List M kortfti dolav-«kHal|u4«iva. Delav
ci mo oprftviitni do VMg« k»r productra|o.
This p*po* davotad to tho IniarMti of the working claoo. Work-mrm aro on tit lad to all what iKov produca.
Kpur«4 »i MooU tiui «»(Mr, Dmc. I, INT. M ihm mi offlc tt OklM«o 111. UDd« U« Act .f Om|NM mt Marek M. 1 m
Office: 2146 Bine Uland Ave.
"Delavci vseh dežela, združite se .
PAZITE!
naitavilko voklapa|u-kl m nahaja polog va-*aga naslova, priloplja-r\«ga »podat ali //>_>rv
na ovitku. Ako (276)
|o itovllka • . toda| vam • prihodnjo it* vilko našoga llota po-toda naročnina. Prosimo, ponovita |o takoj.
Stev. (No.) 27S.
Delavski Ni v Argen tini|i.
Vse naprednejše delavsko gi-banje v tej južnoameriški republiki bojuje nekaj let aem » lit \>oj * vlado in njenimi reakcionarnimi zavezniki, ki skušajo na vse mogoče načine zatreti vsak svobodnejši pojav v smeri izboljšanja bednih delavskih razmer. Usoda vsakega štrajka je utonila v delavski krvi. Voditelje delav ekili organizaci je policija enostavno aretirala, na kar so bili brez vsakega povoda obsojeni v dolgotrajen zapor. Glavne stane teh organizacij policija ob vsaki čas preiskuje, pleni in požiga, h ko druga če ne more izvesti svo jega satanskega naklepa. Delav ako časopisje je vlada skoro popolnoma nničila in zatrla.
Vsa ta nasilstva niso mogla zagreti delavskega gibanj^ dokler je kapitaliatično časopisje bilo voljno poročati o tem srednjeveš kem postopanju agentinske vla de. Pred kratkem pa je to kapi talistično časopisje odklonilo pri-cfočevanje vsake vesti, ki je sploh na kak način a zvezi z delavskimi organizacijami. Vsled tega je celo gibanje stopilo v stadij nejas nosti in zmedenosti in stagnacije. Vsled ostrili odredb proti delavstvu prijaznemu tisku, je agitacija zelo otečkočena in napredek zarnamenava dolgo pavzo.
Da odpravijo te neznosne razmere, so argentinski delavci iz dali poziv na svoj«» evropske in severo-ameriške tovariše, da jim ti pomagajo do pravice. Ta pozivna mednarodno delavstvo izraža žejjgj da ndj delavci prirejajo demonstracije in protesti** s"hode, «s kateri* naj ee razpravlja^ po-loža j argentinskega 'delavstva ter naj se protestira proti krivičnemu postopanju agentinske vla de, ki se je kot ponižna dekla u dinila v službo tamkajšnjih kapi talističnih mogotcev. Na ta način upaig doseči nazaj ugrabljene pravice, katere se do sedaj zaman} zahtevali od nje.
Chicago, OL, 17. decen*>ra (December) 1912.
BARBARSKA GROZODEJSTVA
Bojno človeško klanje podivja, pobesni in pozverini vojake, ki se ga udeležujejo. Človek, ki bi v mirnem času niti muhe ne ubil, postane v vojni mrtvo orodje vojaške discipline, ki naredi iz njega krvi željno zver, mdrilni stroj, ki kolje in pobija vse. kar mu u kažejo, cesto celo brez ukazov. Čut kulture, usmiljenja, človeko-ljublja in vsi čuti plemenitosti iz ginejo v vojnih raoritvah. A kljub temu se koristolovski kapitalizem in šovinistični purgarski naciona lizem tako navdušujeta za tako človeško klanje, da sama ne vesta kako bi dala duška temu navdu šenju. V brezčutni zagrizenosti gredo njuni zastopniki tako daleč, da kličejo ogenj in žveplo na vsakogar, ki si upa protestirati proti vojnim lopovščinam in njihovim groze in usode polnim posledicam, pa naj bo^protest Še tako dokazano opravičen. V mednarodni soc. organizaciji organizirano delavstvo je bilo vsled tega predmet najostudnejših, najbolj pobalinskih, najnesramnej-ših in najbolj* nezaslišnih napadov, ker je protestiralo proti vojnemu barbarizmu na Balkanu in ker je zastavilo ves svoj upliv in inoč, da prepreči uresničitev naj-nizkotnejših nakan s kapitalizmom ovenčanega evropskega ino-narhizma, kojega roparski instinkt hoče zavesti v bojno klanje ves evropski proletariat.
Vsa nacionalistično zagrizena slovanska in druga protiturška javnost ob vsaki priliki napada socialiste, češ, da ti zagovarjajo turška grozodejstva, uprizorjena nad krščanskim ljudstvom, ker protestirajo proti vojni. Vsak razumen in treznomisleč človek pa ve, da je ravno obratno resnica. Socialisti smo proti vojni, l»i je izrpdek kspitalističega in rnonar-hističnega koristolovstva. ker ve-
mo, da pomeuja vojni višek gorja za vse one, ki so potisnjeui vanjo in da vojna ne mora omejiti grozodejstev, ker je sama višek najbrutalnejšega nasilja ter hes-tijalnosti in sicer sva kogar, ki postane njena žrtev.
Da ustrežejo svoji enostranosti in šovinizmu, trdijo nasprotniki, da so le Turki tisti, ki mučijo, bi-jejo in morijo nedolžno in neobo-roženo prebivalstvo Da v tem o-ziru niso protiturški zavezniki nobena izjema, pričajo najnovejša poročila o bolgarskih iu grških grozodejstvih, izvršenih nad 1110-hamedaiiskiiu in judovskim prebivalstvom v Solunu iu okolici. Očevidec piše: "Videl sem, kako so ducati turških žen in deklet padali kot žrtev vojaške brezuz-danosti. Iztrgali so jim pajčolan na trgu, ter jih j>otem vlačili za lase po cestah. Mirne stare ljudi so pretepali in mučili brez vsakega vzroka. Okrog 500 mirnih in neoboroženih Turkov je bilo liia-sa kri rani h." itd.
S tem uočeuio poniževati Slovanov in Grkov, temveč hočemo samo podpreti svojo trditev, da je vojna ostudno barbarstvo, ki ponižuje človeško kulturo na stopnjo divjaštva in kateremu se moramo upreti z vso svojo ene»"-**'S drugače se ne moremo smatrati za kulturne.
Leto (Vol.) VIL
Kako umirajo proletarci.
Dali za dnem se dogajajo v delavskem življenju slučaji, ki pokažejo krivice in velike pomauj-klivosti obstoječega družabnega teda v jasni Luči. Kn tak slučaj se je minuli teden dogodil v Milwaukee, kjer je 65 letni delavec John Penner izvršil samomor iz strahu pred neizogibno bedo. Dan pred groznim dejanjem je dejal avoji gospodinji: Delal sem vse svoje življenje samo za borno iiv-Ijene in nisem bil v stanu prihraniti kaj za ¿as, ko sem postal star, slaboten in nesponoben za delo. Star sem 65 let in ves denar, ki sem ga prihranil bo komaj zadostoval za pogreb. Bil sem pri po grebniku danes popoludne ter u-krenil vae potrebno za pokop ter plačal tudi stroške zanj. Kupil sem si tudi črno obleko, katero bom imel na sebi po smrti. Ostalo mi jei še par centov in kaj hočem sedaj T"
Driigi dan so dobili mrtvega v njegovi sobi. Pognal si je v glavo krogljo. Oblečen je bil v svojo novo kupljeno črno obleko, kar zna-či, da se je skrbno pripravil za to dejanje.
Penner je bil svoj čas čuvaj v okrajni bolnišnici. To delo je moral pustiti zaradi bolezni pred nekaj leti. Ker je brl že star, ga nikjer niso hoteli dolgo imeti. Delal je pač, kar je dobil. Samomor je v kulturni ? človeški družbi dvajsetega stoletja edina rešifc-v za starega in onemoglega delavca, ki je vse svoj« življenje delal za človeško družbo, izčrpaval zanjo vse svoje moči, vso energijo, a nazadnje družba nima zanj niti toliko, da bi mu preskrbela košček neoporekanega *kruha. K vragu s tako družbo in z vsem, kar jo vzdržuje!
Slamnati vdovci proti alimentom.
V Denver-u, Colo, je bil te dni tiskan v nekem časopisu nenavaden oglas in sicer: "Rabi se naslov vsakega moža, ki je proti plačevanju alimentov. Hitra akcija potrebna." Ta oglas je začetek krusade za uničenje obstoječega sistema, po katerem morajo ločeni možje plačevati svojim bivšim ženam odškodnino ali alimente. Začetnik te ideje George K. Ester -ling hoče najprvo združiti vse slamnate vdovce v unijo in potem prijeti boj prorti stalnemu plačevanju. Ksterling je povedal svoje mnenje rekoč: ''«faz mislim, da ni ustavno kaznovati moža za vse» njegovo življenje za zakonsko napako in to trditev podpiram s tem argimentom: Ako človek ukrade konja ali izvrši vlom, dobi obsodbo. po kateri mora trpeti kazen za svoje dejanje določen čas. Ko
HATiONAi LA3(j*f
Kapitalzein drvi brezobzirno naprej za svojim ciljem — pro-fitom. V tem svojem satanskem drvenju se poslužuje vsega, kar mora na kak način služiti njegovemu roparskemu namenu. Z neukrotljivo pohlepno silo pogazu-je, podira, ropa,- ubija, davi in mori vse kar se mu stavi na pat ako mu to mora povečati njegov profit.
