v spremstvu konzula Aswina Kumarja Shre-sthe predal Vikiju Grošlju. petek • 3- julija 2015 Poslovna in druga sporočila Štajerski 5 Kmetijstvo • Pričetek žetve ječmena in pšenice Klasje zori, cena še nedorečena Za letošnje leto so kmetje predlagali izhodiščno ceno 200 evrov za tono pšenice kakovosti A, za B1 185 evrov, za B2 170 evrov, za C pa od 150 do 155 evrov. Foto: Martin Ozmec Spravilo ječmena se je v teh dneh že začelo, kmalu bo sledila žetev pšenice, cene pa so kot vsako leto še vedno neznanka. Tudi podravski kmetje so v pričakovanju spravila pridelka - najprej ječmen, nato pride na vrsto pšenica. Medtem ko je pri nas nekoliko manj govora o odkupni ceni ječmena, ki je na njivah v manjšini v primerjavi s pšenico, je o ceni slednje vsako leto veliko govora, tudi s povišanimi toni. Danes (v petek), ko se bodo sestali predstavniki žitne verige in spregovorili o odkupnih cenah pšenice, povišanih tonov ni pričakovati. Vendar tudi dokončno oblikovanih cen ne. »Naše izhodiščne cene so že nekaj časa znane. Na tokratnem sestanku še ne pričakujem dokončno oblikovane cene in potrjene s strani vseh deležnikov verige. Pri nas namreč cena nikoli ni znana, preden na njivi ne pade prvi klas pšenice. Prav tako še niso znani parametri, zato se bomo na temo cene še večkrat sestali,« je dejal Franc Kučan, ki v pogajanjih zastopa slovenske kmete. Letošnja letina pšenice bo, tako kot tudi drugih žit, količinsko slabša, zato kmetje upajo na nekoliko višjo odkupno ceno. Lani, ko je bilo zrnja več, so bile odkupne cene do 15 evrov na tono nižje od sedaj predlaganih, dodatno težavo pri odkupu slovenskih žit pa povzroča tudi ponudba iz sosednjih držav. Mlinarji in peki se namreč spogledujejo s cenami na Hrvaškem in Madžarskem, to pa kmete, ki si želijo tvornega sodelovanja v žitni verigi, moti. Pomembno V prostorih restavracije kreativnih idej PAN v Kidričevem je 18. junija potekala deveta podelitev diplom diplomantom Višje strokovne šole Šolskega centra Ptuj. Podelila sta jih direktor Šolskega centra Branko Kumer in ravnatelj Višje strokovne šole Robert Harb. dejstvo je tudi to, da bodo letošnje rastne razmere povzročile od 20 do 30 % manjši pridelek pšenice, kot je bil lanski. Mokra jesen je oteževala setev, suha pomlad pa rast. Pridelka bo manj, strošek pridelave podoben lanskemu Pred dnevi je Kmetijski inštitut Slovenije postregel z izraču- Na VSŠ izobražujejo študente v štirih programih: bionika, ekonomist, mehatronika ter upravljanje podeželja in krajine. „Posebej smo ponosni na to, da smo podelili prvo diplomo inženirju bionike, ki je postal prvi inženir bionike ne samo na ptujski ni stroškov pridelave pšenice. Izračun pove, da znašajo stroški pridelave 5,3 tone pšenice na hektar 252 evra za tono. Glede na prejeto subvencijo je strošek za tono pšenice 176 evrov. Pri izračunu subvencij so upoštevane sheme neposrednih plačil za leto 2015, ki zajemajo vračilo trošarine v višini 32, plačilno pravico v višini 177, zeleno komponento v višini 75,9 in proizvodno vezano plačilo v višini 114 evrov na hektar. višji šoli, temveč tudi v Sloveniji," je dejal Harb, ki je ob Vlasti Sto-jak, direktorici občinske uprave Mestne občine Ptuj, bil slavnostni govorniki na tokratnem dogodku. Podeljena so bila tudi priznanja za najvišje povprečne ocene ter dve priznanji za posebne dosež- »Izračun inštituta, da je strošek za tono pšenice 176 evrov, ni točen. Gre za neko pavšalno oceno. Letošnji strošek pridelave pšenice ni bil nič manjši kot lansko leto, ko je bil okoli 190 evrov po toni. Ne gre pa pozabiti na dejstvo, da bo letošnji pridelek za četrtino manjši, kar pomeni, da se bo za toliko podražila tudi končna cena,« je dejal Kučan. Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so izračunali tudi strošek pridelave ječmena. Ob predvi- ke; prejela sta ju diplomanta me-hatronike Alen Kosec in Vlatko Vukovic. Priznanji pa je Harb podelil tudi dr. Martinu Terbucu, mentorju največjemu številu letošnjih diplomantov, in mag. Stanislavu Plazarju, ki je v desetih letih obstoja VSŠ Ptuj opravil mentorstvo kar 117 študentom. Posebno zahvalo za mentorstvo in za srebrno priznanje, ki ga je od Štajerske gospodarske zbornice prejel za inovacijo Panel Savonius mikro-vetrnih elektrarn med najboljšimi inovacijami Podravja za leto 2014, pa si je prislužil predavatelj Mar- denem pridelku 4,9 tone na hektar je ta 302 evra na tono, ob tem pa je treba upoštevati subvencijo, ki je enaka kot pri pšenici. Z znižano subvencijo bo strošek pri ječmenu po oceni inštituta 174 evrov na tono. Vreme znova določa kvaliteto pridelka Kombajni bodo najprej poželi ječmen. Ponekod so to že storili, na nekoliko bolj vlažnih tleh pa ga bodo pospravili v prihodnjih dneh. »Površine kmetijskih zemljišč pod ječmeni se vsako leto povečujejo. Ječmen je rastlina, ki se vsako leto izogne poletnim sušam, zato so pridelki praviloma stabilni. Letos bo zelo velika razlika v pridelkih ječmena med posevki, ki so bili zaščiteni proti bolezni v začetku klasenja, in drugimi. V času polnjenja zrnja je zaradi padavin nezaščitene ječmene napadla bolezen ro-mularija in uničila listno površino, kar je bistveno zmanjšalo pridelek. Pri ječmenih se kot kvaliteta ugotavlja samo hektoli-trska teža, ki pa mora biti preko 65,« je povedal vodja oddelka za kmetijsko svetovanje na Kme-tijsko-gozdarskem zavodu Ptuj Ivan Brodnjak. Na žetev so pripravljeni tudi na Kmetijski zadrugi Ptuj. Direktor Marjan Janžekovič je napovedal, da se bo odkup ječmena pričel konec tega tedna, njihova ponujena cena pa znaša 130 evrov. Odkupna mesta ječmena so: Mešalnica Središče ob Dravi, Perutnina Ptuj in PP Agro Maribor. »Odkup pšenice pričakujemo v naslednjem tednu, cena pa še ni definirana,« je dejal Janžekovič. Odkupna mesta za pšenico so: Mlin Korošec Zabovci, Me-šalnica Središče ob Dravi, Perutnina Ptuj, PP Agro Maribor in Žito Intes Maribor. »Pričakovan odkup znaša 8000 ton, pričakujemo pa boljšo kvaliteto.« Kvaliteta pšenice je odvisna od sorte, tehnologije in vremena v času žetve. Vsakršne padavine v času dozorevanja, še bolj pa ko je pšenica zrela, slabšajo kvaliteto. Strokovnjaki zato svetujejo, da je smiselno pšenico požeti takoj, ko vlaga zrnja pade pod 14 odstotkov, saj vsako zamujanje s spravilom samo še poslabšuje kvaliteto pridelka. Miha Šoštarič Foto: arhiv šole V deveti generaciji je diplomiralo kar 58 diplomantov. Slovenija • O enakosti spolov Na polno enakost spolov lahko računamo čez 80 let Evropski inštitut za enakost spolov je pred nekaj dnevi objavil nove rezultate Indeksa enakosti spolov v Evropski uniji. Slovenija pri tem sodi med relativno uspešne države, a bo s takim trendom, brez ukrepov, polno enakost dosegla šele čez 80 let. Po izsledkih rezultatov naj bi se na ravni EU kazal zaznaven, a premajhen napredek med letoma 2005 in 2012, Slovenija naj bi bila pri tem relativno uspešna. „ Slovenija se z indeksom 57,3 (52,7 leta 2005) uvršča nekoliko nad povprečje EU; največji napredek pa je bil narejen na področju moči, torej večje zastopanosti žensk v politiki in gospodarstvu. Vendar pa s takim trendom, brez nadaljnjih ukrepov, na polno enakost lahko računamo šele čez približno 80 let," so rezultate povzeli na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Tudi zaradi vsega tega smo se v našem uredništvu odločili, da poudarimo pomen in vlogo žensk. Celo poletje bomo v našem časopisu na strani 7 predstavljali zanimive ženske iz Sp. Podravja, ki so aktivne in uspešne na številnih področjih. Dženana Kmetec Ptuj • Svečana podelitev diplom na VSŠ Prvi inženir bionike v Sloveniji Višja strokovna šola Šolskega centra Ptuj je izobrazila že deveto generacijo diplomantov. 58 so junija podelili diplome, ki so si jih z znanjem in učenjem prislužili v enem izmed štirih programov, ki jih izvajajo. 6 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 3- julija 2015 Podvinci • Proslavili 19. dan OGZ Ptuj in 80 let PGD Pacinje Gasilstvo ostaja velika humanitarna, dobro organizirana in strokovna organizacija V Podvincih so minulo soboto proslavili 19. dan gasilcev OGZ Ptuj in 80-letnico PGD Pacinje. V gasilski paradi je sodelovalo več kot 300 uniformiranih gasilcev in 26 gasilskih vozil; Kljub krizi ostaja gasilstvo velika humanitarna, dobro organizirana in strokovno usposobljena organizacija. V veliki paradi skozi Podvin-ce, ki so jo pripravili v počastitev obeh pomembnih dogodkov, je sodelovalo več kot 300 uniformiranih gasilk in gasilcev s 26 gasilskimi vozili iz vseh 24 PGD, ki delujejo v okviru Območne gasilske zveze Ptuj. V pozdravnem nagovoru je predsednik PGD Pacinje Boštjan Ciglar povedal, da je v zgodovini vasi Pacinje, ki šteje le 230 prebivalcev, zapisano, da je ideja o ustanovitvi samostojne požarne brambe vzklila med vaškimi zanesenjaki že leta 1935. Leta 1952 so zgradili svoj gasilski dom in ga pozneje še večkrat dograjevali. Njihovo prvo Foto: M. Ozmec Foto: M. Ozmec Ob jubilejih so izročili gasilska priznanja in odlikovanja več kot 30 gasilkam in gasilcem z območja OGZ Ptuj. gasilsko vozilo je bilo znamke IMV, danes pa premorejo sodobno vozilo GV1 z motorno Odlikovanja za posebne zasluge v gasilstvu je prejel Jože Pihler, dolgoletni član PGD Podvinci in nekdanji delavec Taluma, kjer je bil zaposlen kot gasilec. Bil je nosilec številnih pomembnih funkcij v gasilstvu, med drugim je bil leta 1996 prvi sektorski poveljnik takratne Gasilske zveze MO Ptuj. Ves čas je skrbel tudi za razvoj svojega društva PGD Podvinci. brizgalno ter motorno brizgal-no Rosenbauer, ki za sedaj še zadoščata za potrebe društva, v katerem trenutno deluje 24 članov. Slavljencem je ob 80-letnici čestital tudi predsednik Območne gasilske zveze Ptuj Marjan Meglic in pojasnil, da so se prav zaradi tega jubileja odločili, da praznovanje 19. dneva gasilcev OGZ Ptuj poteka v tem kraju. Ob ugotovitvi, da je tradicija gasilstva na Slovenskem zelo bogata, saj šteje že več kot 140 let, je poudaril, da so gasilci vedno razumeli, da je treba pomagati sočloveku, še posebej, kadar je v stiski zaradi požara, elementarne ali druge nesreče. Z zadovoljstvom je ugotovil, da je v gasilstvu spet vse več mladih, kar je porok za uspešno prihodnost te humane organizacije. V imenu župana MO Ptuj je gasilcem ob obeh jubilejih čestital podžupan MO Ptuj Go-razd Orešek in v slavnostnem govoru poudaril, da se tudi v lokalni skupnosti zavedajo izjemnega pomena prostovoljnega gasilstva pri nas, zato se je zahvalil za njihovo humano delo in nesebično pomoč, ki jo nudijo vsem ljudem v stiski. Na vse pomembnejšo vlogo gasilskih organizacij pri nas je opozoril tudi regijski poveljnik gasilskih enot Dušan Vižintin. Da je gasilstvo kljub kriznim časom uspelo ostati velika, dobro organizirana, močna, strokovno podkovana in tudi dobro opremljena organizacija, je poudaril tudi predstavnik Gasilske zveze Slovenije Janez Merc. Po njegovem je gasilstvo pomemb- 0 začetkih in razvoju gasilstva v PGD Pacinje je govoril predsednik društva Boštjan Ciglar. no tudi na vasi, saj je marsikje edino gibalo življenja v lokalni skupnosti. Ob jubilejih so se najzaslužnejšim gasilkam in gasilcem oddolžili s priznanji, gasilskimi odlikovanji in zahvalami OGZ Ptuj in PGD Pacinje. Slovesnost so s kulturnim programom popestrili godba na pihala občine Dornava in pevci moškega pevskega zbora KD Rogoznica, ki ga vodi Grega Lačen, v poznejšem zabavnem delu pa so nastopile Vesele Štajerke. M. Ozmec Zavarovalnica Triglav triglav Vse bo v redu. www.triglav.si petek • 3- julija 2015 Poslovna in druga sporočila Štajerski 7 Ida Žunkovič iz Stoperc v občini Majšperk Osebnost, iz katere vejeta pozitivizem in optimizem »Carpe diem (izkoristi dan, op. a.) je moja misel, ki me spremlja vsak dan,« je povedala Ida Žunkovič iz Stoperc. In kot je videti, glede na to, da je na njenem obrazu vedno nasmeh, to misel tudi živi. Sicer pa je Ida Žunkovič učiteljica v stoperški šoli, mati petih otrok in povezovalna nit v kraju, saj skorajda ni društva, v katerem ne bi sodelovala. Čeprav je Ida tako pomembno vpeta v življenje v kraju pod Do-načko goro, pa v njem živi šele dobrih 15 let, pred tem je oblikovala družbeno življenje v Makolah, kjer je bila 15 let članica folklorne skupine Anice Černejeve. A Ida se je hitro privadila življenja v drugem kraju, med drugimi ljudmi. »Hitro sem se počutila Stoperčanka, navsezadnje sta si kraja podobna, ob tem pa so me tudi domačini hitro sprejeli. Čeprav pravijo, da moraš veliko narediti, da postaneš Sto-perčan, imam občutek, da mi je to uspelo,« je povedala. Kot omenjeno, je dejavna v skorajda vseh društvih in prisotna na vsaki prireditvi v tem malem kraju. Pet let je bila vodja etnografske sekcije v kulturno-prosvetnem društvu, sedaj je prevzela vajeti literarne sekcije. In čigavo poezijo najraje vzame v roke, ko je postavljena pred izziv izbrati pesem za recitacijo? »Toneta Pavčka,« je odgovorila in nadaljevala: »Sicer pa sem tudi sama rada kaj napisala, vendar ne za javnost. Pisala sem osebnoizpo-vedne pesmi.« Ida je tudi članica športnega društva, Združenja rejcev plemenskih telic Stoperce, pa planinskega društva, kjer je bila med ustanovitelji mladinske sekcije. »Članica lovskega društva nisem, ker mi mož Marija Štuhec s Senika v občini Sveti Tomaž S trdim delom na zemlji do preživetja Nekoč je delala v ormoški tovarni očal Carrera Optyl, danes pa jo ob petkih dopoldne videvate na ormoški tržnici. Po dobrih dvajsetih letih se je odločila zamenjati delo v tovarni z delom na kmetiji. »Zelo težko je kaj prodati na domu, še posebej če si na vasi, med številnimi kmetijami, kjer gospodinje obdelujejo svoje vrtove. Zato sem lani junija prvič poskušala s prodajo na ormoški tržnici. Takrat sem prinesla med kupce malo zelenjave in v dveh urah sem vse prodala. Začetki so bili težki. Bala sem se, da se v Ormožu taka prodaja ne bo obnesla, vendar sem sedaj zadovoljna. Zadovoljni pa so tudi kupci. Gre povečini za starejše ljudi, je pa v zadnjem obdobju vedno več mlajših, ki se zavedajo vrtne pridelave zelenjave. In na tržnico vsak petek dopoldan nesem toliko zelenjave, kot mi je v enem tednu zrase. Na tržnico nesem le tiste stvari, ki so v danem trenutku dozorele na vrtu. Zato gre za svežo zelenjavo. Kupcem zares ponudim le tisto, kar se znajde tudi pri nas doma, na naši mizi.« Poleg zelenjave Stuhečeva ponuja kupcem tudi kokošja jajca - redi namreč 180 kokoši -, poleg osnovne kmetijske dejavnosti pa ima registrirano tudi dopolnilno dejavnost na kmetiji. Peče namreč kekse in potice ter s tem poskrbi za dodaten zaslužek za vsakdanje preživetje. Miha Šoštarič Mati petih otrok, vodja literarne sekcije, učiteljica, članica večine stoperških društev ... ne dovoli,« je povedala in se je nasmejala. Omenili smo, da jo zanima etnografija. »Rada imam ljudsko dediščino. Tudi doma ohranjamo izročila. Tako kosimo na roke in obračamo seno, slednje je na hribih tako ali tako nujno, prav tako vsako leto kožuhamo, imamo koline, kot so bile nekoč, z jutranjimi žganci in skupno večerjo ob koncu dela,« je povedala Žunkovičeva, ki je navade Stoperčanov in zgodovina kraja dodobra spoznala tudi pri pripravi knjige o Stopercah, ki je izšla leta 2007 in h kateri je veliko pripomogla. Ida želi otroke naučiti, da se človeka ne sme soditi po statusu Ida Žunkovič je že 13 let učiteljica na stoperški podružnični šoli in bogato udejstvovanje na družbenem področju želi prenesti tudi na svoje učence: »Kot učiteljica lahko vplivam na mlade, da se udejstvu-jejo v kraju, da najdejo lepoto v Stopercah in da nato tukaj ostane- Foto: Peter Kitak jo.« Ob tem pa želi mladim vcepiti tudi miselnost, da se ne sme soditi sovrstnikov po statusu, temveč po tem, kakšna oseba so. »To skušam naučiti tako svoje učence kot svoje o troke,« j e d ej ala Kot smo omenili že v uvodu, je Ida Žunkovič mati petih otrok. »Najstarejša, Maja, je stara 16 let, Lea jih šteje 13 let, leto mlajši je Luka, sedem let je star Miha, najmlajša s petimi leti pa je Ana. Naj-napornejša so pri veliki družini kosila,« seje pošalila Ida Žunkovič. Velika družina živi na kmetiji in vsi otroci pomagajo pri delu. »Skupaj gremo na njivo, travnik. Samoumevno je, da pomagajo,« je povedala Ida. Ob petih otrocih in bogatem družbenem udejstvovanju ji tako za hobije in zase ostane bolj malo časa. Knjige, misli, poezijo rada bere - a ponoči, ker čez dan ne uspe. Ko pa se ji vendarle pripeti, da ima tudi podnevi čas, vzame pot pod noge in se odpravi na bližnje vrhove. »Rada grem v naravo, da sem sama s sabo, s svojimi mislimi v tišini. Sproščujoče je,« nam je zaupala. Preden sva izpili kavico, sem jo vprašala, ali bi rada še sama kaj dodala. In je povedala: »Nikoli se nisem vprašala, ali otroci da ali ne, ali bomo zmogli ali ne. Skušam čim bolj živeti življenje. Tako mi je žal, da mladi nimajo otrok bolj zgodaj in čakajo, da bodo imeli prej urejeno hišico, avto in vse drugo.« Za misel o krajanki Idi Žunkovič sem poprosila tudi predsednika KS Stoperce Petra Kitaka, ki se je nemudoma odzval in zapisal: »Ida Žunkovič je ženska številnih interesov. Rada poprime za vsako delo na domači kmetiji in poskrbi, da je okolica hiše vedno urejena. Ob tem si vzame tudi čas in voljo za aktivno udejstvovanje v kraju. Vedno nove ideje uspešno prenaša v več društev v kraju, katerih članica je. Mnogim obveznostim navkljub je Ida vedno nasmejana, dobre volje in pripravljena pomagati sočloveku. Iz nje vejeta pozitivizem in optimizem.« Mojca Vtič V majhni vasici Senik v občini Sveti Tomaž prebiva manj kot 100 ljudi. Med njimi je tudi Marija Štuhec, ženica, ki si vsakdanji kruh služi s trdim delom na kmetiji. »V Carreri Optylu sem bila zaposlena 22 let. Vendar mi serijsko delo ni bilo všeč, poleg tega pa je bilo plačilo za naše delo vezano na skupinsko normo. Bilo je veliko nezadovoljstva. Med delavci so se zaradi nedoseganja norme pričela trenja. Trudila sem se, kar se sedaj potrjuje tudi ob delu na zemlji, vendar to ni bil posel zame,« je pogovor pričela Štuhečeva. Poleg nezadovoljstva z delom v tovarni je imela vedno željo po delu v naravi. Z možem, ki je pred leti ostal brez službe v Tovarni sladkorja Ormož, sta že v preteklosti doma na manjši površini pridelovala semenski česen ter nekaj drugih vrtnin in poljščin. Poleg tega sta spomladi vzgajala sadike paprike, paradižnika in kumar. »Odločitev, da ostanem doma, je bila zelo težka, sajje bil doma brez zaposlitve tudi mož. Poleg tega sva pred dvema letoma, ko sem jaz zapustila službo, imela majhno kmetijo. Dobremu hektarju svoje zemlje sva letos dodala še 80 arov zemlje, ki jo imava v najem.