Življenski pogoj kapitalizufa je izkoriščanje. Brez izkoriščanja bi bi ne mogel živeti niti eno uro. Kapital je toliko časa mrtev brez vrednosti, dokler se ne rablja, dokler ga ne oživi delo pridnih delavčevih rok. Kaj so najbogatejši zlati in drugi rudniki brez delavcev, brez rudarjev, ki spravljao na dan v zemlji skrita naravna bogatstva, jih pretva-rajo in predelujejo v človeku koristna sredstva. Kaj so največje in najmodernejše in najpopolneje opremljene fabrike brez delavcev? Nič, kup mrtve tvarine! Naj lastnik pripelja vanje kupe zlata, naj jih napolni z denarjem vseh vrst in vseh držav; tovarna bo stala, niti eno kolesce, en stroj se ne bo gibal. Ako tovarna stoji, ako se stroji ne uporabljajo, je kapital, založen vanjo, mrtev, se ne množi, temveč zmanjšuje. Kaj so najrodovitnejša polja brez pridne delavčeve roke T Obstoj vsega sveta je torej odvisen od delavcev — stvariteljev bogatstva. Brez teh so vsa naravna bo-gatstva, ves svet brez vrednosti.
Kapital danes lastuje le nekaj ljudij, ki kontrolirajo ž njim vsa naravna bogatstva. Ogromna ve-
ro. -K"-in If azil
čina ljudstva je brez kapitala, bfez imetja, brez življenskih dstev. Edina lastnina teh reve-i^V so njihove roke, njihova delovna sila. Ako hočejo te ljudske njase živeti, morajo svojo delavno moč udiniti v službo onim, ki igiajo kapital, ki imajo proizvajalna sredstva, s katerimi si je mogoče pripraviti vse, česar človek potrebuje za življenje. Kapitalisti so torej gospodarji in de lavci hlapcu Lastniki kapitala so •poznali svoje ugodno stališče in merje, v katerem živi revno stvo do njih. Vzbudil se jim je pohlep po povečanju svojega imetja — po profitu, kateri je mogoč notoni izkoriščanja odvisnih. delavnih močij. Kapital je postal izkoriščevalno sredstvo, to je sredstvo, ki omogoča dobiček od dela drugih. Pohlep po dobičku se uveljavlja vsak dan z večjo silo, vsak dan z groznejšimi posledicami.
Izkoriščevalci delavske energije so majhni in slabi po številu, a veliki po kapitalu, po dolarjih. Delavci so močni in silni po številu, a slabi po premoženju, po denarju. Da pa morejo kapitalistični izkoriščevalci kljub svoji malo-številnosti držati mnogobrojne delavske mase v popolni odvisnosti. da ž njimi lahko postopajo kakor se jim poljubi in kakor njihov profit zahteva, da jih poljubno izsesavajo, izkoriščajo, teptajo njihove pravice in jih u-bijajo. morajo nedvomno imeti svoj hrbet zavarovan pred zakoni in biti vami pred justico, kajti sicer b} ne počenjali takih grozo-
dejstev in protizakonitih početij, kotor jih počenjajo danes. To varnost pred zasluženo kaznijo jim garantirajo kapitalistične stranke, ki imajo v svojih rokah moč in oblast v Z. dr. Te stranke so dobro plačano orodje, ki napeljava vodo na kapitalistični mlin.
Pri vsakih volitvah, bodisi mestnih, okrajnih, državnih al* pred sedniških skrbijo kapitalistični tlačitelji ljudstva in njihovi hlapci zato, da pridejo v zakonodajne zaatope, kakor tudi na zako-noizvrševalna mesta ljudje, ki se dade podkupiti ter brezpogojno udiniti t službo kapitalističnim interesom. Pri vsakih volitvah izdajo te pijavke na tiaoče in mi lione, ako je treba, samo da si še za nanrej zagotovijo nemoteno ropanje in izsesavanje delovnega ljudstva, katero jim vladni faktorji — zastopniki' starih strank prodajo na milost in nemilost, v popolno industrijsko sužnost.
Kapitalisti ne poznajo nobene razlike med republikanci in demokrati in progreaivisti. ker vedo, da so vsi enako korumpirani in da so vsi trije voljni prodati svoj narod. Oni tudi vedo, da je med njimi samo ta razlika, da so v vsaki stranki druge osebe, ko jih edina želja je — osebno kori stolovstvo. Tudi zoper socialistično stranko bi kapitalisti ne imeli ničesar, ako bi ne bili prepričani. da se socialistična stran ka za nobeno ceno ne da odvrniti od svojega cilja, to je, odpravi ti možnost izkoriščanja na ta način, da bodo postala naravna bo-
(Nadaljevanje na 2. strani.)
je prestal kazen, ima to priložnost, da lahko prične novo življenje. Vse kaj drugega pa je, ako naredi človek zakonsko napako. Kaznujejo ga za vse življenje, ker mora neprestano plačevati alimente. — Iz tega razloga sem povabil druge može z mojo usodo z namenom, da to vprašanje rešijo najvišje oblasti. V zavesti aem. da te ne morejo storiti druzega, kakor potrditi naše mnenje, da imamo možje iste pravice kakor žene. Ako pa pripoznajo to, potem morajo pripoznati tudi to, da naj žena nosi enake posledice kot mož, ako s« zakonski kontrakt prelomi." Rešitev tega vprašanja je težka uganka. Pa naj še kdo reče, da Amerikanci vsestransko ne^na-prednj¿mo!Í
NAROBE SVET.
Poštna določba.
Poštni urad nam sporoča, da avstrijska pošta ne sprejme nobenega pisma, ki ima poleg poštnih znamk še kako drugo, ki se ne tiče poštnine. Toliko, da naši či-tatelji ne bodo prilepjali na pisma, namenjena v domovino, kakih posebnih znamk. /
— J. Pierpont Morgan, car a-meriških finanč, si je naročil posebni železniški vagon, kateri z vso oprembo stiane $150,000. V tem vagonu bo "tramp" Morgan "trempal" po Ameriki! Sistem, ki dovoljuje enemu človeku takšno ekstravaganco. a na drugi strani dopušča, da stotisoce delavcev potuje,j)eš po železniških progah, katere so oni zgradili, tak sistem je pravičen, kaj T!
vimo: To h— with the present system !
— Governor Blea.se v So. Caro-lini je pred nekaj dnevi na konferenci governorjev zaklieal: 'To hell with the constitution!' (K vragu z ustavo!)' Ko je socialist J. Olson v Seattle, Wash., lansko leto samo namignil, da hi treba ustavo 1e revidirati, mu je tamo-fcnji zvezni sodnik takoj odvzel državljanske pravice. Governor Blease je pa še vedno visokospo-štovani gospod governor in Ae bo jutri kandidiral za poslanca v senatno zbornico. — izvoljen bo z velikansko večino. Mi pra-
— Neka družabna dama v Wa-shingtonu je pred par tedni v (plesni dvorani noaila nogavice, ki stanejo petdeaet dolarjev. Žena nekega milionarja v .New Torku nosi površnik, kateri stave 25,-000. Zh ta denar bi si lahko nabavilo suknje 2500 delavskih žen, ki morajo zmreovati v mrazu in zimi.
— Neki Charles Smith v Mid way, O., je dobil tri mesece zapora, ker je ukradel konja. V tem času, ko je bil zaprt, je njegova žena z majhnim otrokotn vred u-mrla vsled gladu. Tako je pravična (!) družba — katera hodi pra vilno po nogah I — kaznovala ne samo revnega tatu, temveč je vršila smrtno kazen tudi nad njegovo nedolžno rodbino. Če bi bil Smith ukradel namesto konjske mrhe milion dolarsko palačo ali bol miliona akrov zemlje, rekli bi: 14To je moder človek!" poslali ki ga v senat . . .
m
Kapitalistična nasilja v Uttle Falls, N. Y.
mmm-^mm —-	*
Grozote, katere so kapitalistični nenasitneži uprizarjali v tekstilnem štrjaku v Lawrence, Mass., zadnjo zimo, se v polnem obsegu ponavljajo sedaj v Little Falls, N. " , kjer stavka 1500 tekstilnih delavcev tirni Phoenix Co. in Gil-% bert Knitting Co. že ml 9. oktobra.
t
Kljub številnim poskusom prisiliti jih nazaj ▼ »tare razmere, kljub aretaciji in zaponi kakih 40 štrajkarjev, kljub pretepanju jetnikov v ječah in nesramnemu žaljenju ženskih štrajkaric, kljub sovražnemu nastopu od strani Little Fallških meščandv, kljub ne-ču venini brutalnim nastopom številnih detektivov, najetih prete-pačev in policajev, so štrajkarji do danes složno vstrajali in so danes po dvomesečnem boju odločnejši kakor so bili v začetku. Sicer sprva med njimi ni bilo tiste- • ga medsebojnega zaupanja in solidarnosti, ker jih je razdvajala narodnost, vera in politika, a v*a na8prot8tva so izginila izmed njih, ker so uvideli, da so delavci vseh narodnosti in vseh ver bratje in da imajo vsi skupnega sovražnika — kapitalistične izkoriščevalce, zoper katere se imajo boriti.
Njihov štrajk je štrajk iz obupa, je protest proti neopravičenemu znižanju že itak skrajno nizkih plač, je opravičena zahteva po" nekoliko večjem deležu za njihovo delo. štrajkarji u videvajo, da se morajo boriti do konca, da ne smejo niti za las popustiti, kajti kakor hitro le nekoliko odnehajo, se bodo kapitalistične pijavke Še bolj osokolile in še brutajiiejše nastopale proti njim. Nezmaga po-menja zanje kruto bedo in pomanjkanje.
Že od začetka štrajka se postopa ž njimi kakor z divjimi zver. mi in ne kot s človeškimi bitji. Ob konou zadnjega tedna so jim kapitalistično zagrizene oblaati naznanile, da za nje zanaprej še tista trohica pravic, ki so jo imeli, to je svoboda govora in mirno nagovarjanje na stavko, ne bo ve* dovoljena. Policijski načelnik je naznanil, da bo vsak obhod po mestu ali pa nagovarjanje na štrajk dalo povod aretacijam. Ker tvorijo veliko večino štrajkarjev ženske, ki se ne morejo bojevati z g rokami proti polieijakim kolom in krogljam, so se morale udati tej odredbi, četudi je protizakonita.
Vsaka druga stranka lahko priredi kolikor shodov ali parad hoče, kjer hoče in kadar hoče, a delavci, ki se bojujejo za življenaki obstanek, ki se bojujeo za pravično stvar, so preganjani kot zločinci, ako se poslužujejo svojih po zakonu garantiranih pravic.
Toda štrajkarji so pripravljeni vstrajati kljub vsem zaprekam in dokler bodo složni tudi lahko upajo Tia zmago, ker samogoltnim fa-hrikantom že zadnja bije po plečih. Trgovci, ki so bili skozinskoz nasprotni strajkarjem. so začeti spreminjati svoje stalisče, ker morajo radi ali neradi spoznati dejstvo, da so do cela odvisni od delavskih dolarjev. Škoda, ki jo trpijo vsled štrajka, postaja vsak dan ohčutnejša in ako se štrajk kmalu ne poravna, bo postala za marsikaterega trgovca usodepol-na. V svoji zaslepljenosti ne uvi-dejo. da delavci tem več zakupijo, čim več zaslužijo .Sicer pa te vrste gospoda nima jasneiga pojma o delavskih težnjah.
Kako škandalozno nizke plače so dobivali štrajkarji kaže dejstvo. da je le par delavcev zaslužilo po $12 do $14 na teden. 70% vseh delavcev so ženske in velika večina njih se je morala zadovoljiti z 10 c na uro. 'Ko pa je v oktobru stopil v veljavo nov zakon, ki določuje delovni čas za ženske v industrijskih podjetjih na kvečjem 54 ur na teden, so tovarnarji «nižali plače svojim delavcem. De-(Nadaljevanje na 2. strani.)
Kapitalizem pri svojem delo.
(Nadaljevanje a prve atraui.)
gatatva laat vsega naroda iu vaa proizvajalua iu ismenjevslna sredstva »kupna laat. Ker ae zavedajo tega, ne štedijo z inilioni, ako je treba preprečiti socia list ič-no zmago.
Predno namreč kapitalisti pri-apevajo z« volilni boj ene ali druge 8tranke, morajo imeti črno na belem, ,da dotična stranka ne bo ovirala njihovega "faznesa", to je ropanje ljudstva potom visokih cen in izkoriičevanja delavcev v 8Vojih tovarnah — pri 8vo-jem profitu. Hočejo tudi imeti.zagotovilo, da bodo uradniki take , stranke vselej pri volji poslati zoper njihove delavce v slučaju štrajka policijske kole, milico in konstablcrje z bajoneti in kroglami, ako bo njihov profit v ne varnoati. To od kapitalističnih strank kupljeno zagotovilo, daje kapitaliatom tisti pogum, tisto ft-šahnost in trdovratuost, tiste ro-ge, katere pokažejo delavcem, kada" ti zahtevajo zboljšanje svojega položaja, kadar ti zahtevajo nekoliko večji del od svojega zaslužka. To kupljeno zagotovilo jim daje pravico, po kateri nekaznovano najemajo in pošiljajo na delavce profesionalne pretepače, izzivače in morilce, ki v svoji brezsrčni bestijalnosti izzivajo, aramotijo, onečaščajo, bijejo in morijo zaužnjene delavce, da tih tako a ailo prisilijo nazaj v jarem neznosnih razmer.
S podkupom odločilnih vladnih faktorjev si posamezniki ali kor-poracije pridobe od vlade poseb-ne privilegije na škodo skupnosti, kar jim omogočuje še večji profit. Železniške iu zemljiške druibe ai na ta način pridobe obsežna državna zemljišča, indu-atrijci si kupijo visoko colninsko tarifo na blagu, ki ga sami izdelujejo, da ao tako varni pred tujo konkurenco in da tako lahko avojevoljno izkoriščajo ljudstvo.
V1 kongresu in zakonodajah posameznih držav se po naročilu kapitaliatov sprejemajo zakoni, ki povspešujejo njihove interese. Isti kapitalistični upliv zabranju-je, da se ne sprejme noben zakon, ki bi izboljšal bedno stanje delavcev! Kako malo smisla za pospeševanje delavskih koristi imajo gospodje v kongfesu, so pokazali velevažrti predlogi, katere je stavil soc. kongresman Berger in ki bi v marsikaterem oziru kori stili delavcem. Ti za delavce pre-koristni predlogi so bili že prej ubiti in zavrženi, predno so prišli v zbornico, v razpravo. Na ta
cionamemu hujskanju in kljub nesramnemu pritisku v kasarni, k novem živleigu. Vsi sodrugi, ki ao poučeni o kaaarnišketn življenju, ae polivajo, da dajo socialno demokratični frakciji v dumi in socialno demokratičnemu časopisju
Kapitalistična nasilja v Little Falls.
(Nadaljevanje s prve strani.)
lavke ao delale prej po 60 ur ua teden in so zaslužile po ti do). S skrajšanjem delovnega čaaa pa se je skrajšal tudi zaslužek na ♦•"►•SO; I gradivo za ožigosanje nasilnega
za 60 c torej. Za te trpine poučni	kasarniikefa režima, da ae po tej
teh 60 c toliko, da te izgube niso	poti 0ja^ t|ržayljanska in politič mogli prenesti. Za nekatere druži- na „amozavest vojakov. Obenem ne je pomenjala ta izguba 12 hle- L)a Mmatra konferenco za potreb-bov kruha manj na teden, za dru- no <ja «odruge opozoii. kako nege toliko mleka, za tretje pomanj La*eljene in nevanie ao vse od
kanje kurjave itd, Njikov sedanji	ljudskega gibanja osamljene re-
eksistenčni minimum je bil tako	Volte v armadi in mornarici
omejen, da se ni dal več omejiti.	Konferenca opozarja sodruge, da
Kdor ve to, mora tudi veetati. ka-	ima viada 8e za(vne v armadi
ko opravičen je njihov boj, poleg	^¡hatije resnega obsega, sama in-
tega pa mora vedeti, kako vnebo-	terea, da od časa do časa umetno
vpijoča krivica se jim godi, ker	povZroči revolto s katero hoče |>ri-
so poleg takih razmer še pregan-	ti v ok(Wn mejnemu gibanju,
jani, ker jih pretepajo in pobi-	Zategadelj je zelo umevno, do je
jsio.	varnostna policija igrala prevale« -
Kako obupen je njihov položaj	tertlko vlogo pri nekaterih izmed
dokazuje tudi to, da so štrajkarji	zac|njih dogodkov. Konferenca pozvali "uvernerja l)ix-a, da na.'Lmatra 7a težko< to,ia „vptH
prepreči nadaljne barbarske i«- no-t s|e(|njega soeialista v armadi grede nad delavci ml strani poli aH lnornarici je, da zadržuje sroje eije, detektivom in pretepačev, inanj jI0brsžene iu izkušene tova-katerih je kompanijs importira-LiSe iu moroarje 0,i Hleherfega la okrog 100. Ako pa tega ne mo- po8ulwa, da b» dovedli svojq od re .pa zahtevajo, .la na.) pošlje mi- llMnosnafa pritisks m kaoičelsn heo. kuho varovala štrajkaije ja )|o U|)ora ju ohup4 pritiiane slasti žeifake, pred nezaslisnim na- množioe vojakov in mornarjev k siljem pompanijskih barab in Lredčaanijn in nesmotrenim akci
hlapcev. Seveda, guverner ima
jam
Izražajoč vem od tad-
najprvo jpravico za izkoriščevalce I|jih dogodkov prizadetim solni-in potei^šele za delavce. Fabri- ^ voje 8jmpatije in spošttjoč kantje nočejo milice, ker hočejo Lpomin v boju ali na krvniškem s plačano hajduško bsndo pnsilrti odru p8ii,i,) Konferenca izjaflja. štrajkarje k brezpogojni kapitu- da je ruski pro!etariat ogo»čen laoiji. Ako bi došla milica, bi se na<1 krvavo ^rozovitost jo, s kMe-inorala pretepaška sodrga umak-|ro je p,ani|a s(rahopWna in bftr. niti in štrajkarji bi nedvomno di hali prosteje. Zato se je pa gu verner izjavil, da ne pošlje milice, češ, da zakon ne dovoljuje. Ako bi jo zahtevali kapitalisti, ni jo nedvomno poslal desetkrat, če bi to želeli. Za delavca ni pravice, ni varnosti!