« Veliko je ročnega dela Poleg semenskega česna in nekaj malega koruze se je Marija ob pomoči moža odločila za pridelavo vrtnin. »Odločitev je padla na pridelavo vrtnin na stari, vrtni način. Razgradljivih folij, ki so proti zaraščanju trave pod vrtninami, si ne moreva privoščiti, zato je treba vsakodnevno med vrtnine z motiko. Ročnega dela je res veliko, zemlja zahteva celega človeka.« Na površinah, ki se raztezajo ob stanovanjsko-gospodarskem poslopju, je mogoče najti raznovrstno zelenjavo. Največ je krompirja, paradižnika in kumaric, seveda pa ne manjkajo solata, korenje, peteršilj in fižol. »Pri nas je tako kot na večini vrtov. Vse, kar potrebujemo za pripravo lastnega jedilnika, je tudi na mojih površinah, le da je tega nekaj več, kot si pridela posamezna družina,« nadaljuje Štuhečeva. Zraven sezonskega rastlinja nekaj zelenjave pridela v dodatnem 120 kvadratnih metrov velikem rastlinjaku, ki ga uporablja celo leto. »Večina Marija Stuhec svežo zelenjavo, ki jo pridela na domačem vrtu, prodaja na ormoški tržnici. vrtnin je tako na prostem, zato je še toliko večja nevarnost, da ostaneš brez pridelka. Vse je odvisno od vremena.« Poleg vremenskih nevšečnosti pa so sovražniki vrtninam še uši, polži in bolezni, ki prav tako povzročajo dodatno delo in skrb. -FotOHMba-Soàlr Poleg zelenjave še kokošja jajca in keksi Kot poudaril Stuhečeva, je potrebnega veliko dela, da zelenjava zrase, nato paje treba to zelenjavo prodati. 8 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 3- julija 2015 Slovenija, Podravje • Uporaba plačilnih kartic v tujini Četudi dvignete deset evrov, je lahko provizija Vsako leto, ko se odpravimo na daljše ali krajše počitnice v tujino, se pojavi dilema, ali denar vzeti s sabo ali gotovino raje dvigniti v tujini na bankomatu. na banko in vrsto kartice se razlikuje tudi višina provizije, ki jo moramo odšteti za dvig v tujini. In ponekod je lahko provizija višja od morebitnega zne stercard ali Visa. NLB V največji slovenski banki, Novi Ljubljanski banki, so povedali, da je dvig gotovine z NLB kartico Ba Maestro na bankoma-tih skupine NLB (NLB, NLB Razvojna banka, NLB banka d. d., Tuzla, NLB banka Beograd, NLB Tutonska banka, NLB Priština, NLB Montenegro banka) brezplačen. Dvig gotovine na bankomatu druge banke v Sloveniji in v državah EU v evrih, švedskih kronah in romunskih levih stane 0,53 evra na dvig. Dvig gotovine na bankomatu v državah Evrope v ostalih valutah (brez prej omenjenih), na primer v kunah, ter izven Evrope vas bo dvig stal najmanj 2,2 evra in največ 23 evrov oziroma 1,03 % višine dviga. Dražji bo dvig gotovine s kartico NLB MasterCard in NLB Visa, saj provizija znaša 3,8 % od zneska dviga oziroma minimalno 13,10 evra. Unicredit Na bankomatih UniCredit Bank in skupine UniCredit doma in v tujini (na 20.000 bankomatih v 18 državah) so dvigi gotovine s kartico Maestro brez nadomestila. Gotovinski dvig s kartico Maestro na bankomatih drugih bank v Sloveniji in v članicah EU je trikrat mesečno brez nadomestila, vsak naslednji dvig je 0,55 Kot so opozorili na ZPS, vam lahko bankomat postavi vprašanje, ali želite transakcijo opraviti v domači ali lokalni valuti. »Če se odločite za domačo valuto, se bo namreč znesek nakupa obračunal po menjalnem tečaju upravljavca bankomata ali plačilnega terminala v hotelu. Ta pa je lahko precej manj ugoden kot menjalni tečaj Mastercarda ali pa Vise, ki je uporabljen pri plačilu v lokalni valuti. S transakcijo 'v domači valuti' lahko za svoje evre dobite tudi do deset odstotkov manj. Za nakup v protivrednosti 300 evrov boste na primer lahko plačali 30 evrov več, kot bi sicer. Takšna praksa je najbolj znana na Poljskem, v Veliki Britaniji, Švici in Turčiji, opažena pa je bila tudi na Tajskem in v Dubaju,« so povedali na ZPS. Prav tako priporočajo, da ko prodajalec opravi transakcijo namesto vas, izrecno zahtevate plačilo v lokalni valuti. »Na splošno velja, da se je treba pred odhodom v tujino pripraviti tudi na plačila in si vnaprej zapisati ali pa sproti preveriti menjalni tečaj, torej si odgovoriti na vprašanje, koliko lokalne valute dobim za en evro, da boste pri plačevanju lažje opazili morebitne razlike,« so še dejali na ZPS. evra. Za druge banke zunaj EU velja nadomestilo enega odstotka, kar pomeni minimalno dva evra in maksimalno 21 evrov. Stroški dviga gotovine s karticama MasterCard ali Visa UniCredit Bank za gotovinski dvig na bankomatih ali POS (Slovenija, tujina, EU) znašajo pet odstotkov ali minimalno 12 evrov. Provizije za plačilo s kartico na prodajnih mestih, ki sprejemajo kartice, ni; te veljajo le za dvige gotovine. Poštna banka Slovenije Stroški dviga na bankomatih v državah EU, BIH, Srbiji, Črni gori in Turčiji z debetno kartico (kartico, ki ni kreditna - na primer Maestro) v EU znašajo 0,51 evra, zunaj EU pa znašajo 2,9 evra. Kadar boste gotovino dvignili s kartico z odloženim plačilom, bo provizija znašala pet odstotkov od zneska oziroma najmanj 12 evrov. Dvig go- Foto: Črtomir Goznik tovine se lahko opravi na bankah z oznako Maestro. Banka zaračuna strošek v višini dveh odstotkov od zneska dviga. Če boste denar dvignili s kartico z odloženim plačilom, bo banka zaračunala pet odstotkov od zneska gotovine oziroma najmanj 12 evrov. Delavska hranilnica V državah evropske monetarne unije (28 držav) so dvigi na bankomatih brezplačni. V BIH, Srbiji, Črni gori in Turčiji je strošek dviga en odstotek od zneska oziroma minimalno 1,67 evra in maksimalno 20 evrov (enako velja za dvige na bankah). Plačila s kartico so brez provizije. NKBM Za debetne kartice (Maestro) je strošek dviga gotovine v evrih v državah EU, v švedski ter romunski valuti 0,48 evra. V Kidričevo • Sprejem za najboljše šolarje Priznanja in knjižne nagrade Ob zaključku šolskega leta so na osrednji nedeljski slovesnosti ob 18. prazniku občine Kidričevo župan in ravnateljici obeh šol štirim najuspešnejšim učencem izročili pisna priznanja in knjižne nagrade. Pred polno dvorano domačinov in gostov, ki so se v nedeljo, 21. junija, zbrali na osrednji slovesnosti ob 18. prazniku občine Kidričevo, so tudi letos najboljšim osnovnošolcem v občini izročili priznanja in knjižne nagrade. Župan občine Kidričevo An- ton Leskovar in ravnateljici obeh osnovnih šol, Alenka Kutnjak iz OŠ Kidričevo ter Ivanka Korez iz OŠ Cirkovce, so za izjemne uspehe pri učenju, na številnih šolskih tekmovanjih in pri izven-šolskih dejavnostih, priznanja občine in priložnostne knjižne nagrade izročili štirim, na vseh področjih posebej izstopajočim učencem devetih razredov. Prejeli so jih Eva Pernat iz OŠ Kidričevo ter Žiga Ciglarič, Andraž Potočnik in Aljaž Vauken iz OŠ Cirkovce. -OM Foto: M. Ozmec Posebna priznanja in knjižne nagrade so prejeli Eva Pernat iz OŠ Kidričevo ter Žiga Ciglarič, Andraž Potočnik in Aljaž Vauken iz OŠ Cirkovce (Aljaž se slovesnosti ni mogel udeležiti). Gorišnica • Devetošolci pri županu Nagrada za odličnjake S koncem pouka v letošnjem šolskem letu se je od šolskih klopi gorišniške osnovne šole poslovila generacija 46 učencev, rojenih leta 2000. Vsi učenci so uspešno zaključili svoje osnovnošolsko izobraževanje, med njimi pa je kar 12 takih, ki po svojem uspehu in dosežkih še posebej izstopajo: Nika Bedrač, Filip Bezjak, Tjaša Horvat, Sara Leben, Jana Rajh Plohi, Eva Šalamon, Nika Zupa- nič, Ema Hunjet, Kevin Kristjan Kokot, Sara Kukovec, Nuša Men-daš in Žan Ozmec. Omenjene učenke in učence je za doseženo odlično učno povprečje (4,5 ali več) v imenu Občine Gorišnica nagradil župan Jože Kokot. V torek, 9. junija, je v občinskih prostorih najprej potekal uradni sprejem odličnjakov, kjer je župan učencem osebno čestital in jih nagradil s knjižno nagrado, zatem pa so se vsi skupaj odpravili še na kosilo. Mateja M. Pevec Foto: Laura petek • 3- julija 2015 Poslovna in druga sporočila Štajerski 9 12 evrov ali več Menjalni tečaj se od banke do banke razlikuje. Glede ska; to predvsem velja če dvignemo s karticama Ma- državah EU z drugimi valutami in v ostalih državah je strošek dva evra, razen za mlade, ki imajo dvig gotovine na vseh banko-matih brezplačen. Za kartice z odloženim plačilom so stroški dviga gotovine enaki ne glede na to, v kateri državi in pri katerem bankomatu se opravi dvig (pet odstotkov od vrednosti dviga oz. minimalno 6,50 evra). Stroški dviga na POS terminalih, bankah, z debetno kartico doma in v tujini je 2,75 evra, za mlade je brez nadomestila. Strošek dviga na POS terminalih s karticami z odloženim plačilom doma in v tujini je 5 % od vrednosti dviga oz. minimalno 8,5 evra. Previdno na bankomatih In kaj svetujejo banke svojim komitentom pred dvigom gotovine? Da je treba biti pred dvigom gotovine na bankomatu pozoren na kakršnekoli nepravilnosti na samem bankomatu oziroma na reži za izdajanje denarja. če na videz ni zaznati nepravilnosti, je treba pazljivo vnesti PIN kodo, sam vnos številk se zakrije z roko ali drugim predmetom. Nekateri goljufi čakajo tudi v bližini bankomata, zato je treba izstavljeni denar takoj skrbno pospraviti v denarnico oziroma na varno mesto, svetujejo banke. Zaradi večje varnosti banke predlagajo, da si stranke vključijo SMS-obvešča-nje o transakcijah, opravljenih s plačilnimi karticami. S prejetim SMS-obvestilom naj bi bile sproti obveščene o morebitnih nepooblaščenih transakcijah. Kaj storiti, če bankomat vpraša -domača ali lokalna valuta Če bankomat ponudi možnost takojšnje konverzije valut, svetujemo, da imetnik ne izbere te možnosti. V primeru izbire takojšnje konverzije po tečaju banke lastnice bankomata ta zaračuna še stroške takojšnje konverzije, kar je za imetnika kartice običajno manj ugodno, kot če se preračun izvede na podlagi menjalniških tečajev MasterCarda oz. Vise, ki so veljavni na dan obračuna v tujini. »Svetujemo, da imetnik kartice izbere opcijo brez konverzije (valutne menjave), sicer banka lastnica prodajnega mesta (ban-komata) zaračuna še strošek menjave. Tudi v državah zunaj evrskega valutnega območja je mogoče, da bankomati pri dvigu gotovine ponudijo možnost takojšnje konverzije valute,« je povedala Branka Vujanovič iz NKBM. Mojca Vtič Dornava • Ob dnevu državnosti predstavili poučno knjižico Miha spozna, kako je nastala Slovenija Na osrednji občinski proslavi ob dnevu državnosti so predstavili poučno knjižico dveh učenk 9. razreda Miha spozna, kako je nastala Slovenija, v poslopju občine Dornava pa so pripravili razstavo dokumentov in fotografij Združenja veteranov vojne za Slovenijo. Na predpraznični prireditvi v novi dvorani vaško-kulturne-ga centra Dornava je učencem osnovne šole in vsem drugim ob dnevu državnosti najprej čestital ravnatelj OŠ Dornava Iztok Hrastar. Prizadevnima učenkama 9. razreda Jani Me-ško in Tajdi Špes ter njunemu mentorju, učitelju Alešu Mardetku, se je za zahvalil za poučno knjižico, skozi katero učenci s pomočjo 8-letnega Mihe spoznavajo, kako je pred 24 leti iz nekdanje Jugoslavije nastala samostojna Slovenija. Po knjigi o generalu Maistru je to že druga poučna knjižica, ki so jo na OŠ Dornava izdali v tem šolskem letu. Ker gre za prikaz dejanskih zgodovinskih dogodkov naše države in ker so dobili priporočilo ministra za šolstvo ter ministra za obrambo, se obe knjigi uporabljata kot šolsko gradivo na vseh šolah v Sloveniji. Vsem šolarjem je ravnatelj zaželel prijetne počitnice, njihovim staršem pa je zabičal, naj v tem času računalnike zaklenejo v ognjevarno omaro, da se bodo lahko otroci bolj družili, igrali in poveselili. Nekaj spominov na čas kratke, a usodne vojne za Slovenijo ter na nastanek omenjene knjižice je obudil učitelj zgodovine Mardetko, ki je skupaj z mladima avtoricama soavtor besedila. Svoje vtise o nastajanju svojega knjižnega prvenca Foto: M. Ozmec Avtorice nove knjižice, učenki Jana Meško in Tajda Spes, z mentorjem Alešem Mardetkom in neznanega osemletnega junaka Mihe pa sta predstavili tudi mladi avtorici Janja Meško in Tajda Špes, ki sta se za dobro sodelovanje zahvalili tudi založbi Pika iz Lenarta, kjer je knjižica izšla. Na pomen praznovanja dneva državnosti, pomanjkanje domoljubja med Slovenci in pomembne vrednote, ki smo jih deležni po osamosvojitvi Slovenije, a nanje nekateri žal pozabljajo, je opozoril župan občine Dornava Rajko Janžeko-vič. Mladima avtoricama, njunemu mentorju ter celotni OŠ Dornava je ob izdaji knjižice iskreno čestital, vse v dvorani pa spomnil, da ob državnem prazniku ne smejo pozabiti izobesiti državne zastave. Nekaj najzanimivejših odlomkov iz knjige Ptuj in leto 1991 je zbranim predstavil predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Vlado Žgeč in poudaril, da so bili v tistih odločilnih trenutkih leta 1991 navadni civilisti, a so se čez noč prelevili v bojevnike. Udeležence proslave je povabil na ogled zanimive razstave o vojni za Slovenijo, ki so jo veterani v besedi in sliki pripravili v prostorih občine Dornava. Ob izdaji poučne knjižice, ki je pomembna lekcija o tem, kaj se je s Slovenijo dogajalo v polpretekli zgodovini, pa je vsem avtorjem čestital Milan Lovrenčič, predsednik Zveze društev generala Maistra Slovenije, s kulturnim program pa so slovesnost popestrili učenci, mladi folkloristi in kopjaši ter mladinski pevski zbor OŠ Dornava pod vodstvom Metke Zagoršek. M. Ozmec Markovci • Sanirali bodo šolsko ostrešje Pogodba za 200.000 evrov Župan občine Markovci Milan Gabrovec in direktor podjetja Gradbeništvo, krovstvo in kleparstvo Branko Sraka sta minuli ponedeljek v prostorih občine Markovci podpisala pomembno gradbeno pogodbo o sanaciji ostrešja na zgradbi osnovne šole Markovci. Kot so nam ob tej priložnosti povedali na občini Markovci, so po javnem razpisu kot najugodnejšega ponudnika izbrali podjetje Gradbeništvo, krovstvo, kleparstvo in tesarstvo Brako Sraka, s. p., iz Drvanje 22 v občini Benedikt. Pogodbena vrednost vseh gradbenih, tesarskih, krovskih in kleparskih del pri sanaciji šolskega ostrešja je vključno z menjavo kritine in pripadajočim DDV nekaj čez 200.0000 evrov. Delo so pričeli takoj po koncu pouka oziroma ob pričetku šolskih počitnic, zaključili pa naj bi ga še pred pričetkom novega šolskega leta, saj je rok za delo 45 koledarskih dni. Ker sanacija šolskega ostrešja poteka v času počitnic, ne pričakujejo nobenih težav, povezanih z varnostjo otrok ali motenjem pouka. -OM Foto: M. Ozmec Pogodbo, vredno okoli 200.000 evrov, sta podpisala župan Milan Gabrovec in direktor izvajalskega podjetja Branko Sraka. Hajdina • Zaključna prireditev v znamenju mavrice vrednot Priznanja za odličnost in tekmovalne dosežke Osnovnošolci in učiteljski kolektiv na Hajdini so dan pred zaključkom šolskega leta priredili kulturni dan in zaključno prireditev. »Uvodoma smo si ogledali dramsko uprizoritev Lepa beseda odpira vsa vrata, ki so jo uprizorili člani Društva za boljši svet. Nato smo nadaljevali s prireditvijo, ki je bila namenjena prihajajočemu državnemu prazniku, pregledu dela in uspešnosti ter ustvarjalnosti učencev,« je povedala Majda Korošec, koordinatorica prireditve. Povezovalna misel prireditve, ki je prepletala glasbo, ples ter pisane besede učencev in učenk, je bila, kot sta povedala moderatorja Kaja Intihar in Gabrijel Škraba, mavrica vrednot. »Vrednote, ki smo jim v tem šolskem letu posvetili največ pozornosti, so: spoštovanje, odgovornost, prijateljstvo, strpnost, zaupanje. Z njimi rastemo kot posamezniki in skupnost, so povedali učenci. Lepo je bilo slišati tudi njihovo razumevanje in presojanje vrednot,« je povedala Koroščeva. Predstavljeni so bili uspehi pri bralni znački in raziskovalni nalogi Zgodbe turizma, kjer so učenci osvojili srebrno priznanje. Po prireditvi so si ogledali še film z naslovom Se zgodi, ki so ga v sklopu tekmovanja Slovenščina ima dolg jezik posneli učenci 8. in 9. razreda in zanj prejeli srebrno priznanje. Mo-deratorja sta na prireditvi povedala še, da imajo učenci najraje petice, vendar pa pot do njih ni lahka. Petice zahtevajo trud, sodelovanje pri pouku, čas in dobro voljo. Ravnateljica Vesna Mesarič Lorber je učencem, ki so ocenjeni s samimi odličnimi ocenami, podelila priznanje za dosežen uspeh. Prav tako je učencem, ki so tekmovali na različnih predmetnih področjih, podelila srebrna in zlata priznanja. Poudarila je moč znanja in medsebojnega sodelova- nja, moč lepe besede ter učence in učitelje z zahvalo spodbudila k nadaljnjemu uspešnemu delu. »Zaključna misel programa so bile počitnice. Pesem o počitnicah so zapeli učenci od 1. do 5. razreda in povedali, da se jih veselijo ... Prav je tako,« je še dejala Majda Korošec. Mojca Vtič/OŠ Hajdina Učenci so ob harmoniki zapeli pesem Čebelar kot spomin in v zahvalo, da so se v tem šolskem letu že posladkali z medom iz šolskega čebelnjaka. 