ia	.	. . i	.muhi rvHiien iii. vJiiuni, .u um.
l)a morajo ae naprej vatrajati, ^ .	.	. .r. k„
skrbi za štrajk„rje pomben ojlk J™0' A X 0,lh<,rt' M,nn'
barska vlada na udeležnike vojaške révolté in na člane vojaških organizacij.
Iz naselbin«
Pinoy Fork, Ohio. — 10. dec
Zaposlen sem toliko, da komaj utegnem poročati o tukajšueiu gibanju, ki je precej živahno Bo-gatstvo kopičimo vsak dan (ne mislite pa, da sebi). IJatauovili smo novo soc. postojanko z dvanajstimi novimi člani ter sedmi mi starimi, tako, da .klub šteje ob ustanovitvi devetnajst članov. Ustauovila se je tudi slov. god ba pod vo<latvom sodr. Jak. Ber-ganta. Godbeniki so po večini ao cialisti. Njih prvi nastop bode na starega leta večer na prvi veseli ci dr. 44Novo Leto", štev. 176 S. N. P. .J., ki jo priredi v spomin obletnice (društvo je namreč sta ro ravno eno leto). Upamo, da nas slov. občinstvo — bližnji in daljni sosedje — vkljivb nerodnim regulacijam vlakov posetijo v večjem številu.'V prijateljskem krogu starih in mladih znancev se zamoremo prijetno zabavati. Vsaj za slov. prolctarce so jednaki dogodki zelo redki; zatorej bi ne bilo umestno se jih izogibati, posebno ako smo v neposredni bljižiui.	S
V splošnem so tuk. rojaki precej napredni. Jako so ogorčeni nad cunjo "Glas Naroda". Marsikateri se pritožuje, s kakšno ne-voljo čita omenjeni list, konečno pa ga vrže tje od koder nikdar več ne zagleda svetlobe. Ce slu-
Parola je; v organizaciji je moč!Ivo in poniževalno piaauje zoper Trojeva je naša pot, pravica pa iste.
je toliko vredna, da zanjo tudi Ker se zavedamo, da so koristi nekaj trpimo. Tovariši — trpini! delavcev vseh narodnosti Vsi v soc. organizacijo. O čemur iste iu ker spoznavamo, driniiuj 4e nismo na jasnpm, se dajmo fie|jo vai delavci vseh narodnosti' poučiti. Ako je tu resna volja, ae| enega in istega sovražnika — kal vse lahko doseže! S soc. pozdra- pitalizeiu, proti katerem ae mo3 vcmi-	ramo bojevati, nas slovenski new.
Spoznavalee. |yorški kapitalistični podrepniki imenujejo "brezdomoviuce". Da, Corona, Kans. Dan sa dnem I pripoznamo, da nimamo do-je Čitati v "Glasu Naroda" nove "»ovine, seveda take kakoršno bi eeiiee in laži in zavijanja o socia- kričsči okrog "Gl. Nar." pred-liatih in njihovem listu "Proleta- Javljajo v svoji bolui pameti; a ree". Ta list uas mora smatrati naša domovina je ves svet, v prvi salamensko za nerazsodne in ue- vrati pa tam, kjer je naš kruh, umne, sicer bi ne pisal takih be-1 Nicer pa zdražbarji v New Yor-dastoč in nesmiselnosti. Na vse ku niso nič na boljšem; tudi njo mogoče načine skuša, da bi "Pro- j<?" jihova krasna in zala domovi-etarca" pri slovenskih delavcih na pozvala s trebuhom za kru-ogrdil iu prigrajal, da bi se od- j hom seru v to brezdomovinako vrnili od njega ter se potem pri- Ameriko! Da 8e uredniki G. N. družili njemu. Moje mnenje je, v svoji kratki pameti tega ne zada naj dobi G. N. popra 44šno- vedajo, jim pa to ne moremo šte-at" v toliki neri, da bo pomnil, I ti v čast in odlikovauje, pač pa kedaj je delal zdražbe med za ved- moramo njihovo zaslepljenost po-niini delavci. Glasu Naroda goto- milovati.
vo ni po volji lep napredek socia Ker je "Gl. Nar." kupčijska in izrna med slov. am. delavci, za- skebska cunja, sploh drugače pi-o hoče ta napredek preprečiti in sati ne more. Kot list, ki izven onemogočiti. Ako misli, di nam dolarja nima cilja, se mora pač >o nametal pesek v oči s takimi navduševati samo za take stvari, razami, češ, da so soeialisti pro- ki pomagajo k dolarju. In njogo-ti svobodi, da so brezdomovinei, vem intersu je, da ostanejo slov. da ne znamo drugega kakor hru- delavci nevedni, naivno narodni meti proti vojni itd., se pošteno in narodnostni fanatiki. Vsako ^ moti.	sovraštvo, bodisi med narodnost-
Da. res je, da smo brezdomo-1rai' ali med Poaamezniki, pa je v
interesi
•ajno uprašam za omenjeno fliko, viuci, toda tega ni kriv socializem "asprotJU T z ne zavrnejo: boljejza tvoj duh in M11 ne socialisti. Ali smo sami te- Smer	j
Listu v podporo.
Joee«ph Graiiek, Gilbert, Minn. 25e; Anton Sterle, Gilbert, Mian., 25c- John Kaneilja, Gilbert. Minn.
ki dobiva podpoio za vztlržavanje največ od socialistov v Schenectady iu nekaterih naprednejših del. organizacij. Najpotrebnejše rodbine dobivajo potreibščine kar
John Strainer, E .Helena. Mont. 20 centov.
Za sodruginjo F. Julius.
Na sod. Fany Julius, Boston, Pa., l>ox 153. smo odposlali do
način se delavce potom kapitali stično-razredne zakonodaje pri-krajšuj,e: in ubijajo njihove pravice. Sicer se tu pa tam sprejme kak .socialno važen zakon z veliko glorijo, a je tako skrpucan in o-mejen. da dejavci nazadnje nimajo nikakih kpristi od njega ali pa vsaj malo. Sprejetje takih zakonov ima v prvi vrsti ta namen, da na meče pesek .v oči nevednih in po kapitalističnem časopisju zaslepljenih delavcev.
Vse te kapitalistične lumparije, lopovščine in vse njihovo nezakonito pooetje zoper delavsHi razred je omogočeno le vsled nevednosti in nezavednosti delavcev samih. Kapitalistično in od kapitalizma zahla^čeno časopisje stori vse, da ostanejo delavci še naprej slepi za svoje lastne koristi ter se pustijo voditi za nos plačanim ka pitalističnim agentom, ki so iz svojega osebnega koristolovstva prevzeli ostuden posel zapeljevanja in odvračanja od spoznanja reanice. Te vrste kreature so največji sovražniki delavstva in vredni hujšega obsojanja kakor kapitalisti sami.
Socializem se bori z vsemi silami proti delavski nevednosti, zaalepljenoati ter brezbrižnosti in za organizacijo ter skupen nastop delavcev pri osvobojen ju delavcev iz obstoječe industrijske suž-nosti. Socializem sloni na prebujenju in zavednosti, zato napreduje, raate, se širi in zato bo tudi zma Ml.
Skupaj
...........$2.75
na njihov dom. Samski delavci in	sedaj sledečo svoto:
delavke,dobivajo po dva obeda na	Fr. Petrich..............JfiO.25
dan v posebnih kuhinjah. Okrog	I. Molek.................0.50
50 mladih ljudij se prehranjuje z	Fr. Podboj...............0.50
obedi po 7 c vsak. " '	Ph. Zadnik............... 1.00
Do sedaj se je prijavilo le inaloM»eo Salaman............0.25
stavkokazov in še ti so žal, skoro|Johp Prudich............0.25
vsi Arnerikanci. Zmaga strajkar-jev je gotova, ako bodo le imeli dovolj |K)trobnih sredstev za obstanek.: •
Treba bo tudi z?brati fond za obrambo organizatorja štrajka: Legere-ja •in.Bochiua ter govornika Vaughena in Hirsch-a ter za-prte štrajkarje. Prispevki naj sc pošiljajo na: Miss Matilda Rabi-nowitz, B. 458, Little Falls, N. V.
delavcev.
me zavrnejo: holjejza tvoj duti in|111 "e soeiaiisii. aii smo sami ..........-1° t(m\) sama na sebi
žolč, da istega nejčitaš — res je K« krivi f Jaz mislim, da bi ____ .	_
tako — absurdna p»sav» razbur- premogar in vsak drug delavec stl za d4'11^'0»- Ker^ia je ta, že ja vsakega, ki misli samostojno, raje ostal doma, v "naši lepi do ,tak brezpomemben list, zavzel Sicer pa je cela zadeva lahko ra movini" ter tam vodil in obdelo <llrektno protidelavsko stališče, zumljiva, to je: nevošljivi so val svojo kmetijo, kakor pa 8e po- *mo ,,lani	stev- 31. J. S. 2
nam, ker napredujemo na celi čr- tikal po svetu ter si služil svoj skIenili' da hočemo bojkotirati ta ti — korakamo naprej preko njih vsakdanji kruh po umazanih, ne- list- 0,) te«j priliki tudi pozivlja-teme. Pri vsem natolcevanju dal varnih in nezdravih rudnikih: ne mo bratske klube in vse zavedne nam je častno priznanje, ko piše: varnih tovarnah in topilnicah. (lel»vce sploh širom Amerike, ds tri sto socialistov komandira pri Vsega tega je kriv kapitalizem se zavedai° «v°jega »tališča ter S. N, P. J. Tukaj ae je fante moč- in njegove sile, katere G. N. tudi sled,jo naAemu vzgledu; zlaati pa no udaril; morda se že zaveda, sam zastopa.	11a-> to velJa za 5lane omenjenega
Vsak razsoden človek ve, da za 0. N. se navdušuje za balkan- ^" v 1,1 T' Za .tol,k°	dft
društvene odbore člani ne zbira-Lke brate Slovane! Vse lepo! Nje ^ 0,,U8t, ^ neoPravlčene jo ven socialistov, ampak naj-Lov urednik se v gorki sobi in s'napa(1' ,,a S(M 1Hl,8te-zmožnejše — in če so le — ti L0injm želodcem prav lahko nav-uradniki skoro vsi razredno za^■ dnšuje. Pomisli pa naj, da naši vedni delavci, potem pač moraL|OVanski bratje, kateri so bili
Za klub štev. .31. J. S. Z. Frank Dremšek, pred. John Goršek, ' taipik.
nekaj biti, kar je vredno premi- prisiljeni iti v boj, pod krogle in šljevati. Dejstvo je. da danes že hajonete, niso prav nič navdu-vsak inteligenten delavec veruje Lenj 2a vojno temveč, da bi se je v soc, načela, ker le ista so ključ stokrat radi izognili, samo, ako do emancipacije, ne (ljudsko klanje).
Dolžnost vsakega socialista Je
podpirati tvoje časopisje. Agiti rajU sa 44 Proletaria'V Pridobit* mo nove naročnike
Revolucionarno gibanje v ruski armadi in mornarici.
Vsled aktualnega pomena, ki ga je dobilo revolucionarno gibanje v ruski armadi in momariei, je važno, da označimo stališče, fci ga zavzema ruska soeialna demokracija do tega pojava. Tisoče niti veže prolctarce v voja"ki suknji s proletarci delavskega razreda, ki ga vodi socialna demokracija. Nenaklonjena slehernemu' "pueiz-mu" vodi ruska socialna demokracija v armadi in mornarici tisto izobraževalno delo, kakor ga vrši v socialističnem smislu in vseh poljih delavskega gibanja. Njeno delo pa močno otežuje nasilno postopanje ruskih vojašfkih oblasti proti mornarjem in vojakom, na drugi strani pa uganjajo svoj posel provokaterji, ki hoče-jo napraviti kraj in konec vsemu gibanju s tem, da izzovejo od časa do časa vataje.
Natančno stališče do vseh teh dogodkov in vprašanj je zavzela resolucija "o najnovejših dogod kih v armadi in mornarici", ki jo je sklenila aocialna demokratična konferenca ob udeležbi delegatov socialno demokratičnih organizacij v vojni in trgovinami mornarici, Iz resolucije hočemo povzeti najbistvenejša mesta: ("Konferenca pozdravlja pogum in požrtovalnost sodrngov mornarjev in vojakov, ki ao se udele žili zadnjega gibanja na Vernem morju in na Baltiškem morju, kakor tudi v Tnrkertanu ter so s krvjo poplačali svoje hrepenenje t>o boljšem življenju in po svobodi. Prebujenje tega duha v armadi in mornarici dokazuje, da se je prebudil o leta 1905—6 porojeno zbližanje med armado 1n socjali stičnem pToletariatom, kljub reak
<
Socialistični družinski koledar!;
kojega AMERIŠKO IZDAJO je naročila
Slovenska sekcfla J. S. Z. v A.
je na potu in bo vsak čas tu. "Družinski koledar19 Ima nasledn|o vsebino:
a) SPISI:
Libertsire: V /s<ln.ji uri (uvodna penem). — Kalen<larij. —» Beležke.
—	Hploftni kalemlarij. — Poštne, brzojavne in telefonske določbe. — Kolkovne lentviee. —■ Določila za kolkovanje listin, spisov, računov, kri.jig it<l. — Dohodninski davek (tabela). — Krone v markah in dolarjih ter obratno (tabela). — Vojaika taksa (tabela). — Letni ob/.or.
—	Slavko Filipič: Luči! (pesem). — Ivan Cankar: Aopek cvetic. — Milka: Ne sanjajte! (pesem). — C. KI. Golar: Ljubica iz tovarne. — Petnfl-.Iusipov: Sanje (pesem). — Vox J. Molck, Chicago: Pripovedka.
—	Kvica Rubič: Šolnina dežela (pesem). — Dr. Robert Dannenberj?: Delavčeva usoda. — R. Komgold J. Molek, Chicago: Zadnja noč (slika iz ameriških delavskih bojev). — Bojna |>esein svobode (zgodovinska čtrtira). Kerl. Hnnusch: na potovanju. — Kvjjen V. Debs: Utrinki.
—	Ivan Cankar: Od Vrhnike <io Borovnice. — P. F.: V naravo! — Jamski tajnik H. And. Perko: Svetovnoznana Postojnska jama. — Ftbin Kristan: Na planine! (|>esem). — I>fn. A. Stebi: črtica o zrakoplovstvu.
—	Moderna reklama (poučen sestavek za čitatelje listov.) — D. M.: Spomini. (Odlomki iz predavanja sodr. M. Cobala v ljubljanski " Vzajemnosti" dne 16. oktobra 1912). — Melhior Cobal: Pogled v preteklost rudarske organizacije na Slovenskem. — Jakob Akerbic: Strokovna organizacija pekovskih pomočnikov na Slovenskem. — Frank Petrič, Chicago: Nekaj splošne zgodovine socialističnega gibanja v Ameriki. — Alojzija Atebi: Ali si socialistinjaf — Strokovne organizacije in socializem. — Dr. Anton Dermota: O obrtnih sodiščih. — Za časopisje (poučen sestavek). — Oglasi in beleike.
I
b) SLIKE: 12 koledarskih in več drugih vin jet.
Dr. vitez Hochenburger.
Nikolaj Njegus Vavrak. — Grof Karel Stiirgkh. — Poslanec Franc Sil berer t — Dr. Viktor Adler. — Ljubljanske nune Urftulinke gredo na
pa vojna | hi 8e je mogli. Pa zakaj naj bi Zatorej naša|He vendar navduševali za vojno, od katere ne morejo pričakovati ničesar drugega kakor gorje, bedo. pohabljenost in smrt. Kaj se brigajo oni za čjist in slavo! Ako bi kateri vojakov, ki bodo prišli iz vojne, hotel prodajati vso svojo v vojni pridobljeno čast in sla-o|vo za pet grošev, sem siguren, da bi mu jih nihče ne hotel dati. Za vojno se samo tak človek navdušuje. ki .ie stran od nje,s ki nima ž njo ničesar opraviti. Tredniki in drugi, ki danes kar gore od navdušenja z« vojno bi gotovo vse navdušenje zgubili kaJvor hitro bi zaslišali prve strele ali pa 'rledali ostudno bojno klanje.
Glas Naroda naj se kar navdušuje za kar se hoče. za svoje šif-karte. za kose in osle. za vojno ali kar hoče. Mi vemo, da smo na nravi poti in da nas od te poti ne odvrne nobena sila. najmanj pa tak kapitalističen listič kakor G. X Mi poznamo socializem in zato tudi vemo, da je edino v socializmu naša rešitev in nikjer drugje!