10 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 3- julija 2015 Ptuj • Uspešni mladi pevci Zlata medalja za pevski zbor OŠ Mladika Mladinski pevski zbor OŠ Mladika se je med 3. in 7. junijem pod vodstvom zborovodkinje Jasne Drobne udeležil mednarodnega pevskega tekmovanja Festival of Songs v Olomoucu na Češkem in za svoj nastop prejel zlato medaljo. Nastopili so v kategoriji otroških zborov do 16 let in dosegli vrhunski rezultat, 93 točk in zlato priznanje. Za tekmovanje so izbrali tri zelo zahtevne skladbe: Benedictus iz maše Missa super Dorium skladatelja Jacobusa Gallusa, Igraj kolo v priredbi skladatelja Jakoba Ježa ter dramsko delo za mladinski zbor Spring Fjord skladatelja Daniela Bella. Tekmovanje je potekalo tako, da je 5-članska komisija ocenila nastop. Tudi mi smo lahko preko interneta spremljali nastop v živo in potem preko spleta glasovali za nagrado občinstva za naše pevce. Dobili so okoli 4000 glasov. Ker so na Češkem ostali štiri dni, so se predstavili še na treh koncertih. Zapeli so nekaj pesmi iz celoletnega repertoarja: Sanjam sen, Dan ljubezni, Gloves, Tutira mai in druge. Povedali so nam, da so na Češkem zelo uživali, kljub stresu pred tekmovanjem so se znali med seboj pomiriti. Trema na odru je izginila. Verjamemo, da bo naš MPZ tudi v prihodnje prihajal domov s takšnimi odličji. Pevkam, pevcem in njihovi men- Foto: arhiv šole torici, zborovodkinji Jasni Drobne, iskreno čestitamo. Manja Hliš, 7. a, OŠ Mladika Polenšak • Slovenske pesmi pod lipo Za ohranitev slovenske besede V Slovenjegoriškem društvu generala Maistra Polenšak se je že pred časom porodila ideja, da v okviru letošnjega občinskega praznika organiziramo prireditev, kakršne do sedaj še ni bilo. V čast domači zemlji, domovini in slovenski govorjeni in peti besedi smo se soglasno odločili, da organiziramo prireditev z imenom Petje slovenskih pesmi pod lipo na Polenšaku. Prireditev se je začela na sobotni večer pod krošnjo mogočne lipe v družbi kipa generala Maistra. K sodelovanju smo povabili vse pevske sestave, ki delujejo na območju naše občine, udeležilo pa se je je pet skupin: moški kvartet Polenšak, šolski zbor OŠ Nastopajoči na prvi prireditvi Foto: Marjan Petek Dornava, mešani cerkveni pevski zbor Magnificat s Polenšaka, ženska vokalna skupina Enigma iz Dornave in moška vokalna skupina Toti štirje iz Dornave. Žal se prireditve niso mogli udeležiti člani moškega okteta iz Dornave. Vsaka od sodelujočih skupin je zapela dve pesmi, med katerimi so bile predvsem slovenske ljudske, nekaj pa tudi priredb slovenskih zimzelenih popevk. Na koncu smo združeni pevci zapeli še Ipavčevo Slovenec sem. Vse prisotne sta nagovorila župan Rajko Janžekovič in predsednik Slovenjegoriškega društva generala Maistra Jože Hojnik, s svojo prisotnostjo pa nas je počastil tudi predsednik Zveze društev generala Maistra Milan Lovrenčič. Martina Horvat Gorišnica • Filmski festival Zlatka Šugmana Letos že osmič Zlati klas Pred devetimi leti je na OŠ šoli Gorišnica zaživel danes že tradicionalni filmski festival Zlati klas, ki so mu v preteklem letu dodali novo ime - Zlati klas, filmski festival Zlatka Šugmana. Poimenovali so ga po svojem rojaku Zlatku Šugmanu, na katerega so še posebej ponosni. Obseg festivala iz leta v leto povečujejo in mu s tem dodajajo vedno večji pomen. Gre za mednarodni filmski festival, ki je letos bil že osmič zapovrstjo. Tudi letos so se ga s svojimi filmi udeležili učenci in dijaki do 18. leta starosti ter ustvarjalci profesionalnih otroških in mladinskih filmov iz Poljske, Portugalske, Avstrije, Italije in seveda tudi iz Slovenije. Njihove izdelke, razvrščene v kategorije dokumentarni film, igrani film ter animirani film, je ocenila tričlanska mednarodna strokovna žirija in svojo oceno strokovno utemeljila. V letošnjem tridnevnem festivalskem obdobju so se zvrstile različne aktivnosti in dogodki: v ponedeljek, 8. 6., je učence in mlade filmarje na OŠ Gorišnica obiskal slovenski gledališki in filmski igralec Jernej Šugman. Učenci so imeli priložnost poklepetati z njim, si priboriti njegov avtogram in posneti še kakšno fotografijo. V torek, 9. 6., je v občinski kulturni dvorani potekala projekcija filmov, ki so prispeli na letošnji festival, v sredo, 10. 6., pa je (prav tako v občinski kulturni dvorani) potekala osrednja - zaključna prireditev filmskega festivala, na kateri so bili predstavljeni po trije najboljši filmi iz vsake ka- tegorije, njihovi mladi ustvarjalci pa so za svoje filme prejeli bogate nagrade. Boštjan Rihtar, vodja filmskega festivala, je vse mlade filmarje prijazno nagovoril: »Poigrajte se z mladostniško ustvarjalno naviha-nostjo, z mobilnikom ali kamero posnemite dogodivščine iz svojega vsakdana in nam pošljite svoj izdelek ... Tako se bomo srečali tudi prihodnje leto na našem Zlatem klasu, filmskem festivalu Zlat-ka Šugmana.« Mateja M. Pevec Tednikova knjigarnica Počitnice Besedica počitnice je ženskega spola in je množinski samostalnik ter označuje čas med dvema šolskima obdobjema, ko ni pouka oziroma ni predavanj, razlaga Slovar slovenskega knjižnega jezika (2014). Počitničar je tisti, kdor preživlja počitnice ali letni dopust. Enako velja za počitnikarja in počitnikovalca. In seveda sta znani besedici še počitnikovanje in počitnikovati. V slovarju sledijo še zanimivi pojmi: počivalen, počivališče, počivalnik, počivalo, počivanje ... Vsem, ki ste tako ali drugače vezani na šolske počitnice, želimo odprte oči in ušesa ter vse druge čute, kot jih spodbujata in razvijata in lepo, lepo upovedujeta izbrani slikanici današnje knjigarnice. Prva ima preprosto naslov Violinist (The man with the violin. Besedilo Kathy Stinson. Ilustracije Dušan Petričic. Spremno besedilo Joshua Bell. Prevod Mateja in Miha Su-žnik. Hlebce, 2015) in likovno izjemno opisuje in slika glasbeni dogodek. Fascinantno! Kajti nenavaden dogodek je resničen in v resnici tako vsakdanji. Glavni junak je resnična oseba, glasbeni virtuoz Joshua Bell, njegovo zgodbo je likovno upodobil Dušan Petričic (Beograd, 1946), grafik, ilustrator, profesor opreme knjige in karikaturist, ki od leta 1993 živi v Kanadi, kjer je leta 2014 prejel glavno letno nagrado za slikanico Violinist. Tako pravi mojster violine v pripisu k slikanici: Glasba zahteva domišljijo in radovednost - obojega imajo otroci na pretek - in menim, da bi bilo na svetu precej lepše, če bi starši in učitelji bolje skrbeli za otrokovo naravno veselje do glasbe. Moji starši so bili vedno mnenja, da je glasba prav tako pomembna kot matematika ali jezik. Za to jim bom vedno hvaležen ... Druga slikanica ima naslov Na Hitrem hribu (Linda Sarah in Benji Davies. Zala, 2015) in je nenavadno daleč od današnjega potrošniškega, hitečega sveta. Ilustracije so take, kot bi slikanico natisnili pred več desetletji, zamolklo dišeče po klasični likovni tehniki, realistične upodobitve z dobrimi starimi tempera barvami. Glavni literarni junaki so trije fantje. Pravzaprav sta najprej dva, ki imata dve veliki kartonski škatli. Tomaž in Andraž ju uporabljata za vse mogoče, dovolj veliki sta, da se lahko skri-jeta. Fantiča škatli vsak dan odneseta na hrib, kjer sta včasih kralja, včasih vojaka, astronavta, pirata, včasih plujeta po divjih morjih, spet drugič se prebijata skozi vetrove. Tomaž in Andraž na hribu jadrata, tečeta, skačeta, letita, se smejita in klepetata in v skupni tišini poslušata male premike v dolini. Potem pa nekega ponedeljka (mrzlo je, da gre do kosti) spoznata še enega nosača škatel, ki bi se jima rad pridružil. Malčku je ime Tadej. Vsak dan je opazoval Andraža in Tomaža. Zdaj je končno našel dovolj veliko škatlo in dovolj poguma, da ju vpraša, ali se jima lahko pridruži. Včasih lovijo zmaje. Včasih so le sosedje. Drugič so plesalci na nebotičnikih. Ampak Tomaž se čudno počuti ... Prijetne počitnice in veliko dobrega branja in igranja želi Liljana Klemenčič Foto: arhiv šole Atletika V Mariboru deset medalj za ptujsko atletiko Stran 12 Tenis Poraz Blaža na Grand slamu v Wimbledonu Stran 12 Nogomet Mladi nogometaši uspešno zaključili sezono Stran 13 Nogomet Zgodovinski uspeh N K Tržeč Stran 13 Boks 60 let Ivana Pucka Stran 14 Rokomet na mivki Ormožani na državnem prvenstvu zamudili izjemno priložnost Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 2. SNL Kidričani že nabirajo kilometre Kidričani, ki so krojili vrh 2. lige, so s sijajnim pomladnim delom resnično opozorili nase in si zaslužili nastop v dodatnih kvalifikacijah za popolnitev 1. SNL. Tam je bila za njih premočna Gorica, toda rdeči kljub vsemu niso vrgli puške v koruzo in že snujejo nov napad med najboljše klube v slovenskem drugoligaškem tekmovanju. Tudi v ta namen so med prvimi drugoligaši pričeli priprave že v ponedeljek, 29. junija, ko je strateg Damjan Romih svoje varovance povedel na prvi trening. Že v uvodu se je v rdečem taboru zgodilo nekaj sprememb v moštvu. Tako dresa Aluminija v bodoče ne bodo več nosili Leon Leuštek, Luka Prašnikar, Timotej Petek in Nejc Pečovnik, s katerimi je klub sporazumno prekinil pogodbo. Prav tako med rdečimi ne bomo več gledali Marka Nunica, sicer prvega strelca Kidričanov v pretekli sezoni, potem ko je odlični napadalec zabil kar 17 zadetkov in na lestvici strelcev zaostal le za Matejem Popla-tnikom iz Triglava. Nunic je Foto: Črtomir Goznik Nogomet • 1.SNL Nogometaši Aluminija so priprave začeli v ponedeljek. Zavrcani iscejo vratarja, Dreven poSkodovan Igralci Zavrča še naprej pridno vadijo in se pripravljajo na pričetek prvenstva, ki bo sila razburljiv. Že takoj v uvodu bodo namreč gostovali v mariborskem Ljudskem vrtu, teden dni za tem pa v Haloze prihaja ljubljanska Olimpija. Vse to govori, da se že na začetku obetajo pravi nogometni spektakli, prav zato pa se je treba odlično pripraviti. Zavrč je do sedaj odigral že pet prijateljskih srečanj, vsa so bila močna in odigrana proti renomiranim tekmecem. Zavrč še vedno išče udarno zasedbo, moštvo še ni dokončno oblikovano, nekaj igralcev je namreč še na preizkušnji, nekaj pa jih še pride. Do sedaj je bilo potrjenih že kar nekaj novincev, največ smole med njimi pa je bil deležen vratar Saša Dreven, ki je šele pred kratkim prišel iz Pule, vendar se je na žalost nekoliko težje poškodoval. Kako težka je poškodba ahilove tetive, v tem trenutku še ni znano, skoraj gotovo pa ga čaka nekajmesečno okrevanje. To pomeni, da je Zavrč v tem trenutku pri dveh čuvajih mreže; to sta Matija Kova-čic in Hrvoje Čubic. V ta namen se beli ozirajo po novem vratarju. Kot možna okrepitev se je spet omenjal Marko Ranilovic, toda iz tega ne bo nič in iskanje kvalitetnega čuvaja mreže se nadaljuje. Sicer pa je v igri za prihod na igralno polje še mlad in talentiran igralec, aktualen pa je tudi prihod kvalitetnega in izkušenega igralca, toda njunih imen nam ni uspelo izvedeti. Zavrč se bo že ta petek doma pomeril z drugoliga-šem Veržejem, najverjetneje v sredo, 8. julija, z ukrajinsko Zorjo iz Luganska, generalka pred 1. prvenstvenim krogom pa bo proti kidriče-vskem Aluminiju. Na pripravljani tekmi, kljub dinamični igri, ni bilo golov. Proti Istri 1961 brez golov Zavrč - Istra 1961 0:0 Zavrč: Kovačic, Galic, Mu-žek, Novoselec, Kokorovic, Ptiček, Datkovic, Miloševic, Habibovic, Gorgiev, Šaric. Igrali so še: Mehmedovic, Puškadija, Polic, Cvek, Pi-hler, Škvorc, Glavica, Zorko, Tuden, Antic, Rogač, Muže-njak. Trener: Ivica Solomun. V torek so se na glavnem igrišču završkega športnega parka igralci Zavrča na peti pripravljalni tekmi pomerili z ekipo Istre 1961, ki jo vodi nekdanji hrvaški reprezen-tant Igor Pamic. Srečanje je bilo precej dinamično, kljub temu pa zadetkov ni bilo. Ekipi sta kar precej spremenili svoji enajsterici glede na preteklo sezono, obenem pa tudi na pretekle preizkušnje. V prvem delu so bili precej boljši domačini, ki so si priigrali nekaj zrelih situacij, toda žoga ni hotela v mrežo Puljčanov. Najlepše priložnosti so zapravili Datkovic in dvakrat Makedonec Gorgiev - igralec, ki je na preizkušnji. Drugi del je bil bolj izenačen, do sape so prišli tudi rume-no-zeleni, saj so nekajkrat poskušali, toda niso bili uspešni. Na drugi strani sta vrnila Glavica in Antic, toda ostalo je pri končnih 0:0. tp okrepil vrste prvoligaša Za-vrča. Svojo bogato športno pot je zaključil tudi odlični čuvaj mreže Tomaž Murko, saj je končal branjenje, odslej bo v Kidričevem deloval kot trener vratarjev. Na preizkušnji v slovaškem prvoligašu Vionu je vezist Dejan Školnik, kar seveda obeta nadvse zanimiv prestopni rok v Kidričevem, seveda pa se bodo rdeči tudi okrepili, kar nekako sovpada s slovesom kluba, kakršen je Aluminij. Na uvodnih treningih smo lahko zasledili kar nekaj novincev, med njimi tudi Denisa Vezjaka, ki je nazadnje igral za Dravinjo Kostroj, toda zaenkrat ni še nič dokončnega glede njegovega prihoda. Aluminij iz Kidričevega že po tradiciji v pripravah igra veliko kvalitetnih tekem in tokrat med osmimi oziroma devetimi, kolikor naj bi jih lani drugouvrščena ekipa 2. lige odigrala, ne bo nič drugače. Prvi spektakel se bo zgodil v soboto, 4. julija, ko se bodo rdeči v Mariboru pomerili s srbskim Partizanom. Zaenkrat sta znana termina prijateljskih tekem še četrtek, 9. julij, ko bo v Kidričevem gostoval slavni Dinamo iz Moskve, ter 11. julij, ko se bodo igralci Aluminija udarili s prvoligašem Zavrčem. tp Gabor ostaja trener, Boštjan Zemljič koordinator Nogometaši Farmtecha iz Veržeja so tudi drugo zaporedno sezono nastopanja v 2. SNL prestali zelo uspešno, saj so osnovni cilj - obstati v ligi - več kot izpolnili. Ob tem je obstanek v prvi slovenski ligi uspel še selekciji igralcev do 15 let, mladinci in kadeti pa so v izjemno zanimivi sezoni zbrali največ točk v drugi ligi ter se uvrstili v prvo. Pravega počitka igralci domala niso niti imeli, saj so zadnje dni junija že pričeli priprave. V strokovnem štabu Prlekov je prišlo do nekaterih sprememb, saj bo ob trenerjih Zlatku Gaborju (člani), Ervinu Vidoviču (mladinci), Marku Fajdigi (kadeti) in Simonu Baligaču (U/15) za fizično pripravo igralcev skrbel Darko Horvat, koordinacijo stroke v vseh selekcijah, razen pri članih, pa bo vodil nekdanji nogometaš in še pred kratkim trener kadetske vrste Aluminija Boštjan Ze-mljič. Delo z vratarji bo tudi v prihodnje zaupano Sebasti-janu Starovasniku. V igralski članski zasedbi trener Gabor zaradi poškodb do nadaljnjega ne bo mogel računati na Nejca Domjana, Matjaža Keka in Roka Ro-poša, moštvo pa sta zapustila Amar Jamakovic in Filip Gomboc. Iz mladinskega pogona so se članom priključili Miha Kušnik, Tadej Čuk, Žan Kocuvan in Matej Vok, sicer pa še dokončna igralska zasedba Farmtecha ni znana. Veržejci bodo vadili v domačem okolju in odigrali vsaj sedem pripravljalnih tekem. Za njimi je že prva, saj so na Cvenu pri Ljutomeru gostili prvoligaško vrsto Celja in izgubili s 3:4. V začetni postavi Farmtecha so bili: Andrejč, Kaučič, Polajžer, Kušnik, Kurbus, Mauko, Kavaš, Pelcl, Petek, Vok in Vaš, igrali pa so še: Duh, Ž. Kocuvan, R. Kocuvan, Kuzma, Čuk, Lukač, Virag, Šumak, Fišer, Roškar, Avsec in Ropoša. Zadetke so dosegli Kurbus, Polajžer in Vaš. Niko Šoštarič Tudi nogometaši Farmtecha Veržeja so pričeli priprave. Foto: NS 12 Štajerski Šport, šport mladih petek m 3. julija 2015 Grand slam v Wimbledonu Rokomet • RK Jeruzalem Ormož Dve ekipi na Eurofest, deset Ormožanov v reprezentancah Ekipi starejših dečkov A (letniki 2001) in starejših dečkov B (letniki 2002) sta se v sredo, 1. julija, dopoldan odpravili na 23. mednarodni turnir Eurofest. Ta bo tokrat prvič v celoti potekal v Kopru in traja do ponedeljka, 6. julija. Na njem sodeluje 152 ekip iz 18 držav. V konkurenci letnikov 2001 nastopa sedem ekip: Maccabi Tel Aviv (Izrael), Palamano Opicina (Italija), Palamano Tavarnel-le (Italija), RD Koper 2013 (Slovenija), Uilenspiegel Wil-rijk A, Uilenspiegel Wilrijk B (obe ekipi iz Belgije), RK V. Nedelja Carrera Optyl & RK Jeruzalem Ormož (Slovenija). Najštevilnejša je konkurenca pri letnikih 2002, kjer nastopa kar 15 ekip iz 10 držav: Comittee (Francija), Don Bosco Gent (Belgija), HC Tatran Stupava (Slovaška), Herlev/ Hjorten A (Danska), Herlev/ Hjorten B (Danska), Jiskra Trebon (Češka), Maccabi Tel Aviv (Izrael), Obudai Kezilab- Trener Saša Prapotnik da Sportiskola (Madžarska), RD Izola (Slovenija), Sme-derevo (Srbija), Trsat Rijeka (Hrvaška), RK V. Nedelja Carrera Optyl & RK Jeruzalem Ormož (Slovenija), RK Trnje (Hrvaška), Szentgotthardi KK (Madžarska), TJ Sparta Kutna Hora (Češka). Ekipi bosta na turnirju vodila trenerja Branko Bogša in Davorin Kovačec. Konec počitnic za reprezentante V juliju in avgustu bo v različnih reprezentancah aktivnih kar deset Ormožanov. Bruno Levak se bo na pripravah boril za mesto v ekipi hrvaške kadetske reprezentance, ki jo od 8. do 20. avgusta pričakuje nastop na SP v Rusiji. Nastop v Jekaterinburgu si bo poskušal priboriti tudi Jure Kocbek, vendar v dresu slovenske kadetske reprezentance, kjer imajo pravico nastopa letniki 1996 in mlajši. Odkritje sezone pričenja priprave na SP že v ponedeljek, 6. julija, ko se bo reprezentanca zbrala v Škofji Loki. Dva dni kasneje bo priprave na Olimpijski festival evropske mladine pričela slovenska reprezentanca mlajših kadetov (letniki 1998 in mlajši), ki jo kot trenerja vodita Ormožana Saša Prapotnik in Uroš Krstič. Prvi od treh delov priprav bo na Rogli od srede, 8., do sobote, 11. julija. Na njih sodelujejo tudi štirje Ormožani, ki so eni glavnih nosilcev igre v tej reprezentanci (Tilen Kosi, Gašper Horvat, Dominik Ozmec, Miha Kavčič). Kosi in Horvat sta pomembna možakarja v napadalnem, Ozmec in Kavčič pa v obrambnem delu. Z reprezentanco mlajših kadetov bo prvič sodeloval tudi Izidor Cukovic kot fiziotera-pevt. Prvenstvo v Gruziji bo od 26. julija do 2. avgusta. »Nabrane izkušnje izpred dveh let z reprezentanco letnika 1996 nam govorijo, da bodo priprave težke tako fizično kot psihično. Fizično iz razloga, ker fantje niso navajeni trenirati dvakrat na dan, obenem pa se morajo igralci iz različnih klubov družiti 24 ur na dan in držati pravil strokovnega štaba. Nekateri imajo težave s socializacijo in na vse takšne ter podobne situacije moraš biti dobro pripravljen. Igralski kader je soliden, zato je naš osnovni cilj uvrstitev v polfinale, želje pa precej višje,« je pred pričet-kom priprav povedal trener Prapotnik. V petek, 17., in soboto, 18. julija, reprezentanco na Rogli pričakujeta dve mednarodni preizkušnji proti Madžarom, ki so prav tako udeleženci tekmovanja osmih ekip v gru-zijski prestolnici Tbilisiju. Kot deseti aktivni repre-zentant, ki prihaja iz vrst Jeruzalema, je vratar hrvaške reprezentance mlajših kadetov, 17-letni Marin Šutalo. Ta se s svojo ekipo mudi na štirinajstdnevnem rokometnem kampu Hrvaške rokometne zveze v Umagu. V ormoškem klubu je torej zmeraj pestro dogajanje. V klubu upajo, da se njihovi upi čim bolje izkažejo ter v klube vrnejo brez poškodb. Uroš Krstič Hiter poraz Blaža Role Gašper Horvat (levo) in Tilen Kosi (desno) - upa slovenskega rokometa Wimbledon je v večini pogledov največji teniški turnir na svetu in se kot posebnost igra na travnatih igriščih. Na tretjem od štirih turnirjev Grand slam je igral tudi Blaž Rola, ki se je kot 93. igralec s svetovne računalniške ATP-lestvice direktno uvrstil v glavni turnir. V uvodnem krogu je Ptujčana na igrišču številka 11. izrednega teniškega kompleksa v Londonu pričakal Avstralec Matthew Edben. Ta sicer trenutno zaseda 148. mesto na svetovni lestvici, a njegovo kvaliteto dokazuje tudi podatek, da je pred leti bil že na 61. mestu ATP-lestvice. Rola je bil proti Avstralcu v prvih dveh nizih popolnoma nemočen, saj je gladko izgubil s 6:2 in 6:1. V prvem nizu je Ebden naredil break v četrti in šesti igri, potem ko je Rola slabo serviral in je naredil preveč neizsiljenih napak. Še slabše mu je šlo v drugem nizu, saj je Ebden zadel praktično vse, zato tudi ekspresno vodstvo 5:0 in kasneje zmaga s 6:1. Edini izenačen niz je bil tretji, v katerem se je Rola bolje upiral, saj je nekatere igre gladko dobil, medtem ko je v nekaterih bil nasprotnik ponovno blizu temu, da mu odvzame začetni udarec. Po rezultatu 4:4 je Ebden uspel narediti break, potem ko je izkoristil drugo priložnost za odvzem servisa, saj je naš igralec v odločilni točki poslal žogo v mrežo. V zadnji igri je Avstralec potrdil svojo premoč in dobil tretji niz s 6:4 ter se po uri in osemindvajsetih minutah uvrstil v naslednji krog tekmovanja. Ptujčan, ki se je lani prebil v drugi krog v Wimbledonu, je tokrat obstal na prvi stopnički in ni bil najbolj razpoložen proti taktično dobro pripravljenemu nasprotniku, ki je kot desničar ves čas napadal backhand stran našega igralca, ki igra z levo roko. Večina statističnih kazalcev je na dvoboju Rola - Ebden bilo na strani slednjega, saj je dobil bistveno več točk, kar kaže razmerje 93:65, in naredil manj neizsilje-nih napak, kar je tehtnico nagnilo na njegovo stran. Rola, ki je bil bistveno več na mreži, je bil boljši v tem elementu igre in je zadel več winnerjev, a si v vseh treh nizih ni priigral nobene priložnosti za odvzem nasprotnikovega servisa. Gledano skozi te podatke, je Matthew Edben zasluženo in zanesljivo premagal Blaža Rolo na največjem teniškem turnirju na svetu v Wimbledonu, ki našemu odličnemu teniškemu igralcu letos žal ni prinesel kakšnega odmevnejšega rezultata. David Breznik 1. krog: Blaž Rola (Slo) -Matthew Ebden (Avs) 2:6, 1:6, 4:6 Atletika • Prvenstvi Slovenije za st. mladince in ml. člane Tenis m DP za članice in člane V Mariboru deset medalj za ptujsko atletiko Aktivna Beziak in Goručan Atletski klub Ptuj je s svojimi rezultati dodobra zaznamoval še eno veliko tekmovanje, saj je minuli konec tedna bil zelo uspešen na Prvenstvu Slovenije za starejše mladince in mladinke ter na Prvenstvu Slovenije za mlajše člane in članice. Štirje državni naslovi, deset osvojenih medalj in vrsta osebnih rekordov kažejo na odlično delo v ptujskem atletskem kolektivu, ki ima povrh še nadarjeno in številčno atletsko generacijo. Na tekmovanju v Mariboru, ki sta ga izvedla Atletska zveza Slovenije in Atletsko društvo Poljane, je bila z dvema zlatima medaljama pri starejših mladinkah v ptujskem taboru najuspešnejša metalka Veronika Domjan. V suvanju krogle je zmagala z rezultatom 14,21 metra, še bolj pa se je izkazala v svoji glavni disciplini, metu diska, kjer v Sloveniji nima prave konkurentke in je to orodje tokrat vrgla 54,88 metra. Zelo dobri so bili tudi njeni ostali meti; njihove doline so bile 54,67, 52,61, 53,96 in 54,10 metra. Odlično je bila na tem tekmovanju razpoložena tudi Maja Bedrač, ki je suvereno slavila v skoku v daljino, kjer je pristala pri 626 centimetrih in je le za centimeter zaostala za svojim osebnim rekordom. Z osebnim rekordom 2.17,16 si je na 800 metrov Doroteja Domjan pritekla srebrno medaljo, na 400 metrov pa je bila ta sre-dnjeprogašica s časom 58,90 sekunde šesta. Tretja mesta so iz Atletskega kluba Ptuj osvojili Jurček Korpič Lesjak v metu kladiva z rezultatom 56,31 m, Kristjan Čeh v metu diska z rezultatom 43,53 m in Luka Medic z osebnim rekordom 1,57,13 na 800 m. S četrtimi mesti so bili blizu medalj Jurček Korpič Lesjak v metu diska, Žan Viher v skoku v daljino in Tjaša Žgavc v metu kladiva, medtem ko so na prvenstvu med starejšimi mladinci v Mariboru iz ptujskega tabora tekmovali še Katja Petek, Jan Bezjak in Grega Pavlovič (op. p. ta je v pred-tekmovanju dosegel drugi čas na 200 metrov, a v finalu kot prvi favorit zaradi tveganja poškodbe pred nastopom na svetovnem prvenstvu ni nastopil). 1 — • •• Veronika Domjan se je izkazala v metu diska in suvanju krogle ter prejela dve zlati odličji. Vzporedno s tekmovanjem za starejše mladince je bilo tudi Prvenstvo Slovenije za mlajše člane in članice v atletiki, ki ga je zaznamovala skromnejša udeležba. Atletski klub Ptuj je imel dva prijavljena atleta. V teku na 110 metrov z ovirami je med tremi tekači zmagal Aljaž Brlek s časom 15,56 sekunde. Naš odlični mladi sprinter je bil šesti v teku na 100 metrov, medtem ko ni nastopil v finalu teka na 200 metrov. Druga predstavnica ptujskega kluba je bila Melani Hentak, ki je kopje vrgla najdlje 41,64 metra, kar je zadostovalo za končno tretje mesto. Mladi rod Atletskega kluba Ptuj je v Mariboru na starejšem mladinskem in mlajšem članskem prvenstvu še enkrat več potrdil svojo kvaliteto. Najboljše posameznike Veroniko Domjan, Majo Bedrač in Grega Pavloviča pa v mesecu uliju čakajo najpomembnejši letošnji mednarodni nastopi, saj bodo tekmovali na evropskem prvenstvu za mladince v Eskilstunu, svetovnem prvenstvu za mlajše mladince v Caliju in na Olimpijskem festivalu evropske mladine v Talinu. David Breznik Včeraj se je s finalnimi boji zaključilo državno prvenstvo za članice in člane. V obeh konkurencah so na igriščih Max tenis kluba tudi letos manjkali najboljši teniški igralci in igralke, saj so sočasno nastopali na profesionalnih in mladinskih teniških turnirjih po svetu. Ptujčani so imeli na turnirju dva predstavnika, oba v moški konkurenci, toda vidnejših rezultatov nista dosegla. Blaž Bezjak in Ama-dej Goručan sta nastopila že v kvalifikacijah, kjer sta v 1. krogu slavila. Bezjak je s 6:2 in 6:4 premagal Nika Morausa iz Branika, Goru-čanu pa je pri izidu 4:6 in 6:2 dvoboj predal Ljubljančan Aleš Švigelj. Na zadnji stopnici kvalifikacij je nato Bezjak gladko klonil proti Mariborčanu Tinu Kovači-ču, ki je slavil s 6:3 in 6:0, Jan Dernič, član koprskega teniškega kluba, pa je nato gladko premagal še Goru-čana; izid je bil 6:2 in 6:1 za Primorca. Kljub temu je nato Amadej Goručan kot srečni poraženec napredoval na glavni turnir, kjer se je v 1. krogu dobro upiral favoritu Timu Žibratu iz TK Maribor. Kljub temu je Go-ručan na tej stopnji tekmovanje zaključil, saj je Žibrat slavil s 6:3 in 7:6 (6). tp ODMEVI IZ ŠPORTA ^ vsak ponedeljek med 09.00 in 10.00 z Jankom Bezjakom. ^f ŠPORTNE NOVICE \ vsak dan ob 13.10 w Da boste na tekočem o domačih in svetovnih športnih dogodkih poslušajte RADIO PTUJ. RADIOPTUJ 89.8° 98.2° 104:3 www.radio-ptuj.si petek • 3- julija 2015 Šport, šport mladih Štajrnhi 13 Nogomet • Tim Max Elšnik Iz Aluminija v angleški Derby County x Timi Max Elšnik bo dres Aluminija zamenjal za dres angleške ekipe Derby County. Nogometna šola Aluminija je v preteklosti slovenskemu nogometu dala že veliko odličnih igralcev, od katerih so nekateri oblekli tudi dres z državnim grbom. Največkrat - kar 27 - je to uspelo Sašu Gajserju (trenutno pomočnik trenerja Šimundže pri Mariboru), sledijo Damijan Gajser (11 nastopov), Rajko Rotman (6) in Martin Mi-lec (4), med nekdanje igralce Aluminija pa spada tudi Ivan Firer (1). Ob teh so v Kidričevem uveljavili še kopico igralcev, ki so naredili lepo kariero v 1. ligi ali tudi zunaj meja Slovenije. Zadnji v vrsti odmevnih prestopov iz NK Aluminija se je zgodil pred kratkim, glavni akter pa je mladi Timi Max Elšnik. Gre za 17-letnega igralca (roj. 29. 4. 1998), ki je v končani sezoni 2014/15 za kadetsko in mladinsko vrsto Aluminija odigral 14 tekem (3 v mladinski in 11 v kadetski ekipi) ter dosegel 11 zadetkov (3 + 8). Reprezentan-ta Slovenije v selekciji U-17 so si zaželeli pri angleškem klubu Derby County. Njihovi ogledniki so Elšnika opazili na turnirju selekcij U-17 v Rusiji in se zanj močno ogreli. Do končnega prestopa je bil le še korak ... O tem je Zvonko Jevšo- var, predsednik Aluminija, povedal: »Ta prestop smo realizirali že pred časom, se z angleškim ligašem Derby County dogovorili o vseh podrobnostih in sklenili pogodbo. Ob tem smo se zavezali k molčečnosti. Sedaj se ta datum približuje: od 1. 7. 2015 bo Elšnik član omenjenega kluba. S finančnim učinkom prestopa smo zadovoljni, morda bi lahko pozneje iztržili še boljše pogoje. Vendar pri podobnih prestopih ne gledamo izključno na finance, ampak tudi na napredek igralca in njegov nadaljnji razvoj. Zaradi tega smo svoje zahteve nekoliko spustili oz. prilagodili možnostim, da je Timi odšel v klub, kamor si je močno želel. Za nas v takšnih primerih ne šteje vsaka peščica evrov, več šteje to, da je nogometaš, ki je produkt nogometne šole Nk Aluminija - ta je širše prepoznavna in spada v vrh podobnih v Sloveniji -, uresničil svoje sanje.« Pred Timijem Maxem je sedaj velik izziv prilagajanja na angleški nogomet, pozneje pa tudi preboj in uveljavitev v člansko ekipo. Ni treba posebej poudarjati, da o čem podobnem sanja velika množica mladih, le redki pa priložnosti tudi dejansko dobijo. Jože Mohorič Nogomet • NK Tržec Zgodovinski uspeh Potem ko so prepričljivo osvojili naslov prvaka v 1. razredu MNZ Ptuj, se je nogometašem Tržca ponudila izjemna priložnost za nastop v Superligi. Podobna priložnost se je rdeče-belim, ki domujejo ob Polskavi, ponudila že lani, a je takrat kljub gladki skupni zmagi proti Bukovcem v dodatnih kvalifikacijah niso izkoristili, saj za to niso imeli ustrezno urejenih mlajših selekcij. Letos se lanska zgodba očitno ne bo ponovila, Tržec se namreč že veseli nastopa v na-jeminentnejšem tekmovanju pod okriljem MNZ Ptuj, kajti ureja še zadnje podrobnosti glede mlajših selekcij, kar je pogoj za igranje v Superligi. Nogomet • NK Drava Mladi nogometaši uspešno zaključili sezono Ob koncu sezone 2014/2015 so mladi nogometaši Drave igrali na turnirjih v Farkaševcu, na Hajdini in v Varaždinu. Na Hrvaškem so modri imeli tri selekcije: U10, Ull in U13- Najmlajši so v skupinskem delu igrali dvakrat neodločeno in dosegli eno zmago. V polfinalu so z 1:0 premagali Slaven Belupo, v finalu pa Ponikve z 1:0. Ob osvojitvi turnirja je Drava imela najboljšega vratarja Nika Kolariča Gajzerja, najboljšega igralca Saša Lovreca in trenerja Aleša Čeha. Na turnirju Trofej dječji nogomet je zmagala tudi selekcija Drave Ull. V predtekmova-nju je dosegla tri visoke zmage, v četrtfinalu je slavila po kazenskih strelih proti Kap-tolu, v polfinalu je premagala Jasko in v finalu bila z 2:0 boljša od ekipe Sava Strmec. Tudi v tej starostni kategoriji so modri imeli najboljšega strelca Klemna Mlakarja in najboljšega igralca Žiga Kru-šiča. Tretja selekcija Drave na turnirju v Farkaševcu, U13, je bila manj uspešna, saj je v predtekmovanju enkrat zmagala in dvakrat izgubila, prav tako pa je izgubila tudi tekmo za peto mesto. Na Hajdini je Drava osvojila dve tretji mesti v U7 in U8, medtem ko je bila uspešnejša na turnirju v Varaždinu. U7 so s tremi zmagami in tremi porazi bili tretji. Še uspešnejši so bili U8, ki so zmagali na hrvaškem na turnirju, ki ga je organizirala nogometna šola Varteks Fotex: Ptujčani so nanizali šest zmag in v finalu premagali gostitelje s 3:0. Lukas Čeh je bil s sedemnajstimi zadetki najboljši strelec turnirja. Selekcija U9 je bila tretja, potem ko je po štirih visokih zmagah, najprej v polfinalu po kazenskih strelih izgubila proti Mariboru Taboru 1., nato pa je v tekmi za tretje mesto po kazenskih strelih premagala Varteks Fotex. V Varaždinu sta tur-nirski zmagi odnesli selekciji U10 in U11. Prvi so igrali zelo dobro in so v finalu za piko na i s 3:0 premagali Nafto. Iz zmagovalne ekipe Drave je Marko Voda bil izbran za najboljšega vratarja, Ali Sabur pa za najboljšega igralca turnirja. Uspeh na Hrvaškem je dopolnila tudi selekcija U11, ki je zmagala na Fotex cupu. Ptujčani so v finalu z 1:0 premagali Varteks Fotex. Za najboljšega igralca je bil izbran Klemen Mlakar, najboljši strelec pa je bil Taras Mlakar. S temi lepimi uspehi na različnih turnirjih v zadnjem obdobju so mladi igralci Nogometnega kluba Drava uspešno zaključili minulo sezono. David Breznik Nogomet • NK Podvinci Podvinčani presenetili vse Če bi NK Podvinci Betonar-na Kuhar pred začetkom prvenstva kdo ponudil končno tretje mesto v 3. ligi - sever, bi to sprejeli brez pomisleka. Njihov cilj je namreč bil sredina lestvice s poudarkom na obstanku. Predsednik Mitja Lah in trener Miran Ljubeč sta že na začetku sezone zagotovila zelo spoštljiv igralski kader, ki je takoj vzel mero Dravi, nato pa v prvem delu še edini ugnal Maribor B. Z dobrimi igrami so jesen končali na 3. mestu. V nadaljevanje so krenili igralsko nekoliko oslabljeni, a prepričani, da bodo izpolnili začrtane cilje. V drugem delu je Podvinčanom nekajkrat sicer rezultatsko spodrsnilo, a seštevek njihovega dela se kaže na prvenstveni lestvici, kjer so na 26 tekmah zbrali 43 točk, kar je na koncu zadostovalo za tretje mesto. O minuli sezoni je trener Podvincev Miran Ljubec povedal: »V prvem delu sezone smo videli, da smo kar kon- kurenčni vsem ekipam, in smo dosegli zares odlične rezultate. Pred spomladanskim delom smo ekipo nekoliko Foto: Črtomir Goznik Podvinčani so zelo zadovoljni s končnim 3. mestom v 3. ligi - sever. spremenili in jo predvsem pomladili, kar se je poznalo na rezultatih. Osvojenih 43 točk je res lep dosežek za novinca v ligi, s končnim 3. mestom smo seveda izredno zadovoljni.« Ta uspeh je trud vseh v NK Podvinci Betonarna Kuhar in ob tem je Ljubec takoj po koncu prvenstva dejal: »Kot celota smo zelo dobro organizirani. Uprava kluba nam omogoča vse tisto, kar je potrebno v nogometu in je seveda na takšnem nivoju možno realizirati. Pri nas je infrastruktura zelo solidna, imamo kar nekaj selekcij, ki sestavljajo mozaik našega kluba, in če bodo stvari urejene tako kot do sedaj ali pa še malo boljše, lahko v prihodnosti ponovimo ali celo izboljšamo letošnji dosežek.« Kljub majhnosti je bilo podvinško nogometno okolje letos v mnogih pogledih veliko in tretje mesto je za njih nedvomno zgodovinski uspeh. David Breznik Rdeče-beli so bili v prejšnji sezoni res dominantni, velik del zaslug za to pa gre trenerju Andreju Dukariču. Ta se je še enkrat ozrl na minulo sezono: »Fantje so si zaslužili uvrstitev v Superligo, saj so odigrali res dobro prvenstvo. Bili so homogeni, konstantni in menim, da so zasluženo postali prvaki. Večjih padcev ni bilo in s tem sem resnično zadovoljen.« Superliga je vseeno nekaj novega, če ne drugega, prinaša večjo odgovornost: »Absolutno se strinjam. Fantje so v zadnji sezoni odigrali na nivoju, toda Superliga je spet nova zgodba. Treningi bodo intenzivnejši, obenem pa bo morala biti udeležba na njih boljša, če bomo želeli igrati na nivoju lige. Seveda bo treba moštvo tudi okrepiti. S tem na srečo nimamo večjih težav, saj si marsikdo želi igrati v Superligi, kar je poseben magnet. Smo dobra ekipa in še boljša klapa, želeli pa bi moštvo malo osvežiti predvsem z mladimi igralci, želj- nimi dokazovanja. Verjamem, da se bomo s klubi, kjer imajo za nas zanimive igralce, uspeli dogovoriti, kaj je najboljše za igralčev napredek.« Tržec je z uvrstitvijo v Superligo dosegel zgodovinski uspeh. Slavje je bilo temu primerno, kar je priznal tudi stra- teg Dukarič. Nekdanji odlični vratar, ki je deloval tudi v 1. SNL, obenem pa se kot trener vratarjev dokazoval tudi v Za-vrču, ob izjemnem uspehu Tržca ne skriva čustev: »Lagal bi, če bi rekel, da mi ta uspeh ne pomeni največ v moji dosedanji trenerski karieri. Tu sem si namreč nabral največ izkušenj, to je moj prvi naslov na mestu trenerja članskega moštva in seveda sem temu primerno vesel. Vse to postavlja tudi meni samemu visoke cilje, ampak sam osebno se bom trudil, da jih dvignem še višje. To pomeni še več zagnanosti, še več trdega dela in verjamem, da bodo rezultati prišli sami po sebi. Za Tržec v Superligi se ob nekaj manjših spremembah v moštvu ne bojim.« Sicer pa se v Tržcu trudijo tudi z mlajšimi selekcijami, saj bodo v sezoni 2015/2016 nastopili s kar štirimi, ob tem pa velja omeniti, da jim bodo pri selekciji U-15, kar je pogoj za Superligo, na pomoč priskočili tudi okoliški klubi. Ob tem dodajmo še, da sta v Tržcu trenerja selekcije U-7 Jernej Pau-man in Nejc Kovačič, U-9 vodi Marjan Šibila, ekipo do 11. leta starosti Borut Emeršič in ekipo do 13. leta Bojan Emeršič. tp Foto: arhiv 14 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 3- julija 2015 Boks • 60 let Ivana Pucka Za uspeh ni nič pomembnejšega od treninga V ptujskem športu je med trenerji ena najmarkantnej-ših oseb Ivan Pučko. Glavni trener BK Ring Ptuj je popolnoma posvečen svojemu delu, s katerim se ukvarja že nekaj desetletji. Pred vstopom v strokovne vode je Ivan Pučko opravil nekaj borb v ringu, med Foto: Črtomir Goznik Ivan Pučko je tudi ob osebnem jubileju - 60-letnici - popolnoma predan boksu. drugim je tekmoval na republiškem prvenstvu. Svojo aktivno športno pot je hitro zaključil in se nato preusmeril v trenersko smer (BK Ptuj) in pomagal mnogim uspešnim ptujskim boksarjem. Najbolj znan med njimi je nedvomno Dejan Zavec, ki je bil sprva namenjen na trening nogometa, a je zavil v športno dvorano Mladika, kjer je potekal trening boksa, ki ga je vodil prav Pučko. Njunega prvega kontakta se takole Dejan spominja: »Ob vstopu v dvorano, kjer sem želel počakati nekaj časa, me je ogovoril Ivan Pučko z besedami: 'Kaj bi treniral boks ali kaj bi?1 Sam sem rekel, da bi poizkusil. Pri Pučku me je prepričala ali pritegnila njegova pozitivnost, izredna karizma in njegov občutek za človeka. Bil je topel, prijeten sogovornik in me je navdušil za boks. Pri njem sem pridno treniral in z njim sem zelo hitro doživel prve boksarske uspehe. Vedno znova mi je pomagal na moji športni poti. Hvaležen sem mu za izjemne stvari, ki me jih je naučil o boksu in tudi življenju.