Cenjeni sodrugi in tovariši delavci. Jaz svetujem vsem, da se ravnate po vzgledu članov soc. kluba. štev. 82, ki so na svoji me sečni seji sklenili, ds opuste G. N„ kakor hitro jim poteče naročnina, nasprotno pa se vsak naroči na 44Proletarca" ter gleda na to, da pride tudi v hiše o-nih slov. delavcev, ki še niso v naših vrstah. Mi vemo, da bomo

volišče. — Orotništvo razganja z nasajenimi bajoneti radovedneže pred ljubljanskim ženskim voliščem. — Sprevod tržaških in ljubljanskih so drugov na Dunajski cesti (cela stran). — Pozdravni govori pred "Narodnim domom". — Valentin Pitoni. — Giovani Oliva. — Ivan fttravs, župan mesta Idrije, — Opozicionalni ogrski poslanci gredo skupno pod vodstvom grofa Apponva v parlament. — Vojaštvo straži ogrski parla ment. — Ogrski opozicijonalni poslanec Kovacs. — Diktator Hrvaške, Slavko pr. Cuvmj. — Avgust Bebel. —- Italijansko taborišče v oazi. — Italijanska straža opazuje gibanje v nasprotnem taboru. I morjeni I »»ti lažje obstojali brez Glas \a ruski ministrski predsednik Stolipin. — Kvgen V. Debs, soc. preds. kan \\\VuPft.H uu'n V hr«, «IIdat v Združenih državah. - Voljaštvo na trgu pred parlamentom v Te o N«roda. kakor G. N. brez nas.
heranu. — Ljubica iz tovarne (2 sliki.)—"Da veš: Ti si naš kandidat." " Sodrugi le vrlo naprej za raz
—	Planinske koče "Prijateljev prirode " (5 slik). — Slike iz Postojnske	»«	t o 'zi-tame (H »lik). - Razne vrste zrakoplovov in letalnih strojev (5 slik). - !. «irjenje Proletarca ! Pošiljam France «eleznikar t. -— Anton Grablovie t. — "Delavsko izobraževalno ° vam tlldi tukaj % dolarje za dva društvo" v Ljubljani 1. 1881. — Rok Drofenik t. — Praznovanje 1. maj- ¡J nika v Zagorju I. 1903. — Ktbin Kristan (cela stran). — Josip Kopač.
—	Ignjat Mihevc. — Tamburaški zbor "Vzajemnost", v Mostah — Melhijor tfobal. — Andrej Canžek. — Skupina slov. vodilnih sodrugov v Chicago. — Hlov. soc. klub it. 27 v Clevelandu. — Slov. soc. pevski zbor v Milwaukee. — Delavske hiše v Ljubljani. — K. Rusjan t.
Koledar obsoga 13 tiskovnih pol v valikl osmsrkl (nad 210 strani) in Je trdo vaaan v kraane isvlrne platnice.
Mineral, Kanaaa, — Mi člani
¡¡IJugoslov. soc. kluba, štev. 31 v [ Mineral, zbrani na seji dne 8. de-; j cembra, najhujše obsojamo pro-yt tjaoeialistično pisanje "Glas Na-j[ roda" ter protestiramo proti nje-_	^^	< • povim nanadom na J. S. Z in nie-
................................................^lane in zoper njegovo lažnji-
Cena samo 30 centov«
Ker je število istisov omejeno, naj vnak čltatelj takoj odposle naučilo ter si tako zagotovi en iztis, sicer bo prepozno!
prepozno!
Naroča a« pri: PKOLETAaEC, 2140 Bin« Ialand Ava
Chicago. IU.
° nova naročnika,
S soe. poz, — Hlaž Mezori.
tajnik.
Milwaukee, Wis. — Vse člane 'n članice Slovenakega delavske«'
ga izobraževalnega društva se tem potom poživlja, da se v polnem številu udeleže seje in obč-"ej?a zbora v čitalniskih prostorih. dne 29. decembra. Začetek ob polu dveh popoldne. Takoj po seji se prične zabava, z godbo, petjem in plesom.
fisti' dobiček 4e namenjen v korist društvene blagajne. Vabljeni so tudi nečlani.
Zadnji čas se je pokazala nekaka brezbrižnost za to prekoristno društvo. Delavci, knjige in časopisi so najboljši vaši prijatelji! Naše društvo vam nudi obojega dovolj. Številni časopisi iz domovine, kakor tudi vsi ameriški slovenski časopisi so vam na razpoko. X knjižnici si lahko izbert l te najboljše knjige, kar jih imamo Slovenci. Poučne in zabavne povesti in drugi spisi se vam nudijo v tem društvu. Zakaj bi ne postali vsi člani tega društva ter iz njegove knjižnice in čitalnice Črpali bogate duševne za'klade, ki bodo spo,pol nje vali in širili vašo izobrazbo iu vaše kulturno obozirje. Ali naj te knjige leže in se praše na policah, a vi ostanete nevedni in se ne brigate zanje. Ako hočejo biti delavci sposobni za boj proti svojim izkoriščevalcem, ako hočejo razumeti važnost časa, v katerem živijo in velike naloge, kat
ere nanje nalaga ta čas, morajo spoznavati svet od vseh strani. To
pa se da edino doseči potom pridnega čitanja knjig in časopisov.
Zato pa Slovenci v Milwaukee in okolici, vsi v to društvo, vsi na občni zbor in zabavo Slov. del. izobr. društva? Vsakdo dobrodošel ! Vstopnina prosta!
Jos. Ivanetich. podpr. in
knjižničar.
Dunlo, Pa. — Tudi jaz hočem opisati nekoliko našo ne veliko, psč pa napredno naselbino. Delavstvo je tuka.i vse organ;zirano in sicer v uniji IT, M. W. of America. Tudi podporna društva imsmoJ kat*ra spadajo k različnim jedftiH tam in zvezam, zlasti pa društvo1 "Zarja Svobode", štev. 11. S. D. P. Z. kaj lepo napreduje. Šteje ža nad 70 članov — zavednih del8v-cev. — Tudi Slov, izobr. Dr. "VI-
h«rM lepo napreduje. To društvo obstoja pod laatnian charterjem ter ima yvoj lastni dom; zlasti pa je dramatični odsek omenjenega druatva pričel delovati t pravo ži-vahuostjo, za kar.inu priznanje! Le tako naprej!
Tudi na* delavski list "Proleta-rei'" vedno bolj napreduje, <lasi-rsvno se nahaja že v sleherni slovenski htfi. Kako bi pa tudi ue, ker dela ueki list zanj toliko reklame in ravno tisti list — oziroma cunja — (da se poslužiiu njih lastnega izraza, pa brez zamere), hoče nam zavednim strokovno in politično organiziranim delavcem naiuetati peska v oči, pa ne bo šlo več striček, ne! Mi se 'zavedamo in to vas i>eče! Tudi vam se bliža čas, ko se bodete ozirali na organizirano delavstvo, dani ga sedaj
napadate kot osa. Seveda, vam bi bilo ljubše, ko bi bila vaša skeb-ska cunja glasilo 8. N. P. Jednote. Tako bi vaša flika pomagala ¿e
v večji meri kapitalizmu držati še nadalje delavstvo v temi, iz katere je pričelo vstajati.
Taki ste vi prijatelji unij! Vas smo spoznali in računajte na čas. ko bode razredno zavedno delav-tvo temeljito obračunalo z vami. Sejali ste veter, želi bodete vihar in tudi tresk bode v mes. Vi, člani 8. N. P. J., pa stojite trdno kot ste stali do sedaj. Vi ste postavili jednoto na tfirvo mesto med vsemi slov. podp, organizacijami. Mi člani S. D. P. Zveze ne spimo več! Proč s skebsko cunjo, katera je naše glasilo! Mi trpimo ta madež pri naši napredni organizaciji T Tebi zavedno članstvo pa kličem:
"Proletarčeva,, armada.
KonUat ob koncu tedna.
Kontcstanje:	Glasovi:
Fr. Pavlovčič, Conemaugh,
....................... 6300
J. P. Novi j an, Aurora,
Minn.................«>000
H. 8, Tavčar, Rock Springs,
Wyo. . ...............3500
Jo«. .Ferjančič, Panama.
Ill................... 2800
J. Zakovšek, Waukegan,
HI.................... 2600
Val Raibornik. Milwaukee,
Wis.................. 2200
Ant Drailer, Forest City,
[ pa......\............. 2000
K. Glaiar, Pinev Fork, O. 1800
^ton A usee, Staunton, 111., 1400 m Kvartich, Morgan, Pa. 1000 M Petrovdič, Cleveland, O. 1000 Anton Skofar, McDonald,
pa................... 1000
John Koklich, i anonsburg,
Pa................... iK)0
Blai. Novak, Pittsburgh,Pa. ?HX) Louis Korošec, Pueblo.Colo. 800 John Merzel, McMechen,
W. Va................ 6.00
Fr. Rataic, Vandling, Pa.,.. 600 John Oartnar, Fayette City,
Pa................... 600
Jo«. Hočevar, Pueblo, Colo. 600 tf. Mezori. Carona. Kans. 400 Jakob Selak, Pittsburg, Pa. 400 ^Joseph Petrovčič, Wauke-
f gan. Ill............... 400
M. Majcen, Sheboygan.
Wis.................. 300
Kulovic, Chicago, 111...... 300
MARY 8TRAINER,
E. Helena. Mont........ 200
n Meznarich, Klein.