« Ivan Pučko je dolgo časa delal v BK Ptuj, nato pa je v sredini 90. let prejšnjega stoletja delal v BK Tehcenter Ptuj, ki je deloval na Bregu. V tem klubu so ob Zavcu vadili še nekateri zelo dobri mladi boksarji. Naslednji velik in tudi precej drzen korak je odličen boksarski trener naredil leta 2006, ko je ustanovil svoj klub - BK Ring Ptuj. Ta ima svoj domicil v Maistrovi ulici, kjer so se v zadnjih devetih letih kalili mnogi odlični mladi boksarji in boksarke, prav tako pa so boks kot šport spoznali številni rekreativci. Večino izmed njih je treniral prav Ivan Pučko in jim vcepil miselnost, da morajo za kakršnikoli napredek vsi pridno in redno trenirati. Mnogim je vcepil tudi svoj rek: Za uspeh ne more biti nobena stvar pomembnejša od treninga. Rokomet na mivki • Državno prvenstvo Ormožani zamudili izjemno priložnost V Ajdovščini je potekalo državno prvenstvo v rokometu na mivki, ki so se ga udeležili tudi mladi rokometaši Jeruzalema, sestavljeni iz igralcev letnik 1997, 1998 in 1999. Ormožani so si vstopnico na Final 4 priborili na 1. kvalifikacijskem turnirju v Ormožu. Kljub zelo dobri igri so Ormožani ostali brez medalje - glede na prikazano, nezasluženo. Za naj igralca zaključnega turnirja državnega prvenstva je bil proglašen Ormožan Tilen Kosi. Naslov državnih prvakov so osvojili igralci Športne opreme.si (Gerčar, Maroh, Pušnik, Lesjak, Jerenec). Tako blizu, pa tako daleč od finala V polfinalu so Ormožani klonili z 1:2 proti ljubljanskim Warriorsom, ekipi, ki so jo sestavljali igralci Slovana. V prvem nizu so Ormožani pri izidu 22:22 bili prikrajšani za najstrožjo kazen po prekršku oz. očitnem kontaktu pri metu Tilna Kosija (rokomet na mivki namreč zahteva, da je igra povsem čista, brez kontakta, op. a.). V nadaljevanju so Warriorsi zadeli za zmago v prvem nizu. Drugi niz je po boljši igri pripadel Ormoža-nom. Pri izidu 1:1 v nizih so v podaljšani igri (shoot out) imeli Ormožani priložnost za zmago in uvrstitev v finale, vendar je Miha Kolmančič zapravil met za eno točko, ki bi njegovi ekipi že prinesla medaljo. V šesti seriji sta sodnika spregledala korake ljubljanskega igralca Tima Bogdani-ča Jenka, sicer mladinskega reprezentanta Slovenije. Ljubljančani so v nadaljevanju shoot outov bili natančni, pri Ormožu je bil v deseti seriji Ormoška ekipa je na Final 4 doživela dva tesna poraza. nenatančen Kosi in po vodi je splavala izjemna priložnost za napredovanje v veliki finale. Zapravili visoko vodstvo V tekmi za bron proti domači ekipi iz Ajdovščine so Or-možani gladko dobili prvi niz, v drugem pa vodili z 18:10. Po visokem vodstvu so padli v rahlo krizo, ki sta jo dodatno z napačnimi odločitvami v škodo Ormoža še poglobila sodnika (domačina), ki sta bila povsem na strani Ajdovcev. Za piko na i "čudnemu preobratu" je z zgrešenim kazenskim strelom poskrbel še Kosi in gostiteljem je uspelo dobiti drugi niz ter izenačiti na 1:1. V dramatičnih shoot outih so bili bolj zbrani Ajdovci in so se veselili bronaste kolajne. Škoda za Ormožane, ki so na obeh tekmah zamudili veliko priložnosti za odmevnejši rezultat. So pa zato varovanci trenerja Mladena Grabovca bogatejši za novo izkušnjo. Tilen Kosi MVP prvenstva Za naj vratarja Final 4 je bil proglašen Nik Hvala (Warriors Ljubljana), za najkoristnejšega igralca pa Tilen Kosi (Jeruzalem Ormož). V ženski konkurenci so drugič zapored državne prvakinje postala dekleta Mivke iz Ajdovščine. Rokomet na mivki bo v Sloveniji težko zaživel Zaključek državnega prvenstva je bil organiziran na povprečnem nivoju, predvsem je bilo z vseh strani največ pripomb na sojenje, ki je bilo Prav s konstantnimi treningi so boksarji iz leta v leto vidno napredovali. Ta napredek se kaže tudi skozi rezultate na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Močna baza kvalitetnih boksarjev se kaže skozi osvojenih pet ekipnih naslovov slovenskih državnih prvakov, pri katerih je Ivan Pučko vložil ure in ure svojega dela na treningih in tekmovanjih. Vsi treningi so popolnoma načrtovani in pri njih v klubu sodelujeta v zadnjem obdobju tudi sinova Ivan Pučko mlajši in Sašo Pučko. Vsi trije so popolnoma predani svoji športni ljubezni - boksu. Popolno strast do njega goji karizmatičen trener Ivan Pučko, ki je 30. junija praznoval 60. rojstni dan. Vse najboljše, Ivan! David Breznik Damjan Habjanič (Boks klub Ring Ptuj): »Ivana Pučka sem osebno spoznal v začetku julija 2013, ko sem pri svojem hujšanju vključil še gibanje. Nekajkrat na teden sem se sprehajal ravno mimo telovadnice Boks kluba Ring Ptuj, od koder me je pritegnil zvok boksarske vreče in glas moškega, ki je povsem predano usmerjal svoje varovance na treningu. Še nekajkrat sem se sprehodil mimo telovadnice in začel resno razmišljati, da bi poskusil z boksom. Sprva mi je bilo nerodno sploh iti povprašat, ali lahko pridem na trening, saj sem takrat še vedno imel več kot 135 kilogramov, vendar sem nekega večera trenerja videl samega v lokalu kluba in lažje - sicer z veliko treme, strahu in spoštovanja - pristopil pred njega in ga vprašal, ali takšne tudi sprejme. Njegov odgovor je bil: "Vsekakor, zakaj pa ne ... Ti samo pridi." Predvsem ton njegovega glasu, me je prepričal, da sem v juliju 2013 res začel. Ivan Pučko mi sedaj ni le trener, ampak je zame kot oče in največji motivator na moji poti; brez njega mi bržkone ne bi uspelo, vsaj ne v takšni meri. Kilogrami so šli dol ... Dobil pa veliko več! Ivan Pučko je kot trener in človek predan boksu ter natančno ve, kaj hoče, nas usmerja, vodi, nas graja, tudi pohvaliti nas zna, nam svetuje, in kar nam veliko pomeni, zna se posvetiti vsakomur posebej, mu prisluhne, pomaga in ga usmerja na pravo pot! Iskrena hvala za vse, kar si storil zame in kolege v klubu, za tvojo potrpežljivost, voljo in srčnost, predanost in iskrenost, predvsem pa ljubezen in toplino, ki nam jo daješ! Ivan, vse najboljše!« Monika Božičko (Boks klub Ring Ptuj): »Ivan Pučko je eden tistih redkih ljudi, ki svoje delo opravljajo z veseljem, srcem in lahko rečem, da živi za boks ter mu pri tem niso pomembni slava, denar ali izkazovanje. Je velik človek z ogromnim srcem, bogatimi izkušnjami, iz katerih nam deli dragocene nasvete, nas spodbuja, pa tudi postavi na realna tla. Prenaša nam vse svoje znanje in nam prikaže lepote boksa, zna nas dvigniti, ko to potrebujemo, nas nasmejati in nam dvigniti moralo. Ob njegovem jubileju mu želim ogromno zdravih, srečnih in zadovoljnih let ter da uživa v sadovih, ki jih je obrodilo njegovo delo, saj si to več kot zasluži.« Športni napovednik Nogomet • Prijateljski tekmi PETEK, 3. 7., OB 18.00: Zavrč - Farmtech Veržej SOBOTA, 4. 7., ob 10.30: Aluminij - Partizan Beograd (stadion Arena Pohorje) DB Ples • DP v kombinaciji 10 plesov daleč pod nivojem, kot smo ga lahko videli na prvem kvalifikacijskem turnirju, ki je potekal v športnem parku Mestna graba. V Ormožu je pravico delil Zlatko Belančič, nekoč odličen rokometaš ptujske Drave in Ormoža. Belančič je eden izmed ustanoviteljev rokometa na pesku pri sosedih Hrvatih, ki se lahko pohvalijo s svetovnimi in evropskimi naslovi prvakov v ženski in moški konkurenci. Ta sicer atraktivna igra bo zelo težko zaživela v Sloveniji, saj je enostavno premalo posluha krovne rokometne organizacije (RZS). Tako projekt rokometa na mivki v Sloveniji leži na hrbtih le nekaterih entu-ziastov, to pa je premalo, da zaživi. Uroš Krstič Tretje mesto za Ano in Ivana Ana Ekart in Ivan Jarnec sta uspešno zaključila prvi del tekmovalne sezone. Zadnja tekma pred zasluženimi počitnicami je bilo državno prvenstvo v kombinaciji standardnih in latinskoameriških plesih. Tekmovanje je potekalo 25. junija v Medvodah. Dosegla sta odlično tretje mesto. Prvo mesto sta osvojila Naja Dolenc in Volodi-mir Nielienson, drugo pa Ana Mesec in Jure Bergant. Prvo- in drugouvrščeni par naslednje leto prestopita v člansko kategorijo, Ana in Ivan pa v kategoriji starejših mladincev ostaneta še dve leti, zato sta z uvrstitvijo povsem zadovoljna. Predvsem pa sta zadovoljna s plesom, ki sta ga prikazala na tekmovanju. Pri članih sta po pričakovanjih prvo mesto zasedla aktualna svetovna prvaka Nadja Bičkova in Miha Vodičar. AČ petek • 3- julija 2015 Poslovna in druga sporočila Štajerski 15 Dornava • Dišalo po praženem krompirju Četrti Krompirfest uspel Etnografsko društvo Cigani Dornava je zadnjo soboto v juniju pripravilo zdaj že tradicionalno prireditev Krompirfest. V pripravi praženega krompirja se je pomerilo 34 ekip od blizu in daleč: s širšega ptujskega območja, iz različnih krajev Slovenije, sodelovali sta tudi ekipi iz Hrvaške in Avstrije. _____ ■ ■ .'--H-'.-:-' ■ "v ■ . - ■ . . • - ' "v.. "S v ■ '' . ■ v. ■ : . v\.,v.-r;.;/v : -vV...- Prireditev je potekala v parku ob dornavskem baročnem dvorcu. Medtem ko so ekipe pripravljale krompirjeve jedi, so lahko obiskovalci spremljali bogat program z različnimi animacijami. Posebej za to priložnost so postavili cigansko vas z razstavo, cigan- ke so vedeževale, iz »cigo kofetari-je« je dišalo po dobri kavi, cigani so prodajali telefone, zlatnino in raznorazno drugo opremo, brusili nože in škarje, popravljali dežnike, stare lonce in čevlje, pripravili so cigo srečelov, igral je romski bend trio Gitano, ciganke (etno plesalke) so ob živahnem ritmu glasbe tudi zaplesale. Člani društva Vitezi Pesničarji so obiskovalce s traktorji starodobniki popeljali na panoramske vožnje po Dornavi, na prireditvenem prostoru je bila na ogled razstava zelišč. Predsednica ED Cigani Dornava Anica Slodnjak je dejala, da so z izvedbo prireditve zadovoljni. O tem, katera ekipa je pripravila najboljši krompir, pa je Slodnjako-va povedala: »Prvo mesto so osvojili domačini, ekipa Pero pivo Dornava, druga je bila ekipa TD Dobrova, tretja pa ekipa Društva kmetic Dravske doline KO Radlje ob Dravi. Nagrado za najlepšo dekoracijo krompirja je prejela ekipa TD Dobova, najštevilčnejša ekipa je bila iz Radelj ob Dravi, iz najbolj oddaljenega kraja je prišla ekipa iz Kanala na Soči. Krompirjeve jedi je ocenjevala tričlanska komisija, na čelu katere je bil kuharski mojster Vlado Pignar.« Mojca Zemljarič Foto: MZ Foto: MZ Markovci • Biserna poroka zakoncev Jurgec Po 60 letih biserni da Po šestih desetletjih zakonske zveze sta si v soboto, 27. junija, biserni da zaobljubila Terezija in Franc Jurgec iz Bukovcev. Civilni obred biserne poroke je opravil župan občine Markovci Milan Gabrovec, cerkvenega pa farni župnik Janez Maučec. Biserna nevesta Terezija Jurgec je bila rojena 19. septembra 1934 v Bukovcih, biserni ženin Franc 20. avgusta 1931 v Belskem Vrhu. Zakonsko zvezo sta sklenila 25. junija 1955, dom in družino sta si ustvarila v Bukovcih. V zakonu sta se jima rodila sinova Franc in Janez. Oče Franc je bil zaposlen v podjetju Les na Ptuju, mama Terezija je skrbela za dom in gospodinjstvo. Obdelovala sta tudi manjše posestvo. Danes sta ponosna stara starša štirim vnukom in trem pravnu-kom, ki jima polepšajo dneve v jeseni njunega življenja. MZ Biseroporočenca Jurgec v družbi župana Gabrovca ter obeh sinov, ki sta bila ob obredu biserne poroke njuni priči Majšperk • Sestrško jezero - mesto druženja in dom zaščitenim vrstam živali Enourni sprehodi okoli jezera ob nedeljah Sestrško jezero je bilo v nedeljo, 28. junija ponovno kraj druženja. Športno-kulturno društvo Sestrže in sekcija društva Jezero, ki skrbi za park ob jezeru, sta pripravila četrti pohod okoli jezera ter sprehod mimo drevoreda za tiste, ki so pred tremi leti poprijeli za lopato in drevesa posadili. Drevesa, 43 jih je, so posadili člani in simpatizerji društva, slikarji in drugi, ki jim je sestrško akumulacijsko jezero ljubo. Tako ob poti k jezeru rastejo od bolj eksotičnih drevesnih vrst (ginka, himalajske cedre, pavlonije) do tipičnih, ki jih najdemo v slovenskih gozdovih. »Z raznovrstnostjo drevesnih vrst, ki jih je doniral Ervin Mauc, bi se lahko vzpostavila tudi učna pot. Pa tudi sicer je jezero poučna točka, saj tukaj gnezdijo zaščitene živalske vrste, med njimi tudi tatarska žvižgavka in sivka. Zanimivo je tudi rastlinje, saj tukaj raste vodni orešek, ki je bil pomemben vir prehrane za mostiščarje. Iz posušenega vodnega oreška se namreč lahko pripravi moka, iz katere je mogoče speči kruh,« je povedal Branko Gajšt, ki je gonilna sila dejavnosti na območju jezera. Vse to si je v spremstvu sestr-škega slikarja, ki je jezero že nič- kolikokrat upodobil na slikah, mogoče ogledati ob nedeljah ob petih popoldan, ko prireja poho- de okoli jezera. Pohod v nedeljo je bil izveden četrtič zapored traja pa približno eno uro, saj je pot okoli jezera dolga nekaj več kot šest kilometrov. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Slikar Branko Gajšt si prizadeva, da bi Sestrško jezero postalo prepoznano kot učno mesto. Gorišnica • Veselo v Mali vasi Zadonele so frajtonarice Zadnjo junijsko nedeljo je kulturno društvo Odpev iz Male vasi uspešno izpeljalo še eno, že tradicionalno predtekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne 2015. Kljub slabemu vremenu je bila prireditev množično obiskana. Letošnja novost je bila ,da so se vsi nastopajoči uvrstili kar direktno v finalni del tekmovanja. Finale so si priigrali Katja Jakš (17 let), Klemen Gungl (16 let) ter veteran Konrad Kosta-njevec. Najstarejši tekmovalec je bil star 75 let, najmlajša pa bo v avgustu stara deset let. Pokale so prejeli: Klemen Gungl za prvo mesto, Katja Jakš za drugo in Lara Pifko za tretje mesto. Med uradnim delom so za popestritev poskrbeli vokalno-instrumentalna skupina trio Vetrnica in Pevci vasi. Kljub slabemu vremenu je prireditev bila lepo obiskana. Lojze Župec Središče ob Dravi • Župan sprejel učence Veliko uspehov tudi vnaprej V četrtek, 18. junija, je župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko sprejel najuspešnejše učence OŠ Središče ob Dravi. Čestital jim je za dosežke in jim zaželel veliko uspehov ter modrih odločitev pri doseganju ciljev v prihodnje. Foto: arhiv občine Vseh devet let sta bili odlični učenki Lea Medik iz Središča ob Dravi in Nika Polak iz Obreža ter učenec Grega Rubin iz Središča ob Dravi. Župan je čestital tudi učencu Vidu Mundi, ki je bil uspešen na državnem tekmovanju v znanju iz Vesele šole in državnem tekmovanju iz sladkorne bolezni, na katerih je prejel zlato priznanje. Na sprejemu je bila tudi ravnateljica osnovne šole Jasna Munda. V sproščenem pogovoru so se učenci razgovorih o svojih ciljih in željah v prihodnosti in obujali lepe spomine na preteklo obdobje. MM Foto: MZ Foto: LZ 16 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 3- julija 2015 Ormož • Vanja Zelenik, članica ekipa Specialne olimpijade Slovenije Srečno, Vanja! V Mestni grabi v Ormožu je 23. junija potekala prav posebna prireditev pod naslovom Srečno,Vanja! Društvo Sožitje Ormož jo je pod vodstvom predsednice Andreje Resman pripravilo ob velikem uspehu 27-letne Vanje Zelenik s Hajndla, članice društva, ker se ji je uspelo uvrstiti v ekipo Specialne olimpijade Slovenije, ki bo našo državo zastopala na svetovnih igrah Specialne olimpijade od 21. julija do 2. avgusta v Los Angelesu v ZDA. Tako za Vanjo kot za društvo, občino Ormož in druge, ki so ji na tej poti pomagali, je to velik, izjemen uspeh. „Uvrstitev v slovensko ekipo je za Vanjo velik uspeh in.dokaz, da je dolgoletno delo trenerjev društva Sožitje in Vanje same obrodilo sadove. Ker je to prva uvrstitev katerega izmed ormoških športnikov Specialne olimpijade na svetovne igre, je to dogodek, ki mu je treba posvetiti še več pozornosti," je povedala Andreja Resman o dogodku, na katerem se je Vanja predstavila. Skupaj z njo so se veselili in v združenem teku pod vodstvom prof. Aleša Jurčca tekli drugi športniki društva Sožitje Ormož, trenerji, učenci OŠ Stanka Vraza, uporabniki VDC Ormož in ZUDV dr. Marijana Borštnarja Dornava ter nekateri drugi, ki Vanjo podpirajo na njeni športni poti in ji želijo uspešen nastop na svetovnih igrah Specialne olimpijade. Vanja je zelo vesela in srečna, da se ji je uspelo uvrstiti na svetovne igre. V VDC Ormož, kjer rada šiva in tudi sicer pomaga, ima veliko prijateljic, saj je zelo družabna. Nadvse rada pa trenira, veliko trenira tudi doma na Hajndlu in na stadionu v Veliki Nedelji. Potovanja in nastopov v Ameriki se že zelo veseli, malo pa jo je strah letala. Potrudila se bo po najboljših močeh; tekmovala bo v teku na 800 in 1500 metrov ter v štafeti 4 x 100 metrov. Spoznati pa želi tudi nove prijatelje in videti veliko novega. „Društvo Sožitje Ormož je član Specialne olimpijade Slovenije od leta 1995. Ob rednih treningih sodelujemo na vseh regijskih igrah, na turnirjih v atletiki, kolesarstvu, in če je sneg, tudi v krpljanju. Med našimi športnimi je najbolj razvita atletika. Treniramo in tekmujemo v tekih na kratke in dolge razdalje, v metu vorteksa, skoku daljino, metu žogice in atletskih disciplinah. Športnice Sožitja Ormož so uspešno nastopile na evropskih igrah v Varšavi in Antwerpnu, od koder imata Branka in Nina veliko medalj. Slovenska ekipa bo imela v Los Angelesu 24 športnikov in osem spremljevalcev. Nastopili bodo v atletiki, plavanju, judu, namiznem tenisu, kolesarstvu, balinanju in nogometu. Vanja je vsestranska športnica in športnica Specialne Iz zgodovine svetovnih iger Specialne olimpijade Na pobudo družine Kennedy je bil leta 1963 organiziran prvi športni tabor za osebe z motnjami v duševnem razvoju, pet let kasneje, leta 1968, pa tudi prve športne igre. Trenutno je v Specialno olimpijado vključenih 150 držav sveta. Slovenija se je temu gibanju pridružila že v bivši skupni državi, leta 1993 pa je prvič sodelovala s slovensko specialno olimpijsko reprezentanco na zimskih igrah v Schladmingu. Specialna olimpijada Slovenije je letos stara 22 let. Njen program ni namenjen le športu, ampak združuje športne, socialne in kulturne aktivnosti. olimpijade že od mladih nog. Trenirala je atletiko, nastopala in trenirala pa je tudi že v ele- mentih košarke, kolesarjenju in krpljanju. V zadnjih dveh letih je sodelovala v projektu Pet tekov za pet nasmehov, kjer je pod mentorstvom Marjete Gomilšak iz Zavoda Dornava trenirala in tudi tekmovala v maratonu na 10 km. Za uvrstitev na svetovne igre je potrebovala odlične rezultate na državnih tekmovanjih. S trdim delom jih je dosegla. Lahko rečemo, da je Vanja Vanja je navdušena tekačica že od malih nog. V Los Angelesu bo nastopila Zelenik ena najboljših športnic društva Sožitje Ormož. Uvrstitev na igre Specialne olimpijade je nagrada za njeno dolgoletno delo. Verjamemo, da bo naše društvo, občino in državo Slovenijo v Ameriki dostojno zastopala. Občina Ormož je uvrstitev Vanje na svetovne igre prepoznala kot pomemben dosežek svoje občanke, zato je tudi finančno pomagala pri tem projektu," je Specialno olimpijado in športnike društva Sožitje predstavila Andreja Resman. V imenu občine Ormož je Vanji srečno pot v Ameriko in uspešen nastop v vseh treh disciplinah zaželel tudi Mirko Novak, podžupan občine Ormož, ki že od malih nog Foto: Črtomir Goznik Andreja Resman, predsednica Sožitja Ormož, nekdanja Vanjina učiteljica in razredničarka ter prof. športne vzgoje Aleš Jurčec se skupaj z drugimi Ormožani veselita, da se je Vanji kot prvi Ormo-žanki uspelo uvrstiti na svetovne igre Specialne olimpijade, katerih pokrovitelj je letos ameriški predsednik Obama. Gorišnica • Liga v visečem - ruskem kegljanju Zmaga v roke Gorišničanom Člani društev upokojencev občine Gorišnica se v pomladnih mesecih družijo na tekmovanjih (ligi) v ruskem kegljanju. Plačana objava Lokacija, lokacija, lokacija -zlato pravilo poslovanja Z novo lokacijo gre Carglass® v nove zmage. Odločili smo se preseliti najuspešnejšo Carglassovo delavnico na odlično lokacijo na Ptujsko cesto 178 v Mariboru, kjer bomo svoj navdušujoči servis še bolj približali svojim strankam. Nova delavnica na Ptujski cesti bo imela ogromno prednosti za naše stranke. Z lokacijo je delavnica veliko priročnejša, saj leži tik ob glavni cestni žili v Maribor. Tako ste le zavoj vstran na svoji poti. Ob popravilu vetrobranske-ga stekla vam bo pol ure ob kavi-ci hitro minilo. Med servisom pa lahko obiščete bližnje trgovine in tako prihranite čas. Menjava vetrobranskega stekla traja dobri dve uri in pol, pri tem vam uredimo vso dokumentacijo za večino zavarovalnic, seveda pa tudi nadomestno slovensko vinjeto. Devet od desetih strank opravi popravilo pri Carglassu. Močan slogan, podprt z realnimi številkami. Ker ne verjamemo v naključja, verjamemo v svojo storitev, verjamemo v navdušenje strank in verjamemo v naravo. Popravila so darilo naravi, saj je izpust CO2 v primerjavi z menjavo vetrobranskega stekla kar 10-krat manjši! S popravili smo v lanskem letu naravi prihranili 175.550 kg CO2. Ker je čas dopustov in vsi hitimo prostim dnevom naproti, pred odhodom pregledamo vozilo, tlak v pnevmatikah, olje ... Pa pregledamo tudi vetrobransko steklo? Zaradi temperaturnih razlik in šoka lahko iz majhne poškodbe hitro nastane velik problem. Vetrobransko steklo namreč lahko poči, tudi če je vozilo parkirano na parkirišču. Zato pripeljite svoje vozilo na brezplačen pregled stekel, tako boste imeli na dopustu eno skrb manj. Več na www.carglass.si , seveda pa ste vsi toplo vabljeni na ogled naše delavnice, tudi če nimate poškodovanih stekel na vozilu, pa vas zanima, kako menjamo in popravljamo stekla na vseh vrstah vozil. Vabljeni. V ligi sodelujejo tekmovalci iz sedmih vasi gorišniške občine: Moškanjcev, Zagojičev, Gorišni-ce, Male vasi, Muretincev, Gajev-cev in Formina. Ligaško tekmovanje so pričeli v začetku maja, končali pa sredi junija. Tekmovalci so se družili vsak ponedeljek, vsakič v drugi vasi, izvedenih je bilo sedem krogov tekmovanj. Vsaka vas je bila zastopana z eno moško in eno žensko ekipo. Ekipo sestavlja pet članov, lahko imajo tudi rezerve. Skupno je tekmovalo 43 tekmovalk in 50 tekmovalcev. Med ženskimi ekipami je največ točk zbrala ekipa Gorišnice, drugo mesto je osvojila ekipa Zago-jičev in tretje ekipa Moškanjcev. Tudi v moški konkurenci je prvo mesto osvojila ekipa Gorišnice, druga je bila ekipa Zagojičev, tretji so bili Gajevci. Med posamezniki je prvo mesto v moški konkurenci osvojil Ludvik Pur-gaj iz Gorišnice, drugo Janez Horvat iz Zagojičev, tretje pa si z enakim številom točk delita Anton Habjanič iz Moškanjcev in Zvonko Ozmec iz Gajevcev. V ženski konkurenci posamezno je prvo mesto osvojila Anica Ze-bec iz Formina, druga je bila Til-ka Šterbal iz Gorišnice in tretja Marija Holcer iz Moškanjcev. Sedem krogov letošnje keglja-ške lige je končanih. Odličja najboljšim bodo podelili jeseni, ko bodo izvedli tudi tekmo za prehodni pokal. Vodja lige je Alojz Cvirn, operativno pa za izvedbo in vodenje evidenc skrbi Mojca Toplak. Mojca Zemljane Skupinska fotografija vseh tekmovalcev po zadnji, sedmi tekmi letošnje občinske kegljaške lige Foto: MZ petek • 3- julija 2015 Poslovna in druga sporočila Štajerski 17 Foto: Črtomir Goznik v teku na 800 in 1500 metrov ter v štafeti 4 x 100 metrov.. pozna Vanjo, njeno športno pot in uspehe, ki jih je dosegla s trdim delom in napornimi treningi. „Občutki so neverjetni, nismo pričakovali, da ji bo uspelo. Rada bi se zahvalila vsem, ki so verjeli vanjo, jo podpirali in spodbujali, ji omogočali treninge in udeležbo na tekmovanjih. Malo me je strah, potuje daleč, bolj bi bila pomirjena, če bi šla z njo predsednica društva Sožitje Andreja Resman, njena nekdanja učiteljica in razredničarka, saj ji Vanja zaupa. Upam, da bo tudi tako vse v redu," pa je pred Va-njinim odhodom povedala mama Stanka Zelenik MG Ormož • Ob praznovanju 120-letnice PGD Trgovišče Gasilcem zlati znak Civilne zaščite RS VV|, I v ■ za zaščito in reševanje PGD Trgovišče je konec zadnjega tedna v juniju praznovalo veliki jubilej - 120-letnico delovanja. Ob tej priložnosti so najzaslužnejšim podelili zahvalne listine, pripravili priložnostno razstavo in izdali zbornik 120 let Slovenskega prostovoljnega gasilskega društva Trgovišče. Po sprejemu gostov in predstavnikov gasilskih društev se je pričela velika gasilska parada, v kateri je poleg godbe na pihala Središče ob Dravi sodelovalo 17 gasilskih praporščakov in praporščak lovske družine Velika Nedelja, 65 gasilcev ter gasilska vozila društev GZ Ormož - med njimi najstarejša gasilska ročna črpalka s konjsko vprego iz PGD Muretinci. Sledil je vrhunec praznovanja - osrednja slovesnost, na kateri so podelili priznanja in zahvale gasilskim veteranom, društvom, zvezam Krajevni skupnosti Velika Nedelja, Lovski družini in Društvu upokojencev Velika Nedelja, Policijski postaji Ormož, posameznikom in Občini Ormož. Na proslavi, ki jo je vodila Valerija Tušak Vnuk, je bilo PGD Trgovišče nagrajeno z zlatim znakom Civilne zaščite RS za zaščito in reševanje. Želijo si nov gasilski dom Vidno ganjen je zbrane nagovoril predsednik PGD Trgovišče Marjan Anderlič in poudaril, da o naklonjenosti društvu priča i Foto: ML Predsedniku PGD Trgovišče Marjanu Anderliču (na levi) je zlati znak Civilne zaščite RS izročil vodja izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Ptuj Dragomir Murko (na desni). veliko število novo sprejetih članov, tako da se za obstoj društva ni bati. Predsednik je med drugim spomnil, da so v lanskem letu poleg novega vodstva pridobili tudi novo gasilsko vozilo GVV1 in nekaj zaščitne gasilske opreme. V prihodnje si želijo nov gasilski dom, saj želijo dostojno garažo in več prostora za druženje. Zbrane so nagovorili tudi ormoški župan Alojz Sok, predsednik GZ Ormož Dejan Jurkovič, namestnik predsednika GZ Slovenije Janko Cerkvenik, vodja izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Ptuj Dragomir Murko ter predsednik KS Velika Nedelja Marjan Mušič. Uradni del prireditve so poleg godbe na pihala Središče ob Dravi popestrili žen- ski pevski zbor GZ Ormož, harmonikarski orkester Modras, vokalna skupina Tisa ter navihane mlade gasilke Ane-Mari Horvat, Urška Horvat in Živa Fras. Bogata priložnostna razstava in zbornik PGD Trgovišče je ob 120-letni-ci obstoja izdalo zbornik 120 let PGD Trgovišče, ki je nastal pod peresom Antona Kaceta (nekdanjega dolgoletnega predsednika društva) in drugih avtorjev. Bogata zgodovina gasilskega društva je zapisana na kar 288 straneh ter opremljena s slikovnim gradivom. Ob tej priložnosti so trgoviški gasilci na ogled postavili priložnostno razstavo avtorjev Jožefa Horvata in Marjana Horvata, kjer je bilo razstavljenih čez 500 različnih eksponatov - od radijske postaje, gasilskih oznak, orodje za tekmovanja, gasilskega pasu iz časa kraljevine SHS do avstro-ogrskih gasilskih čelad itd. Uradnemu delu je sledila velika gasilska veselica s tambu-raško skupino Pika poka in Poskočnimi muzikanti. Monika Levanič Ptuj • Maratonski in nogometni navdušenec Tek za šampione Tek za šampione so svoj maraton poimenovali navijači in simpatizerji nogometnega kluba Maribor, ki so se zadnjo majsko soboto odpravili proti stadionu Ljudski vrt v Mariboru. Maratonsko razdaljo so pretekli v dobrih petih urah. Pot jih je iz Dolan do Miklavža ter na končni cilj - Ljudski vrt v Mariboru. Skupaj so na pobudo Damjana Habjaniča pretekli dobrih 44 km. Damjan je o tem povedal: »Svoj prvi maraton sem pretekel pred letom dni, aprila 2014, tudi takrat na zadnjo tekmo, ko je NK Maribor dvignil pokal ob 12. osvojenem naslovu državnega prvaka. Takrat sem ga pretekel sam. Že takrat sem rekel, da bom naslednje leto praznoval svojo prvo obletnico od pretečenega maratona in razdaljo ponovno pretekel. Letos se je tako porodila ideja, da teče več prijateljev. Zbralo se nas je osem tekačev in štirje kolesarji. NK Maribor nam je vsem tekačem in kolesarjem podaril šampionske majice za 13. naslov državnega prvaka, tokrat že petič zapored, in karte za nogometno tekmo, do katere smo pritekli, za kar sem jim izredno hvaležen.« »Drugo leto se bomo seveda spet zbrali in že zdaj imamo potrjeno veliko udeležbo, pa še Manja si je za drugo leto zamislila napis na tekaških majicah:TEČEM DO MARIBORA, KER JE MOJA GLAVA ČISTO NORA,« navdušeno napoveduje Damjan. Pred Habjaničem pa so sedaj priprave in zbiranje sredstev za enega največjih maratonov na svetu: novembra se bo namreč udeležil slovitega maratona v New Yorku. MK Vurberk • Srednjeveški utrip na gradu Vitezi in japonski samuraji Drugo junijsko soboto smo biseru zgodovine posvetili posebno pozornost in grad Vurberk je zaživel v srednjeveškem vzdušju. Doživetje so podkrepili dragi gosti z gradu Hrastovec. Srednjeveški najemniki iz Žužemberka in vitezi reda kraljevega orla iz Ljubljane so predstavili svoje poslanstvo skozi tri zgodbe in turnir v mečevanju z namenom, da obiskovalci spoznajo viteštvo v pravem pomenu besede. Posebnost prireditve je bil obisk japonskih vitezov samurajev, ki so navdušili mlajše obiskovalce in prikazali izjemno spoštljiv odnos samurajev do sočloveka, kot nam je že poznano iz japonske zgodo- Popoldne smo nestrpno pričakovali čarobno pravljico Pepelka. Najmlajše je z umetnostjo kaligrafije seznanjala pisar-ka, vse obiskovalce pa je razveselila tudi vurberška gospoda z omamno dišečimi ocvrtimi grajskimi miškami in jabolki v srajčki, ki sta jih pripravili Marija Sakelšek in Jožica Lampreht. Dobrodelna stojnica Zamenjaj igračo ali knjigo je vsako leto bolj obiskana in tako so knjige in igrače našle nove prijatelje. Rokodelci so vabili k baranta- nju, Lučka Ungar pa je za obiskovalce prostovoljno izvajala zvočno terapijo. Večerni pevski in igralski nastopi otrok so presegli pričakovanja. Orientalka Jana je dodala čarobnost plesa in orientalske glasbe, vokali Sonusov so ponovno navdušili in člani srednjeveških najemnikov so poskrbeli za ognjeni spektakel ter krasen zaključek 8. srednjeveške prireditve na gradu Vur-berk. Jelka Rojko Utrinek s srednjeveške prireditve na Vurberku Foto: J R Foto: MK 18 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 3- julija 2015 Zdravstveni nasveti Ptuj • Predstavitev knjige Natalije Resnik Gavez „Ljudje se po nepotrebnem pritožujejo" Knjigo Pot do izvora, zbirko duhovnega izročila starodavne afriške modrosti, je zbrala in uredila Ptujčanka Natalija Resnik Gavez. Predstavil jo je dr. Sikiru Salami, Baba King. „V iskanju odgovorov na vprašanja o življenju me je leta 2008 pot privedla do afriškega, natančneje jorubskega izročila. Jorube so nigerijski staroselci, ki živijo v stiku z naravo, čutijo njeno energijo in to vedenje ohranjajo živo skozi oralno kulturo. Veseli me, da je avtor modrosti, prof. Sikiru Salami, dr. znanosti, Baba King, z navdušenjem sprejel pobudo, da iz njegovih predavanj izluščim pregovore ter jih združim v dvojezični knjigi. V knjigi Pot do izvora zbrane modrosti so odsev izkušenj, vedenja in kolektivnega mišljenje več generacij jorubskega ljudstva, 25-milijonskega naroda iz Nigerije. Zahvaljujoč našemu skupnemu poslanstvu, ne bodo neuporabljene utonile v pozabo. Knjiga nas popelje od sanj do vizij, prek orija, ki je naš notranji vodnik, h kreiranju in razumevanju, do težav in njihovih rešitev, prek strahu, odgovornosti, časa, prednikov in vrednot do uspeha. To so tudi poglavja v knjigi, a če naslove preberete v enem stavku, je to strnjena vsebina življenja vsakega posameznika," je Natalija Resnik Gavez povzela vsebino knjige Pot do izvora. Natalijino vodilo sta neizmerna pozitivna energija in veselje do življenja. Decembra 2014 je zaključil študij ife -starodavne afriške modrosti kot študentka že četrte študijske skupine, ki je šolanje pričela pod mentorstvom dr. Sikiruja Salamija. S predstavitve knjige Pot do izvora, zbirke duhovnega izročila starodavne afriške modrosti, ki jo je zbrala in uredila Natalija Resnik Gavez (levo) in jo je predstavil dr. Sikiru Salami, Baba King. Pogovor je vodila prevajalka Jasmina. Nekatera poglavja v knjigi je s pomočjo prevajalke Jasmine ptujskemu občinstvu predstavil Baba King, pridružili pa so se mu tudi iz drugih krajev Slovenije. Čas je v življenju človeka zelo pomemben: ali smo v času ali samo gremo skozi čas. Pomembno je, kaj z njim počnemo. Človeška dejanja so tista, ki lahko presežejo čas. Če želite poznati svoje prijatelje, opazujte, kaj počnejo s svojim časom. Znotraj individualnega časa je čas za projektiranje lastnega življenja, medtem ko je vsiljen čas neke vrste rutina, ki jo moramo vsi živeti. Tako na primer zunaj uradnega časa ne moremo urejati zadev na banki ali na občini in podobno. Do tega vsiljenega časa smo tudi bolj lojalni kot do svojega, izpo- čas kot drugi. V praksi čas ni enak za vse. Vsa magija je v tem, kaj početi v svojem času. Če želimo nekaj nadgraditi, moramo spoštovati tisto, kar so pred nami naredili drugi. Modrost prednikov, njihove izkušnje so nekaj najdragocenejšega, da preživimo svoj čas. Ko Baba King govori o težavah in rešitvah, vedno pove, da je njegovem slovarju ni besede težko, ker če bi jo imel, bi to pomenilo, da ga nekaj ne zanima. V obup ga spravlja pritoževanje, ljudje se po nepotrebnem pritožujejo. Če bi pritoževanje lahko rešilo naše težave, potem nihče ne bi imel težav, ne država, ne posameznik. Za kulturne užitke so na predstavitvi knjige Pod do izvora poskrbeli izjemni mladi tolkalisti, člani tolkalnega tria M.J.S. Manca Gavez, Jakob Štefan Štrucl in Staš Planinšek, učenci Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, pod mentorstvom Boštjana Vavha. MG Če je Ptuj najstarejše mesto v Slovenijo, je po Babi Kin-gu zibelka slovenstva, tako naj bi bili vsi Slovenci na nek način Ptujčani. Sadeži moderne Slovenije so plodovi korenin, ki jih predstavlja Ptuj. Ker je naš spomin prekratek, da bi znal spoštovati preteklost, se ne uspemo zazreti v zgodovino, zato nenamerno ves čas uničujemo tisto, kar je del civilizacije, del človeške zgodovine. Tudi zato potrebujemo Unescovo zaščito zgodovinskih spomenikov, ker individualno nismo sposobni ohraniti lastne zgodovine. stavlja Baba King. V svojem času pa lahko uspemo le, če vemo, kaj si v življenju želimo. Zelo pogosto se ljudje ne zavedajo svojega izvora in svojih ciljev. Kljub krizi eni v teh razmerah bogatijo. Zakaj? Zato, ker so bolje in odgovorno znali uporabiti svoj Tačke in repki Poletna vročina prinaša veliko nevarnosti V današnjem prispevku bom kakor vsako leto pred začetkom poletne vročine ponovil najnujnejše ukrepe, za katere moramo kot lastniki malih hišnih živali vedeti in jih vsakodnevno upoštevati. Tako lahko svojim ljubljenčkom omogočimo mirno in varno preživljanje teh resnično vročih in za ljudi prijetnih, za male živali pa lahko zelo obremenilnih dni. Poleti je vsekakor najpomembnejša sveža pitna voda. Psi, muce in druge male živali, ki živijo z nami v stanovanju, najverjetneje nimajo težav s svežo pitno vodo, saj jim jo lastniki res lahko pogosto nalijejo ali zamenjajo. Vendar tudi tu velja, da se je treba prepričati, da se voda slučajno ne razlije oziroma da ni polna slin in smeti, saj je taka voda pogosto za živali neokusna in je ne pijejo. Še pomembnejše je to pri živalih, ki živijo zunaj v boksih ali so pripete na verigo. Takim živalim moramo večkrat dnevno natočiti svežo vodo oziroma zamenjati obstoječo, saj drugače zelo hitro postane postana in neužitna in take živali ne pijejo. Dehidracija živali v poletni vročini nastopi zelo hitro in sprva neopazno. Če se ji pridruži še pregretje zaradi vročine, je žival v smrtni nevarnosti. Poskrbeti moramo, da ima žival ustrezno zaščito pred soncem, torej za hladno senco, kamor se žival lahko zateče, če ji je vroče. V poletni vročini psov ne peljemo na sprehod čez dan, temveč zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Čez dan jih peljemo ven samo toliko, da opravijo fiziološko potrebo. Psi se ne znojijo, saj nimajo žlez znoj-nic, razen med prsti na tačkah, in zato se hitro pregrejejo. Hladijo se izključno preko jezika s pospešenim dihanjem. Zelo jim je všeč, če jih v vročih dneh oprhamo z vodo, zelo uživajo pri tem. Nikakor ne puščajmo živali v avtomobilu na soncu, niti za nekaj minut ne. V vročini ne pretiravamo s hranjenjem, živali hranimo ali zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Čez dan tako nočejo jesti. Hraniti je najbolje z briketirano hrano, ker lahko stoji v posodici in se ne pokvari. Kakršnakoli sveža hrana je v vročini izredno hitro pokvarljiva in tudi za psa neužitna, celo nevarna, saj lahko Foto: Osebni arhiv Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. povzroči prebavne motnje, drisko, bruhanje. Poskrbeti moramo za učinkovito preventivo proti bolham in klopom, ki so v vročih poletnih dneh še posebej napadalni. Zaradi vročine se kužki začnejo intenzivno praskati dosti prej in intenzivneje kakor pozimi. Pogosto se pojavljajo tako imenovani HOT SPOT ekcemi, kar pomeni nastanek izredno srbečih mest po koži brez dlake, ki si jih žival intenzivno obdeluje z jezikom. Če ne obiščemo nemudoma veterinarja, da ukrepa in ustavi vnetni proces, lahko pride do obsežnih gnojnih procesov po koži, ki zahtevajo zelo poglobljeno in dolgotrajno zdravljenje. Če je le mogoče, po-strižemo psa na kratko že pred pojavom poletne vročine. Če tega ne moremo storiti sami, ga peljemo v katerega od pasjih salonov. V teh vročih dneh prosim in Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. apeliram na vse ljubitelje živali, da še posebej pozorno opazujejo in poskrbijo za obnemogle in bolne živali ter prijavijo vsako mučenje živali, kot npr. pse na kratki verigi, zanemarjanje živali, premalo ali nič sence, brez vode in podobne nepravilnosti, ki se dogajajo brezvestnim in neodgovornim lastnikom. Kakršnakoli oblika mučenja živali se lahko tudi anonimno prijavi na Društvo proti mučenju živali na Ptuju, gospe Kristini, tel: 031 733 454, ali na Veterinarsko bolnico Ptuj, 02 749 3 6 50, oziroma na Policijsko postajo Ptuj. Emil Senčar, dr. vet. med. Se o probiotikih V prejšnji številki sem pisala o tem, kaj so probioti-ki in kaj prebiotiki. Zdaj pa malo natančneje poglejmo delovanje posameznih pro-biotičnih sevov, kakšne naj bodo njihove lastnosti in kakšno je potrebno odmerjanje. Najpogostejše bakterije, ki so postale kar sinonim za probiotike, so mlečnokislinske bakterije rodu Lactobacillus, naslednje po pogostosti so iz rodu Bifidacterium, Saccharo-myces in druge. Med bakterijami Lactobacillus imamo še S Foto: Črtomir Goznik Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. različne seve, npr. Lactobacillus rhamnosus GG (LGG), Bifidobacterium animalis, Saccharomyces bulardii ... Zakaj je to pomembno? Ker posamezni sevi mlečnokislinskih bakterij zelo uspešno lajšajo težave pri driski zaradi