Mont..................
Vencel Obid, La Salle, 111.... -
Thomas Petrich, Youngs-
town. O................
Math Richter, Chiaholm,
Minn...................
Anton Tomsich, Aurora.
Minn..................
Jo«. Zakiek, Ralphton, Pa... -
Fr. Daniček. Bear Creek.
Mont..................
Fr. Ja<rer. Keewatin, Minn. -
A^odlsenik, Pittsburg,
"Kans..................
9 m
Tedenski pregled.
Kdo bi si mislil, kaj! Izvrstno! Izborno! Interesantno! Skoro neverjetno! Resnično pa vendarle! — Kaj se čudite! Kaj strmite! Ali ste sploh kedaj dvomili v popoten vapeh "Proletarčeve armade ? Mi nismo nikoli! Še , pajnianj na dvomimo danes, ko zabeležujemo v sedanjen konte-^stro za tisoč novih naročnikov našemu "Proletarcu" največji uspeh. Pomislite, okrog 70 no-uih naročnikov v enem tednu, to pi "špas". S takim uspehom se do danes noben slovenski list ne biore ponašati. Le tisti "mali", f'zanikerni", ničvredni", "brez-Hiki". • • berzdomovioski"zakol ni", "banditski" socialistični listič «r- " Proletarec" je v stn-Jbi kaj tacci?a doseči. Nasprotniki nA.i si zapomnijo, da bo vrla
"Proletarčeva armada" pridobila za vsak zaničljiv "epitel on ornans" deset novih naročnikov "Proletarcu". Zatorej, gospo da slavna, kar nadrfljujte, kar nadaljujte; mi vam bomo hvaležni !
Število skupnih glasov se je ta teden pomnožilo za 11900, kar znači skoro 50%. Lep napredek za en teden, kaj! Zato trikrat živela "Proletarčeva armada"! Hurej!
Armadni prapor.
Kljub vsestranskemy stremljenju armadnih prvoboriteljev dohiti prapor v roke, je prapor " Prolet a rče ve armade" ostal za 'enkrat še v rokah sodr. Pav-lovčiča. Ja, veste kaj, sodrugi kontestanje, naši 44 Pensilvenča-ni" niso kar si bodi! Ti se ne dajo kar tako vgnati v kozji rog, kakor bi človek mislil. Ti so navajeni boja te vrste in zato bodo napeli vse sile. da ostane prapor kar najdlje mogoče v njihovi sredini. Brez boja se ne bodo podali. Sicer jim je ze skoro trda predla, da bodo morali prepustiti prapor Minnesoti. a v kritičnem hipu so dobili tako močna ojačenja, da se je morala Minnesota umakniti nazaj na drugo mesto. Ampak to je bil boj, vam pravim, kakeršnega se ni doživela 4<ProletarČeva armada".
Daleč naprej so prodrli tudi Rock Springs, Wyo., Panama, 111., naš Milwaukee ni drugi. Vsa armada se je cel teden nepričakovano živahno gibala v smeri prapora. Le pagumno naorej, armada nepremagljiva, zmaga je naša!
Sodruiica v ko n testu.
Kaj pravite na to vsi vi, ki se do sedaj še niste prijavili za kon-test t — Ali vas je kaj srainf Zakaj T — Ker vas je prehitela ženska — sodružica Mary Strainer iz East Helene, Mont., ki se je ta teden priglasila za kontest in nam takoj poslala enega naročnika. Well, jaz mislim, da se "ži-her" vsi malo popraskamo za u šesi. pljunemo v roke ter gremo takoj na delo. Pa brez odlašanja ! ('as je kratek, a dela je še veliko. No. sicer pa nas čaka razočaranje za prihodnjič, ako je "wireless' prav poročal. V Cle-velandu, v naši slovenski metropoli so sodrugi baje organizirali kar posebno armada, ki se je zaprisegla. da si hoče osvojiti prapor. Well, bomo videli, ako bo Cleveland držal besedo ter tako rešil svojo čast, bomo videli! Seveda. Cleveland»! bi se spodobilo prvo darilo, recite že kar hočete, ampak, saj veste, zaslužiti ga bo treba. Brez miije se še čevelj ne obüje. pravi ribničan, potem mora hiti že res tako! Le v vrste pogumno in čvrsto, krdelo, za prapor rdeči, 'sodrugi, na delo!
Konfest za 1000 novih naročnikov
Upravnistvn "Proletarca", Chicago:—
Sodrufri! Podpisani se hočem vdeležiti kontesta aa 1000 naročnikov do 31. dec. 1912. Pošljite mi naročilno knjižico in' bodite nverjeni. da bom storil vse, kar je v mojih, močeh.
Imo . ..........................................
Naslov......... ................................
na delo, da obračunamo« nasprotnikom razredno zavednega delavstva !
ClanS. D. P. Zveze.
TOVARNIŠKE DELAVKE NA JAPONSKEM
Od vaeh japonskih delavk ima tovarniška delavka uajbeduejšo usodo. Oblasti se ne ganejo, da bi preprečile brezmejno izkorišča nje, ki ga uganjajo kapitalisti z življenjem delavk. Mlado socialistično gibanje na Japonskem so oblasti skoraj zatrle s prav enostavnim in radikalnim sredstvom — krvniku so izročile voditelje. S tem so pokazale svojo nekulturnost, a ob enem tudi bledo grozo pred močjo, ki ji gre bodočnost.
Brezvestni agenti kapitalistov potujejo po vaseh in poznavajoč nevednost kmečkega prebivalstva, izvabljajo staršem njihove hčere. (Na Japonskem namreč nima-io hčere pravice do samodoločbe.) Obljubujejo jim prijetno življenje v mestu in visoke mezde ter skušajo dobiti od njih večletno delavno pogodbo. Ako starši privolijo, jim izplačajo agenti neznatno odškodnino, nesrečno dekle je izročeno agentu in postane v pravem pomenu besede njegova sužnja.
Pripelje jo v mesto in jo navadno prvi dan vzame s seboj v gledališče, češ, zdaj se pričenja prijetno življenje. A prijetno življenje vzame moč. Drugi dan mora dekle v tovarno — pričenja se k rižev pot. Osemnajst ur rtraja delovni čas, niti nedelja Mi odločena počitku. Delavke dobivajo hrano od tovarne, nekoliko riža in sočivja, seveda najslabše kakovosti in tako skope porcije, da stradajo. In spalnice! Umazani, prenapolnjeni prostori, v katere stlačijo še enkrat toliko oseb kakor je prostora. Postelj seveda ni, temveč po tleh so pogrnjene odeje. Na smrt bolne delavke leže poleg zdravih, noben zdravnik se ne briga zanje, do zadnjega izdi-haja morajo na delo, smrt jim je le dobrodošla rešiteljica. Izmučene do skrajnosti od dnevnega dela. morajo delati še po noči. Nočno delo jih ubije ponolnotna. Ali vse te muke še niso dovelj velike. Pazniki hodijo po noči po tovarni in gorje dekletu, ki je zaspalo ob delu. Sirovo jo butne paznik s težko pestjo v glavo, da se zbudi. Te mučenice kapitalizma imajo na glavi bulo ob buli, glavobol jih muči venomer.
Še pred pretekom, navadno triletne delovne pogodbe, umrje pretežna večina teh deklet. One pa, ki se vrnejo domov, so tako iz-mozgane, da so za ves čas svojega življenja za delo nezmožne. Do mov pridejo, da umrjo.
Včasih se kateri poareči, da u-beži. Ali hitro ji je policija, ?ve-sta dekla izkoriščevalcev vseh delov sveta, za petami in jo tira nazaj v mučilnico, ker ni še dopolnjena delovna pogodba. In če dekleta še toliko pripovedujejo o mukah, o nečloveškem življenju, policija pozna le delovno pogodbo, usoda ubogih delavk ji je deveta briga.
8iromaatvo v Ljubljani. 18. in
19. novembra se je pri tukajšnji policiji zglasilo osem oseh, ki so bile brez dela in jela in so prosile. da prenoČe v zaporih. Rodom
so bili eden iz Preachena, eden iz Brunšviga, en Dunajčan, trije Hrvatje in dva Štajerca. Po po klicu so bili eden delavec, eden trgovski pomočnik, eden strugar, edeu podobar, eden ključavničar, dva pa vlivarja. Vsi skupaj ho imeli 4 K 12 vin. denarja. Policija je prošnji siromakov ugodila. Je ča j* streha brezposelnih.
Ne pazimo.
Uživajoči popolno zdravlje, ne zapazimo, da gre prebava skozi naše telo ,ker ue prouzroci niti najmanjet neprilike. Takoj ko začutimo ktere neprijetne znake, ,imamo neprebavnoftt, eno najbolj navadnih bolezni v tej deželi. Na-va<tni znaki so sledeči: slab ali spl«h nikakoršen tek, brekanje, zablsanost, gnus, bluvanje, rabite bolečine, glavobol, nervoznoot, slabost. Najbolje zdravilo za take boh«ne je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Ono ho brz« in gotovo izčistilo cel prebavni kanal ter ga ob enem okrepilo!; odpomoglo bo akutni in kro-nieiri zabasan^sti. Doza se zamore poč«»i znižati. Ženskam pomaga hitri» pri njihovih bolečinah.