uporabe antibiotikov, neučinkoviti pa so npr. pri potovalni driski. Zato je sestava zdravila ali prehranskega dopolnila zelo pomembna. Enako pomembno je zagotovilo, da v času od proizvodnje do končnega uporabnika, to je do izteka roka uporabe, ostanejo te koristne bakterije žive in sposobne pripenjanja na sluznico. Le tako bodo naselile črevesno sluznico in popravile mikrobioto. Naslednji pogoj je, da jih lahko vgradijo v farmacevtske oblike, ki omogočajo uživanje skozi usta (kapsule, kapljice za otroke). Farmacevtska oblika in lastnosti same bakterije morajo biti takšne, da bakterija preide kislo okolje želodca in v zadostnem številu doseže črevesje. Pomembno je torej tudi število. Probi-otične bakterije niso kemične spojine, zato pri odmerjanju ne moremo govoriti o gramih ali miligramih, ampak je pomembno število živih bakterij; govorimo o zelo velikih številkah, bilijonih. Po zadnjih dognanjih je potrebno zaužiti 1010 živih mlečnokislinskih bakterij. Pomembna lastnost je tudi, da so te povsem neškodljive zdravju. Potencialnih področij uporabe probiotiokov je veliko. Poglejmo nekaj najbolj z dokazi podprtih: • potovalna driska je pogosta težava. Pojavi se zaradi spremembe okolja, stresa, drugačne prehrane in zaradi slabih higienskih razmer. Preventivna uporaba probiotikov pomaga preprečiti težave. To priporočilo je namenjeno občutljivim osebam, otrokom in starejšim ali pri potovanju v eksotične kraje. Priporočljivo je jemanje že nekaj dni pred potovanjem, med potovanjem in še nekaj dni po prihodu domov. Če je vzrok potovalne driske higienska oporečnost, je driska najverjetneje posledica okužbe z bakterijami; • akutna driska v domačem okolju nastopi zaradi okužbe z virusom. Probiotik skrajša bolezen in težo bolezni zlasti pri driski zaradi okužbe z rotavirusom. Pomembno je, da uporabimo probiotik, ki vsebuje prave seve bakterij: LGG, Saccharomyces bulardii; • driska, povzročena z antibiotiki, je logična posledica uporabe antibiotikov. Ljudje se med seboj razlikujemo: eni imajo pogosto te težave, drugi nikoli. Pa tudi antibiotiki se med seboj razlikujejo: nekateri zelo pogosto povzročijo te težave, drugi redkeje. Če smo že imeli slabo izkušnjo, je najbolje, da uporabo probiotika pričnemo kar prvi dan jemanja antibiotikov in probiotik uporabljamo do konca zdravljenja. Zaradi narave delovanja antibiotikov je pomembno, da obeh pripravkov (antibiotik in probiotik) ne vzamemo skupaj - potreben ja časovni razmik vsaj dve uri; • zaprtje prav tako lahko pozdravimo z uporabo probiotikov. Ugodno delujejo sevi Bifidobacterium animalis, Lactobacillus casei shirota pri odraslih in Lactobacillus casei rhamnosus pri otrocih; • pri pogostih infekcijah vaginalnega in urinarnega trakta je uporaba probiotikov prav tako smiselna. Koristen je probiotik, ki proizvaja velike količine mlečne kisline (Lactobacillus acidophilus). Možna je uporaba v obliki vaginalnih vložkov ali v obliki kapsul, ki se zaužijejo. Uporaba se priporoča pri pogostih okužbah. Pri kronični vnetni črevesni bolezni, sindromu nemirnega črevesa, alergijah, zvišanem holesterolu, kariesu in pomanjkljivem imunskem sistemu pa bo njihovo delovanje potrebno še raziskati. Prvi rezultati so obetajoči. Neželeni učinki se pri probiotikih pojavijo zelo redko. To sta lahko napihnjenost in večja količina črevesnih plinov. Medsebojnemu delovanju z zdravili - antibiotiki - se izognemo z dveurnim zamikom jemanja. Naše tržišče je polno prehranskih dopolnil s probiotiki. Žal je med njimi tudi veliko takšnih, ki ne ustrezajo zahtevam kakovosti - ne vsebujejo takšnega števila bakterij, da bi sploh delovali, bakterije ne ostanejo žive do izteka roka uporabe, vsebujejo neustrezne seve bakterij ipd. Ker so to prehranska dopolnila, nad njimi ni strogega nadzora, kot to velja za zdravila. Zato bodite pri izbiri izdelka previdni. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Foto: MG petek • 3- julija 2015 Za kratek čas Štajerski 1S 3730 nas pravnik (boris) bevčev film iz leta 1977 neimenovana oseba, anonim gr. boginja SESTAVIL EDI KLASINC vzdevek slobodana miloSeviča kozji glas, meketanje rdeče vino s hvara čopasti papagaj majda arh star vzdevek za čevljarja lepotica (redko) nas igralec (marko) am. igralka (ann) kratka pesem drustvo za pomoč žrtvam nasilja nas pevec pestner albanski nogometni klub Štajerski TEDNIK rokometna trenerka (marta) skupina 8 bitov, byte prebivalec otovca krajša novela romunski tenisač (adrian) norveski hitrostni drsalec stensen zdravilo za vdihavanje sprinter boldon korner divja mačka tiskarska zvezdica ukr. sahist (ruslan) gobavost rudi omota nasa novinarka (breda) ortoped (ivane) prenočevanja telesne poskodbe vrhunec bolezni nas skladatelj ozim bolezen (narečno) kosmulja ronald (krajše) italijanski pralni prasek lojze lebič oto, oton postopač, delomrznež lokalni anestetik del voza gregor strnisa oton polič razvijalo v fotografiji glasbeni oskar sol jodove kisline označba določene mere na kozarcu otočje v polineziji iz besede osama francoska sorta krompirja UGANKARSKI SLOVARČEK: AKMA = vrhunec bolezni, BETEG = bolezen (narečno), CIMENT = označba določene mere na kozarcu, EPONA = francoska sorta krompirja, ODO = Oto, Oton, STROHSACK = slovenski pravnik (Boris), TOMORI = albanski nogometni klub, VOINEA = romunski tenisač (Adrian). 'VNOdV 'VOIAIVS '1N3IAII3 'IVOOr 'AlAIIAIVdD '10NI0E 'ETO 'Niwiodd 'Noavzvi 'm 'svaov '93i3a 'aooi 'aehoon 'onoiNV 'oa 'AoraviAlONOd Msiaaisv 'oiv losoaav V3nioa 'Noa 'Huna 'viovsHoais 'isoNiaiAin 'mon 'modo 'laviaiAi 'oaois :ouabjopoa ^nvzihm ai Aausaa Iščete svoj stil Vilma je zasijala v obleki za različne priložnosti Vilma Angel je Hajdinčanka, stara 39 let, mama dveh punčk, po poklicu turistična delavka, zaposlena v Termah Ptuj. Prostega časa ima bolj malo, posveča ga družini in prijateljem. Za akcijo Iščete svoj stil jo je prijavil partner. Izziv je sprejela. „Rekla sem, da bi šla, če bi bila izžrebana, in tako se mi je izpolnila želja," je povedala Vilma. Vilma ima mastno kožo, ki zahteva veliko mero potrpežljivosti in doslednosti pri negi. V kozmetičnem salonu Neda so ji kožo površinsko očistili, s pilin-gom odstranili odmrle celice in ji uredili obrvi ter priporočili občasno globinsko čiščenje v kozmetičnem salonu. V poletnem času naj uporablja tudi zaščitno kremo za obraz. V frizerskem salonu Stanka Jožice Pepelnik je za novo Vilmino pričesko poskrbela nosilka dejavnosti. Črno barvo las je posvetlila oz. razgibala z rjavimi prameni. Postrigla jih je precej na krajše, oblikovala pa s fenom. Vizažistka Minka Feguš je li-čenje pričela z nanosom pudra, s katerim je enakomerno prekrila celoten obraz. Veke je poudarila z rožnatimi in svetlo zelenimi toni. S črnim črtalom je tanko obrobila spodnjo in zgornjo veko, z maskaro pa še poudarila trepalnice. Na ličnice je nanesla marelične tone, ustnice pa poudarila z glosom. „Vilmo sem se odločila obleči v oblačilo, v katerem lahko gre v službo, na poslovni sestanek ali pa kratko malo na klepet ob čaju ali kavi s prijateljicami. Tokrat sem pobrskala kar po omari Foto: Črtomir Goznik Vilma prej ... svojega ateljeja in se odločila za obleko iz džersija. Material ima zelo zanimiv geometrijski vzorec v zanimivi barvni kombinaciji bele, rumene, bež in črne. V zgornjem delu je obleka oblikovana po liniji telesa, v bočnem delu na sprednji strani pa je nesimetričen drapiran detajl, ki nakazuje viseče žepe. Obleka, ki je po dolžini nesimetrična, na zadnjem delu pa ima poglobljen izrez, poudari žensko telo. Z detajlom na sprednjem delu in nesimetrično dolžino dobimo novo dimenzijo oblike tele- Foto: Črtomir Goznik , in pozneje Foto: Črtomir Goznik Vilma je zasijala v aktualnem poletnem modelu kreatorke Sanje Veličkovič, čevlji so iz Alpine. sa. Črni sandali z visoko peto so iz Alpine. Oblika sandala vsekakor doda piko na i celotnemu stajlin-gu in še dodatno poudari nogo, ki jo razkriva dolžina obleke. Verjamem, da je Vilma uživala tistih nekaj trenutkov, ko je v novem videzu stopila pred fotografski aparat in za nekaj časa postala model," je stilistka Sanja Veličkovič predstavila Vilmino preobrazbo. Vilma si je v kozmetičnem studiu Olimpic izbrala masažo hrbta. Masaža je najstarejša in najpreprostejša oblika zdravlje- nja. Ravno masaža je bila za starogrške in starorimske zdravnike eno najpomembnejših sredstev za zdravljenje in lajšanje bolečin. Oče medicine Hipokrat je zapisal: „Zdravnik mora znati marsikaj, še zlasti pa drgniti, z drgnjenjem lahko utrdimo razmajani sklep in zrahljamo otrdelega." Šved Per Henrik Ling (1776-1839) je utemeljitelj moderne masaže in kinezoterapije. Tehnika, ki jo je razvil, se danes imenuje švedska masaža. Združil je svoje znanje o gimnastiki in fiziologiji ter kitajske, egipčanske, grške in rimske tehnike. „Z masažo dosežemo sprostitev in/ali poživitev telesa. Blagodejen vpliv ima pri migreni, glavobolu, napetostih, mišičnih krčih ...Masaža izboljša krvni pretok, zato blagodejno vpliva tudi na stanje kože, kosti in vezi. Pri klasični masaži maser gladi, gne-te, drgne, kroži, treplja po goli koži. Posledično velike mišične skupine ponovno postanejo gibčne, prožne, voljne. Masaža je zelo priporočljiva po kateri koli telesni aktivnosti, uporablja se za sprostitev ter normalizacijo delovne sposobnosti utrujenih mišic," je blagodejne učinke masaže predstavila kozmetičarka Silva Čuš. MG KOLEKTIV SALONA inosKo m sensKo Slomškova 22 10 % popust v juliju š 20 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 3- julija 2015 Piše: Dani Zorko • Perzija / Iran (11.) Samostojni izlet Vladarjeva palača znotraj citadele Služila je kot ena izmed vladarjevih rezidenc, zanimivo pa je, da je zgrajena pravzaprav iz blata. Njene zunanje stene so debele vsaj tri metre in dolge najmanj dvesto metrov, znotraj pa je labirint nekih hodnikov in sobic, ki so predstavljale mesto v malem. Osrednji del predstavlja vladarjeva palača, ki so jo po mojih podatkih pravkar obnavljali. Ko sem tako kolovratil po stavbi, sem našel tudi skrite stopnice za na streho. Hotel sem fotografirati ves kompleks malo z višine, ko pa sem prišel na vrh, sem za vogalom našel dva speča moža- Foto: Dani Zorko Vojaški muzej s pokopališčem v Kermanu karja, ki sta po strehi razmetala orodje, nato pa sta si vzela malo počitka. Če bosta ta dva glavna restavratorja citadele, potem še nekaj generacij ne bo ugledalo obnovljenega kompleksa. V vasici je bila popoldne večina stvari zaprtih in komaj sem našel šoferja za nazaj. Šlo je sicer za mlajšega poba, a tako kot večina voznikov je imel tudi on kup nekih oreščkov po avtu, da sva izgledala kot dve veverici na sprednjih sedežih. Nenadoma v daljavi zagledava policijo in na cesti neke stvari. Zgodila se je namreč prometna nesreča, ker je vozniku kamiončka počila guma in ga je nekajkrat obrnilo, na cesti pa je ležalo ogromno polnih vreč različnih dobrin. Takoj sva ustavila in hitela pomagat. Voznik je dobil nekaj prask, je pa bilo njegovo vozilo bolj podobno pralnemu stroju in mislim, da tudi v voznem stanju ni izgledalo dosti boljše ... Trajalo je kakšne pol ure, da smo očistili cesto, ker pa sem tudi sam pomagal, mi je moj taksist zaračunal le simbolično ceno za prevoz. V Kermanu sem imel čas za sprehod in odpravil sem se proti nekakšnemu spominskemu vojaškemu muzeju. Ta se nahaja Naslednjega dne je Ota nekaj zvilo in zjutraj sem tuhtal, kaj storiti. Najini gostitelji so še spali, kar je bila posledica poznega gledanja telenovel, ki jih tukaj vrtijo šele po polnoči. Obetalo se je dobro vreme in škoda bi bilo preždeti ves dan doma, tako da sem se odločil obiskati vasico Rayen, ki je znana po več kot 1000 let stari citadeli, upal pa sem tudi, da bom lahko v soseščini trdnjave obiskal možakarja, ki naj bi izdeloval prave stare meče. Seveda je bilo treba najprej najti prevoz, saj se vasica nahaja okoli 100 kilometrov stran od Kermana. Po ulici sem malo spraševal in seveda nihče ni vedel nič. Tudi pri taksistih je bila štorija podobna, nakar se eden opogumi in me prepriča, da mi bo pomagal najti odhodno točko za moj izlet. Vozila sva se gotovo eno uro, med katero je ves čas telefonaril in zbiral informacije. Končno sva prispela že precej izven mesta, do neke bencinske črpalke, kjer so že čakali naslednji taksiji za medkrajevni prevoz. Možakar ni hotel vzeti niti beliča in komaj sem mu v žep potisnil kakšna dva evra, kar bi predstavljalo neko realno vsoto za prevoz. V Iranu na nekaterih medkrajevnih linijah, kjer ni javnega prevoza, uporabljajo taksije, ki se imenujejo 'savari'. Ti dokaj redno vozijo na razdalji tudi do 200 kilometrov, princip delovanja pa je tak, da avto pač pelje, ko je poln, stroški pa se razdelijo. Čakali smo že trije, od nekod pa sta prikolovratili še dve ženički, tako da se nas je na koncu v avtu peljalo šest. Pa še stric na sprednjem sedežu si je prižgal cigareto ... Šofer me je pripeljal točno do trdnjave in zmenila sva se, da me tam čez štiri ure tudi pobere, vendar je nekam izpuhtel. Orožarja sicer nisem našel, sem pa za simbolično vstopnino lahko prekrižaril celotno citadelo. OVEN J (21.3. - 20.4.) Julij bo pričaral neko čarobnost in povečano romantiko. Srčni izvoljenec bo tisti, ki vam bo ponudil roko. Pred vami je zelo ustvarjalen teden. S svojo odločnostjo boste znali motivirati ljudi okoli sebe. Na delovnem mestu boste bolj nemirni, toda počasi se daleč pride. BIK (21.4. - 20.5.) Označevala vas bo trma. Jasno bo, da boste zastavljenim nalogam v celoti kos. Pomembno bo, da boste naredi prerez in svojo pomoč ponudili tistim, ki jo bodo resnično potrebovali. Prijetnosti se bodo odvijale doma in v krogu družine. Ustvarjalna energija bo prednost v Foto: Dani Zorko m DVOJČKA (21.5. - 20.6.) AJ h. Blizu vam bodo pogovori in izmenjava mnenj. Ključ do uspeha bo skupinsko delo. Sprejeli boste neko odločitev. Pot usode vam bo namenila paleto iskrenosti in pozitivnosti. Zadeve se bodo uredile in to postopoma. Ljubezenska sreča bo namenjena pogumnim predstavnikom. TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Kovali boste plodne načrte. Tišina bo prinesla nove poglede in motivacijo. Tako ali drugače se boste soočili s svetom duhovnosti. Partnerjevi namigi bodo zanimivi in od vas bo odvisno, ali jih boste sprejeli ali ne. Zdravje: občutljiv predel bo želodec in zato se zdravo ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.) Iskanje bližnjic bo vaša strast. Pred vami je teden povečane analitike in kritičnosti. Vaše ostro oko bo opazilo malenkosti in prizadevali si boste za tisto, kar bo treba še spremeniti. Ljudje, ki bodo prihajali v vaše življenje, vam bodo ogledalo. Blesteli boste na delovnem mestu. STRELEC (23.11. - 21.12.) Odkrili boste svoje bistvo, pred vami je teden osebne bilance. Kljub dejstvu, da so pred vami počitnice, bo to za vas zelo delaven in marljiv čas. Soočiti se boste morali s tistim, kar ste odlašali. Sprejeli boste celo paleto pomembnih odločitev. Sreča se skriva v drobnih rečeh na severu mesta, kamor verjetno običajen obiskovalec ne zaide, in mene so kar vsi gledali kot prikazen. K prezentacijski stavbi spada tudi pokopališče vojnih junakov iz časa spopada med Iranom in Irakom, tam pa sem srečal družino, ki je jokala na grobu enega od padlih. Ko so me opazili, so me jokaje prosili, naj ne hodim naprej in da jih naj ne motim. Kot sem opazil, je bil muzej itak zaprt, zato sem se vljudno umaknil, da so lahko do konca počastili pokojnega. Pa je glava družine prihitel za mano in se mi pričel zahvaljevati ali opravičevati - kaj pa vem -, v avtu pa je potegnil na plano goro hrane in mi jo ponudil. Videl sem, da niso prav med bogatimi, tako da sem hrano zavrnil ter staremu potisnil v žep pol milijončka, kar bi zneslo pri nas nekako dvanajst evrov. Takrat je še enkrat planil v jok in mi hotel vse vrniti, vendar sem mu po naše pojasnil, da naj s tem denarjem pelje ženki-co enkrat na zrezek, pa čeprav ne svinjski. Nekaj ljudi naju je opazovalo, in ko sem ga spakiral nazaj na britof, so se mi prijazno klanjali kot papežu. Kako lahko drobna stvar človeku polepša dan ... v « RAK (21.6. - 22.7.) CA Finančni uspeh vam bo ^ okrepil samozavest. Odprle se vam bodo nove poti v poslovnosti. Pri tem boste morali uporabiti intuicijo. Prosti čas bo priložnost, da se boste napolnili s svežo energijo. Odgovorno boste stopili naprej po svoji poti in zagovarjali vam pomembne vrednote. LEV f (23.7. - 22.8.) JJ a J Sijali boste od pozitivnosti. Življenje vam bo pričaralo določeno romantiko in skladnost. Veljalo bo, da se bo treba bolj umiriti in razbrati sporočila med vrsticami. Od srede dalje vam bo naklonjena oseba nasprotnega spola. Vaša učiteljica in zaupnica bo narava. DEVICA m. -' y bo nihanje Posledično boste morali popaziti na svoje zdrave. V večji meri se bo treba izogibati stresu. Na morebitne probleme boste morali pogledati s svetle plati. Na delovnem mestu bodo uspehi skupinski. Vsekakor bližnjic ni in ne obstajajo. Vabili vas bodo sprehodi! H O R O KOZOROG (22. 12. - 20. 1.) Raziskovali boste dejavnosti, ki so drugačne. Dobra stran omenjenega bo v dejstvu, da boste spoznali, da resnica sega preko tistega, kar lahko vidite in občutite. Kritično se boste odzvali v povezavi službe, vendar konec dober - vse dobro. Pomembno bo, da si boste svoje občutke zapisovali. VODNAR (21.1. -18.2.) V vaše življenje bodo prihajali zanimivi Poučno bo delovalo, da boste opazovali druge. Ljubezenska sreča bo namenjena tako samskim kot vezanim. Privlačile vas bodo skrivnosti in tisto, kar temelji na duhovnih zakonih. Na delovnem mestu bosta vaš trud in vztrajnost bogato poplačana. RIBI S K O P M (23.8. - 22.9.) (19.2. - 20.3.) Razbrati bo nihanje Življenje bo samo po sebi dobilo globlji po- men. Ozavestili boste tisto, na kar boste lahko ponosni. Morda boste iskali bližnjice, a jih ne bo. Na delovnem mestu bo nemirno. Popaziti boste morali na svoje zdrave. Sprostili vas bodo romantični sprehodi ob reki in pogovori. Filmski kotiček V ki nocentri h C i n e p l exx Vrvež v moji glavi Ko se je Pixar pred leti združil z Disneyjem, je v nekaj letih zdrknil prav na dno pekla, iz katerega prihajajo le še franšize in nadaljevanja. Ni bilo več prostora za izvirne in domiselne risanke z večplastnim humorjem za vse generacije in ganljivimi življenjskimi sporočili. Prednjačil je zgolj še na tehničnem področju, kjer je tekmece vedno puščal daleč zadaj. In ravno, ko smo nad Pixarjem že zdavnaj obupali, nas prijetno preseneti z risanko Vrvež v moji glavi. Zgodba se sicer vrti okoli 11-letne Riley, ki ne more preboleti, da sta se starša odločila za selitev iz čarobne Minesotte v hladni San Francisco. Gre torej za značilno Pixarjevo intimno zgodbo, v kateri usoda sveta ni na kocki. Toda resnično dogajanje je tisto, ki se dogaja v glavah vseh treh junakov. Tam ima namreč vsakdo pet plati osebnosti oziroma čustva: srečo, otožnost, strah, jezo in gnus, ki so v značilni maniri disneyjevske tradicije v risanki prevzele človeške oblike. Zamisel seveda ni nova. Že Woody Allen je v svoji klasiki Vse, kar ste hoteli vedeti o seksu (1972) podal natanko enak prizor: poosebljena čustva v glavi moškega, ki določajo njegovo obnašanje in se mlatijo za nadzor nad kontrolno ploščo možganov. Dobrih 20 let ka- sneje so v ZDA celo posneli serijo Hermanova glava, kjer se je dogajalo natanko to. Toda Pixarjeva različica te zamisli je dognana do skrajnosti, saj so podrobnosti neverjetno premišljene. Pravljična interpretacija delovanja možganov in pomnjenja spominov je izjemno dosledna in zelo skladna s človeškimi reakcijami, ki jih nato vidimo navzven. V literaturi obstaja posebna smer pisanja, ki se ji pravi 'izgradnja svetov', in ta risanka bi lahko bila značilen primer, kako ustvariti konsistenten in logičen svet, ki se tekoče preliva v zgodbo o odraščanju, predvsem poslavljanju od mladosti. Ravno na tej točki Vržež v moji glavi zasije na vseh ravneh. Vsi se oklepamo lepih doživetij in jih s spominjanjem ohranjamo žive, toda krutost časa jih sčasoma ovije v otožnost, ko si moramo priznati, da se nekatere stvari ne bodo nikoli več ponovile, da so odšle za vedno in nas za vedno spremenile. Tudi z iskanjem nadomestka jih ne bomo mogli več podoživeti tako intenzivno in pristno kot prvič. Ta prelomna točka je za otroke, ki se imajo za nesmrtne, prvi korak k dojemanju, da nič ni večno. Ta občutljiva tema odpira neskončen prostor za umetniško obdelavo in prav zaradi tega jo je težko dobro, pravilno in ganljivo prikazati, toda Pixar oz. njegov čudežni deček Pete Docteur je že z risanko V višave pokazal, da je tankočuten poznavalec najnežnej-ših človeških občutkov, ki nas spremljajo od rane mladosti pa vse do sprehoda na večne pašnike. Vrvež v moji glavi tako spada v še eno izmed prijetnih filmskih presenečenj leta 2015, le ob ogledu ne pozabite prinesti robčkov. Matej Frece Inside Out Igrajo: Amy Poehler, Diane Lane, Bill Hader, Mindy Kaling, Lewis Black, Phyllis Smith, Kyle MacLachlan, Carlos Alazraqui, Lori Alan Režija: Pete Docter, Ronaldo Del Carmen Scenarij: Pete Docter, Meg LeFauve in Josh Cooley Žanr: risanka Dolžina: 102 minuti Leto: 2015 Država: ZDA Foto: Cineplexx petek • 3- julija 2015 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Radio-Tednik Ptuj na Ptujski noči ta . m oder '.ji-- í C&i-*-' m SSflËa Spoštovani prijatelji, poslušalci radia Ptuj in bralci Štajerskega tednika! Družba Radio-Tednik Ptuj na ptujskih ulicah ponovno pripravlja dogodek, ki se ga splača obiskati. V času prireditve Dobrodošli doma to soboto, 4. julija, ob 10. uri bo naš Marjan pred kavarno Malina in Gostilno PP predstavljal dogajanja ob letošnjem 46. festivalu NZG Ptuj 2015 in zgodovino festivalov s poudarkom na prvo desetletje festivalskega dogajanja (1969-1979). J ^^irodno C # iibnvne Zagotavljamo Vam, da boste uživali ob starih, zimzelenih melodijah ptujskega festivala, ob tem boste slišali tudi novejše narodno-zabav-ne skladbe in uspešnice ptujskega festivala, lahko boste kupili vstopnice za letošnji prireditvi in festivalske majice, Marjan pa Vam bo pripravil še marsikatero presenečenje. Dobrodošli! V soboto se vidimo pred Gostilno PP in kavarno Malina! nm [ptuj 2015 «Ö € Gostilna PP üí (g) © spoštovani Družba Radio-Tednik Ptuj v sodelovanju s Termanml prireja presenečenje rffe Ob sončnih popoldnevih bomo čas preživeli z "y Daliborjem ali Marjan(oim." Skupaj se bomo driizili iry zabavali, kopalne drieve// pa popestrili z različnimi nagradnimi igrami. J b Jpmjj ^ISiiBBiŠBB^BBSBSH m TT ci^Tra \tiV41 BIHMBVVliVViV) 'í&í\nij..j Dü^ía p/aj y.o^iiùnb bfhcïôa. etja. é urj Vujjj I^JL Nagrado prejmete v primeru, če zadnje leto niste bili naročnik Štajerskega tednika in se nanj naročite za najmanj 6 mesecev. /-J * fotografija je simbolična r TERME ptuj ^radioftu! " ^fe TEDinK £ (Rradioptuj ^t,'TEnNIK J , 89,8*98,2-i04i3 ^ULuo/čiUt m mmmmummarn www.radio-tednik.si AKMKA PONUDBA V MESNOCAH JOlETA FONGUŠTA MESNI SIR (KLASIČEN ALI Z \ ZELENJAVO) PRIMEREN TUDI I ČAJNA KLOBASA SAMO 2,00 €/KOS TELEČJE MESNATE KOSTI, JUNECJE MESNATE KOSTI IN GOVEJA OBRANA REBRA 1,96€/KG f m 25 «dobite ^ PREKAJENE SVINJSKE MESNATE KOSTI SAMO 0,98 C/KG V še DAM"* KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 SÄIÄ HOTELS & RESORTS 89,8-98,e-l04,3 ELEKTROINSTALACIJE - VODOVOD - OGREVANJE - KLIMA Tf|< TRGOVINA Ormoška cesta 14, SI-2250 Ptuj INŽENIRING, STORITVE ZNAMKA MODEL CENA BREZ MONTAŽE vključen 22% DDV CENA ZMONTAŽO vključen 9,5% DDV VAILLANT VA! 6-0,35 WN I 3,5kW j 456,59 € 661,65 € GORENJE KAS 35 DC INV Fl I 3,5kW j 484,04 € 664,39 € GREE GWHl2MB-K3DNA3K I 3,5kW j 478,24 € 692,04 € MITSUBISHI MSZ-HJ35VA/MUZ-HJ35VA I 3,l5kW j 565,15 € 726,25 € PANASONIC RE12RKE+CS-RE12RKEW I 3,9kW j 695,89 € 887,39 € DAIKIN FTX35K + RK35K I 3,5kW j 787,63 € 969,73 € Opomba: V ceno montaže klimatske naprave ¡e zajeto: en preboj opečnega zidu, montaža zunanje enote do tri metre višine in razdalja od zunanje do notranje enote do dveh metrov ter vključno ves drobni in vezni material. Akcija velja do razprodaje zalog. Za ostale modele klimatskih naprav se oglasite v prodajalni Tames ali pokličite na tel. štev. 02 778-10-11 SVETUJEMO, PRODAJAMO, MONTIRAMO, GARANTIRAMO www.tednik.si tednik@tednik.si 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 3- julija 2015 08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Oddaja iz Slovenskih goric 11:00 Utrip ¡2 Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 18:00 Oddaja iz Slovenskih goric SIP 20:00 Gorišnica 21:00 Za vaše zdravlje 22:00 Utrip Iz Ormoža PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 Otroški program 09:00 Kronika iz občine Hajdina 11:00 Kronika iz občine Videm 13:00 Domava - Ob dnevu državnosti 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 08:00 20 let podjetja Teleing 10:00 Oddaja ¡2 Slovenskih goric 11:45 Ptujska kronika 12:00 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 19:15 ŠKL 19:45 Ptujska Kronika 20:00 Markovci - Ob dnevu državnosti 21:00 Ujemi sanje. Polka in Majolka program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si 17:00 Ob zaključku OŽ Destrnik - Trnovska vas Oddaje iz občin 18:30 Oddaja iz Slovenskih goric S po d n j eg a Po d ra vja 20:00 Košnji v zlatoličju J 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Video Strani Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; ¡nfo@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 Vide m-Večer pod zvezdami 09:50 Polka in majolka 10:50 Ptujska kronika 11:30 Video strani 18:00 Kronika iz občine Videm 20:00 Markovci - Ob dnevu državnosti 21:00 20 let podjetja Teleing 23:00 Video strani Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVOI NOVOI KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZIL lik Cena Oprema Barva 2010 8.990,00« PRVI LASTNIK K0V.SREBRNA 2010 6.600,00« PRVI LASTNIK K0V.ZELENA 2006 4.700,00« SERVISNA KNJIGA K0V.SREBRNA 2009 6.150,00« PRVI LASTNIK K0V.PESČENA 2008 4.800,00« PRVI LASTNIK K0V.SREBRNA 2003 2.440,00« SERVISNA KNJIGA K0V.SV.ZELENA 2005 5.150,00« PRVI LASTNIK K0V.SV.M0DRA 2009 5.200,00« PRVI LASTNIK KOV.MODRA 2008 5.900,00« AVT. KLIMA KOV.ČRNA 2008 7.700,00« REDNO SREVISIRAN KOV.SViELANA 2007 12.500,00« SERVISNA KNJIGA K0V.SV.M0DRA 2009 4.950,00« REDNO SERVISIRAN K0V.B0RD0 2011 9.990,00« AVT. KLIMA K0V.SREBRNA 2004 2.490,00« AVT. KLIMA K0V.SREBRNA 2007 5.400,00« AVT. KLIMA K0V.SIVA 2003 2.140,00« AVT. DELJENA KLIMA BELA 2005 4.990,00« SERVSISNA KNJIGA K0V.SREBRNA 2006 2.990,00« PRVI LASTNIK K0V.SREBRNA 2002 1.890,00« AVT. KLIMA K0V.SIVA 2007 4.450,00« AVT. KLIMA K0V.SIVA Znamka Leti RENAULT SCENIC 1.616V EXPRESSION FORD FIESTA 1.416V TiïANIUM RENAULT LIMUZINA LAGUNA1.616V EVOLUTION RENAULT aiO 1.2TCE DYNAMIQUE GT RENAULT CLIO 1.2TCE RIP CURL PEUGEOT 307 2.0 HDI MONOSPACE TOYOTA COROLLA VERSO 2.0 TERRA OPEL CORSA 1.416V ENJOY KIA PRO-CEED 1.6 CRDI EX SPORTS PACK+ MAZDA 5 2.0 CDH GT 7 SEDEÎEV VOLVO C70 2.4 D5AVT SUMMUM RENAULT aiO 1.216V AVT. ELAN CITROEN C5 III 2.0 HDI TEDENCE PEUGEOT 2061.416V XS BREAK OTROEN C4 PICASS01.6 HDI DYNAMIQUE PEUGEOT 807 2.016V SR BMW318 DTOURING OPEL ASTRA 1.7 CDTI CLASSIC CITROEN XSARA PICASS01.61 SX RENAULTVELSATIS 2.0 DCI EXPRESSION PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. PTUJSKA TELEVIZIJA Petek 3.7. 9:00 Dnevnih TV Maribor 9:20 Kuhinjica. por. 9=45 Info Kana! 0:35 Modro, Dan. 1:00 PtmursSi tednik, por. PROGRAMSKA SHEMA PeTV Nedelja 5.7. 9:00 Kufiinjica. pon. 9:25 Obzomifetv Dravopal poil. 9:55 Sola, tla se ti zrola; DS fiapfa Iii, pon. 10:20 Modro \ umu uril ivuitin, pull. 111 yo Unrirn ^Sta !f10:50««tdaia por iiirir ted _.__ Riti IV Ot 3:20 Info kanal 7:00 Kufiinjica 7:25 Glasba za vse.12.oddaja, pnn. 7:55 Glasbeni pred ah 18:00 Ptujska kronika 3:20 Ptujske odrske deske, 21 oddaja, pon. 8:40 Pregled tedna, pon. 0:05 Glasbena 8 (tuja). 52. oddaja, pnn. 9:35 Sekvenca, 25. oddaja, pon. :55BJasbeni predati kronika, non. 'a umetnost, 46. oddaja, ujska kronika, ; *'St j tri z Romih, pon. 20:00 20:20 _______________ 20:50 žensk pomrl Z i no M fa Rar pnn. 8rino______ 21:40 Poletn utrip Ptuja: Dobrodošli doma 2015, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 Reti TV Ormož; pon. 23:20 Info kanal Sobota 4.7. 9:00 Poletn utrip Ptuja: Dobrodošli doma 2015, pon. 9:25 Kuhinj ca, pon. 9:50 Snla, da se ti zrofa: OS Kapla III, pon. 0:20 Pomurski tednik, pon 0:55 Modro, pon. 1:25 Biseri ngrave, pon. 1:50 Glasbeni prenati 2:00 Pregled tedna 2:20 Info kgnal 7:00 Kuhinjica, pon. 7:25 Glasbena Arena: Poet, pon. B:35 Glasha za vse, 13. oddaja i:35 Sekvenca,25. oddaja ~ 1:25 Gledalska predstava 20:45 Pregled tedna, pnn. 21:05 Ulita, pon. 22:05 Info kana) 23:00 sLOVErotrka, pnn. 23:55 Info kana! ____ _ IIIVJ L, 7 11:40 G lasben i p redar 12:00 Pregled tedna. pon. 12:23 Gostilna »Pr ftancet« 13:20 nfo kanal 17:10 Kuhiniica 18:00 PtuisKa kronika, pon. 13:23 Oddaja o...: Miran Fabjan 19:15 Poletni jitrip Ptuja: Art Ptu 2014,2. oddaja, pon. 21:05 Pregled tedna, pnn. 21:33 Gloliška predstava PITA, pon. 22:50 Info kanal Ponedeljek 6.7. 9:00 PreglednikTV Maribor 9:30 Kufiinjica, pon. 0:10 Info kanal 1:00 Modro, pon. 1:30 Glasbena 8, (slo), 53. Oddaja, pon. 2:00 Pregled tedna, pon. 12:20 Infn Kanal 13:00 Ptujske odrske deske, 23. oddaja, pon. 1B:20 Pregled tedna, pon, 18:40 Glasha za vse, 13. oddaja, pnn. 19:10 Pomurski tednik 19:45 Poletni utrip Ptuja: Art Ptuj 2Dt4.2. od(aja, pon. 20:35 Sekvenca, 25. oddaja, pon. 21:00 Loiita, pon. 22:00 Info kanal pon. PTUJSKA TEH VIZIJA www.petv.tv Sprmljils nas Islil«) tudi in SOLTV Mestni kino Ptuj Petek, 3., sobota, 4., in nedelja, 5. julija: 17:00 Kapitan Sabljezobi in zaklad Lame Rame; 19:00 Ted 2; 21:00 Poštarjeve bele noči !AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO A Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 B:M=IWId5ll! m»VJ I HtlJ \ M ffïl O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENA. OPR. BARVA AUDI A4 AVANT 2.0TDI 2011 14.990 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV AUDI A6AVANT 1.9TDI 130KM 2002 4.290 2.LAST. KOV. SREBRNA BMW 318D LIMUZINA E90 EFFICENCY DYN 2011 13.490 1 .LAST., ODLIČEN SREBRNA BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN 2011 15.490 1.UST, VSA OPREMA KOV. MODRA BMW 320D TOURING BEŽ USNJE XENON 2010 12.990 1 .LAST., ODLIČEN VEČ BARV BMW 3ER 2.0D TOURING NOV MODEL 2013 19.590 1.LAST., TOP OPREMA ČRNA IN SREB. CITROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 HDIAVT 2011 9.790 1.LAST., VSA OPREMA VEČ BARV CITROEN C4 PICASS01.6 HDI MILENIUM 2010 8.990 1.LAST., NAVIG. KOV. MODRA FORD C MAX 1.6 TDCI 2008 6.490 1.LASr.,K0TN0V VEČ BARV HYUNDAI SANTA FE 2.0 DIESEL 4X4 2006 5.490 2.LAST, TOP OPREMA KOV. ČRNA MERCDES C 220 CDI NÄVI XENON 2005 7.290 2.LASr.,AVrOM. KOV. ZLATA OPEL VIVAR01.9 CDTI 2006 6.490 2.LAST., KOV. SIVA RENAULT SCENIC 1.5 DCI SLO MLY 2008 4.490 2.LAST., KOV. ZLATA ŠKODA OCTAVIA 2.0TDI RS 170KM 2009 8.990 1 .LAST., ODLIČEN KOV. ČRNA VW GOLF PLUS 1.6 TDI SAMO 69000KM 2011 11.390 1.LASr.,K0TN0V BELA VWTRANSPORTER1.9TDI KRPAN SLO 2006 7.990 1 .LAST., ODLIČEN BELA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ AVTOHlSA petovia avto ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si ODKUP, PRODAJA, MENJAVA UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA. LETNIK CENA BARVA OPREMA BMW520D FORD C-MAX 1.6 TDCI FORD KUGA 2,0 TDCI1ÏÏANIUM BMW 116 D CiTROEN C31.4HDI FORD S-MAX 1,6 TDCI PEUGEOT 5006 PREMIUM 1,6 HDI TOYOTA VERS01,41111 PEUGEOT 508 SW 1,6 HOI VW PASSAT SW 1,6 HDI CONFORTUNE VW PASSAT SW 2,0 TDI RENAULTTWINGO SCE 70 EXPRESSION SMART FORTWO COUPE 45 PURE WOLKSWAGEN TOURAN 1,6 TTTII 18.499 BELA 9.900 1. MODRA 11.499 ČRNA 15.499 1. MODRA 6.500 BELA 11.999 BELA 18.999 T. MODRA 9.999 ČRNA 9.399 SV. MODRA 9.999 ČRNA 11.999 SREBRNA 12.499 SREBRNA 8.400 MODRA 4.500 ČRNA 10.999 ČRNA IM, IM, I.LAST, NAR. WM. IM,NAR. IM,NI IM,NAR IM,NAR IM,NAR IM,NAR IM,NAR IM,NAR Ell VOZ IM,NAR IM,NAR NAR. SERVIS,SI SERVIS SERVIS, NAR. SEI SERVIS, SERVIS SERVIS SERVIS SERVIS SERVIS SERVIS SERVIS, 10,4 ZIM! SERVIS, SERVIS ¡ERV.KN SERV.KN SM, iRVIS, SERV. KNJ. SERV.KNJII SERV. SERV. SERV. KN KN KN KN KN KN ISKEGUM SERV.KN SERV. GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED, ZA VSA VOZILA DO 1. LETA JAMSTVA (GARANCIJE). Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 r Ptuj • Obisk pri siavijenki 90 let Ane Kozel Ana Kozel iz Spodnjega Velovleka je minuli konec tedna, 23. junija,v krogu svojih najdražjih praznovala visok jubilej - 90 let. Ob tej priložnosti so ji čestitali in zaželeli še obilo zdravja v prihodnje tudi predsednik Društva upokojencev Rogoznica Franci Korošak, tajnik Stanko Menoni, Jože Šešerko ter svetnik in predsednik četrtne skupnosti Rogoznica Dušan Fric. (DF) Štajmka budilkcu 89,8 98,2 104,3 Mk Á&f<$!//, l\ $>i(uiajte naô tudi na âpùtu: www. radio-ptuf. ii RADIOPTUJ B9,8< 98,2*104,3 PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com VROČI POLETNI POPUSTI PETKOV VEČER Bodite nocoj O družbi oddaje Z qtasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom www.radio-tednik.si <¡0 WILLIAMS Zg, Hajdina 129b, Hajdina, Tei I Fax: 02 78 11 761 Gsm: 041 626 075, 041 345 711, 051 626 075 E-mail: inf0@wllliams.si TRGOVINA Z DIA ORODJEM. REZANJE Z OIA VRVJO. PREBOJI, DIAMANTNO REZANJE, HIAB PREVOZI, ASFALTIRANJE CEST. DVORlSC Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________________ NAROCIt.NICA ZA Štajerski TEDNIK Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj ».<,.<, Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Foto: DF Poraba energije za ogrevanje 101.00 kWh/m2 na leto www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 3- julija 2015 Poslovna in druga sporočila Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. KERAMIČARSTVO Dušan Založnik, s. p. Adaptacije kopalnic z vso instalacijo in montažo. Polaganje rustike. Razrez opeke, polaganje in brušenje. Telefon 068 169 337. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. RAČUNOVODSKI SERVIS DA-RIJA - Kakovostne in cenovno ugodne računovodske storitve. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdi-na. Telefon 041 92 33 99. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. POLAGANJE KAMNA, robnikov, rezanje žive meje, košnje, čiščenje parcel, kleti, podstrešja - tudi z odvozom. Ugodno. Srečko Turk, s. p., Muretinci 44a, tel. 031 733 1 12. roletarstvo ARNUS PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravimo tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudimo žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. ODKUP PITANIH krav in telic za zakol. Plačilo takoj (+ davek). GSM: 040-647-223, Marjan Polajžer, s. p. PRODAMO kosilnico BCS in štirivre-tenskega pajka. Tel. 051 658 083. PRODAMO bursko kozo in trosilec umetnega gnoja. Tel. 031 347 708. PRODAM bikca, 250 kg, za nadaljnjo rejo in kupim nebrejo kravo ali telico. Tel. 041 971 258. DOM STANOVANJE NUJNO IŠČEM GARSONJERO ali sobo za pomoč v gospodinjstvu. Tel. 041 393 105. NEPREMIČNINE V NAJEM oddam poslovni prostor v velikosti 25 m2 in več parkirišč v Vodnikovi ulici 2 na Ptuju. Milan Hebar, s. p., tel. 041 325 925. PRODAM vrstno hišo, 2 kilometra od Term Ptuj, na voljo samo še ena od šestih. Telefon 041 646 662. PRODAM zazidljivo parcelo 42 arov v Strajni, na vrhu hriba z lepim razgledom. Tel. 040 320 134. ART1STIC PAlNTINt; Zaradi povečanega obsega dela iščemo 2 ambiciozna, zanesljiva in izkušena delavca - 2 slikopleskarja. Delo bo potekalo v Sloveniji in tujini. Nudimo stimulativno plačilo. Arhitekt dekor, d. o. o., PE TAPETKO, Ormoška cesta 3, Ptuj. Telefon 031 340 272. ZAPOSLIMO SKLADIŠČNIKA: potreben izpit za upravljanje viličarja za nalaganje in razkladanje blaga, prevzem blaga, izdaja blaga, ter ŠOFERJA TOVORNEGA VOZILA Z OPRAVLJALNO ROKO (HIJAP): izpit C, E, H IJAP; dostava blaga, razkladanje, ... Gradbena trgovina Pomlad d. o. o., Gerečja vas 36 b, 2288 Hajdina KMETIJSTVO RAZNO NESNICE, rjave, grahaste, cepljene, v začetku nesnosti, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197. V 9. MESECU BREJOSTI prodam telico simentalko, cena po dogovoru. Telefon 031 497 125. LUŠČENO koruzo trdinko, naravno sušeno, prodam. Možna dostava. Tel. 031 691 525. PRODAJAMO kakovostne višnje. Štefan Gačnik, Bodkovci 11 a, Juršinci. Tel. 041 206 444 ali 02 758 10 21. KUPIMO TRAKTOR. Lahko je Zetor, IMT, Deutz, Ursus, Univerzal, Štore ali podobno. Kupimo tudi kosilnico Ga-spardo in vse druge traktorske priključke. Telefon 041 680 684. PRODAM 4 kozličke. Tel. 070 896 081. PRODAM odojke. Tel. 02 755 3121. PRODAM kvinton z brajd. Telefon 041 459 641. PRODAM kravo, s prvo teličko. Telefon 031 532 785. KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. PRODAMO PVC vrata, dvokrilna, 2 x 70 cm, in PVC okno, 240 x 150 cm. Tel. 031 347 708. UGODNO PRODAM bazen za ribice, vode 700 l, in dva čistilca za 40 €. Tel. 031 866 134. INVALIDSKI SKUTER, močnejši, in voziček, oba nova, električna, primerna za starejše, ugodno prodam - dostavim. Telefon 041 517 900.