V lekarnah — Jos. Triner, 1333 —3f S. Ashland avte., Chicago, 111.
Pfoti trganju v mišicah in skb pili poskušajte Triner je v Li-nim^nt.
SLOVENKE POZOR!
IZIJTENE ŠIVAVKE za žen-ske slamnike dobe takoj delo. ilobre plače in dolga sezona.
Midland Hat Co. 846 W. Adams, vogal Peoria St.
Telefon: Monroe 3447.
H. SCHWARTZ
ima popolno zalogo trpeinlh oblek ln druge molke oprave: klobuke, kape čev$e ter vsakovrstne kufre. 164—166 N. Halsted St., Chicago, 111.
—L--
«JOS. A. FISHER
Buffet
Ima na razpolago vsakovrstno pivo vino, smodke, i. t. d. Izvrstni prostor za okrepiilo. 3700 W. 26 th S t.,	Chicago, D1
Tel. Lawndale 1761
ALOIS VANA
— iadelovatelj —
sodovicc, mineralne vode in raz niti neopojnli» ptjač.
1SS7 So. Vlak ti. Tel. Oenal 144»
H. COOPER
trgovec s živili na drobno in debelo.
Popolna zaloga sadja in zeleajave. Dobre in sveže jestvine na zapadni strani.
3744 W. 26th St.,	Chicago, Dl.
Naročila rapoiiljamo na vse strani mesta. — Telefon Lawndale 762.
Dr. W. C. Ohlendorf. M. D.
Zdravnik aa notranje boleanl in ranocalnik. .zdravniška preiskava baeaplačao—pla iati jo le zdravila, 1084 Blue Ialaac Ave., Chicago. U reduje od 1 do 3 pe pol.; od 7 do 9 zvečer. laven Chieag* iiveéi bolniki naj piiejo sloveneko.
POZOR! SLOVENCU POZOR!
8ALOON
« mode rain kerljfttea Sveie pivo v eodftkih ia ksWIjkal
m drage ........Iii pi jate ter
eaaotka. «Me aa
Fotaiki dobo
ADVERTISEMENT
L STRAUB
URAR
1010 W. 18th St. Ohirvro. V
M. A. Weisskopf, M. D.
Izkuàoa zdravnik.
[Traduje od ft—11 prod poldne las vetje nalogo «t, renti« pr» I in od 6—P «veèer.
nov ta dragi a drafoua Uvrèuje »a-	1842 8o Ashland Avo.
vaakovrataa popravil» t sej strok» » j Tel. Canal 476	Chicago. Ill
POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM
Kasparjeve Državne Banke
|e nijeeieje ia aalbo!) slfara«.
Naža parobrodna poslov niča je največja na Zapadu in ima vae najboljše oceansko črte (linije). Sifkaite prodajamo po kompanl|slcll» cenah.
POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT .POŠTA.
K as par Državna Banka kupol« In prodala ln zamen|u|e denar vseh držav sveta. — Pri Kaaparjevi Državni Banki ae izplača za K6 $1, brez odbitka. —
Največja Slovanaka Banka v Ameriki. — Daje 8% obresti. - Slovcnel postre-ienl v slovenskem |ezlku. — Banka ima $5,818,821.66 premoženja.
KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blue Island Ave,,
CHICAGO ILLINOIS
Dobra domača kuhinja.	Odprto po dnevi in po noči.
"BALKAN"
KAVARNA - RESTAURACIJA -IN POOL TABLE-
M. Poldrugač


1816 So. Centre Ave.
tiaaaaai

Deni danes na stran in imel boš jutri! ' Začni se nocoj!	■
Ml smo blizu tvojega doma
in imamo odprto od sobotah od 6. do 8. ure.
INDUSTRIAL SAVINGS BANK
2007 Blue Island A ve., Chicago, 111.
Varat, adobao ia primerno!	22 let paslovaala.
PWWWWW1
>eeei

¿»♦♦»»»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦0MM M»»»»♦♦»•♦•»♦M0
Tel. Lawndale 3682. Obleko po sMji. 4 '
Trgovina trpežnih oblek aa pofte- < >
no ceno.	< >
::
KOTRBA BRATJE
S. W. Car. 2«th SI. « lUlard Ave. ;
Prvi na Lawndale aa obleko, klobuke in potrebMtne aa
Može, Mladeniče in Otroke.
Suknjo aa odrašene ali obleke po <
$8.00 in vlie.
Suknje aa dečke ali oblake po 81.96 in vižo.
Požurite se, ako hočete imeti dobro kosilo! looaaaaaaaaaaaaaaaaaassia..................ffftnmttMMl
Mai la
te
MARTIN POTOKAR,
1625 8o. Centra Ara. Chiotfs
"Feelinó Better Already r—*-Sa KThank You1
8 e in
Srečen in, ker Bom posllisi l vas svet in se Zdravil z
Dr.Richterjevim
phw-Emerjei
Ozdravel me jo bolečin v grlu in križu, da se počutim sedaj čisto zdravega. Vsifka družina bi ga morala imeti. Čuvajte se pon&redb. 25 in 50c. steklenice.
T. AD. RICHTER O CO.. t IS Pearl Street. Ne* York.
nr. klrhtorjcT« Congo Pllul. olajlnjo. (25«. all Me.)
N.T.

Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna=

Blue Island Avenne, Chicago, Ul.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO" m "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni
ZDRAVLJENJE V 5 DNEH
Varicocele , ■yd rácele j
IREZ NOŽA 'LETIN
BR
IN BO
'	vBÄcega, kdor trpi aa Varieoceli, Strueturi; dalje oadravim,
na leal ji vo aaatrupljeaje, ftireno oezmoinoat, vodenico ia boleaai tičočik ae	^	I
P^M > d"» «iMtl tiatim, ki to iadali le velike tvote adravai i da bi bili oedravlieni in moj namen je. nokaaati vaem. ki ao bili
Ani DA tllA. + ik	«------- -__. _ ____I .	I .	\
In
Ta
kom ne	_________________________
adravijeni po .^ucatik a^rarnikoT,'breauap^„r^ "poe'iujeii' le jmi edino «redatvo, '» katerim adravia rapeino.	^
•w^°Pp?v,te Va4e zdrav|e r
v	moj 11 IfO^ofito aaupno Govorimo vae jecike. Dobili
.boate najboljše natvotn in prednoeti, ki eem ai jik latekel v moji 14 leln, praksi kot »peciaJiet .v boleanih pri molkih	* m '
OadraVim poaltlvno ielodec. pljuča, ledlce in neprilike v Jotrlk. - } < (Za aeoape«no idravljeaje ni treba plačati).
TAJNE ¿moške bolezni
Zfiiba nafoca.. Mejni y
l ledicah m jetrih adravia hitro aa stalno tajno, ftiviene one-moflosti1, slaboet, napor, aastrupljenje . in aguba vode.
PLJUČA
naduho, Bronehitia, sri- w^^^ m r
«j«	brezplačno) I Nasveti zaslon)
DR.ZINS, 183
med Raadolph Ia Clark Odprto: S ajutraj ds S avo6or. Ob nodoljah od t ajutr
|:.t »rt« \
/aslrupljevije A krvi «r
1 vseh d m gib kotnih bolezni, kakor pritiej lucije, onemoglost itd.
Ženske bolezni)
beli tok, bolečine v eaa tnre, garje, oteklino, po-dju in drufe organske, boleaai adravim aa etal-
•vi Chicago]
• ijtttr. da 4 pop.
#ROLKTAItBC
ust za nrnreisi dblavskïoa
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
delavska tiskovna 4r«i*s v Cbksft», IU.
.	Za AaaaricoSlJSaa calo lato. 15c aa
«•1UU. Za Evropo 12 aa calo Uto. $1 u pol lata.
____ IVt , .-u mnllliu
mmm mM tudi á TA HI Mutot.
PROLETARIAN
I aad pubUafcad Evur tuesday by
im t* SHvfc Wtkmm'ê pumubtaf cowpaey Ciksft, ûllMis.
Glasilo Slovenske organiaaoija Jugosl socialistična Zvess v Ameriki._
MKMrnOM MTUi Uni tad Stataa sod Caaada,
It M s yur, Tic lor hali y «sr. Forslgn countri«» *2 a ysar. ft lor Ha* yaar. tttimo bat«» oa afraaœaot.
naslov «addkef^s
"PROLETJ Rk'C"
2146 Blue Island ave. Chicago, 111
IVERI.
Odgovor na vprašanje: "Glas Naroda" je akebski list.
Avstrijska vlada lioiy na vsak feiéin preskrbeti avstrijskim delavcem dalo v—človeških klavnicah. Oborožiti jih hoče z morilnim orodjem in jim zapovedati, da morijo svoje brate delavce izven Avstrije. Ako bodo avstrijski delavci prisiljeni vzeti puško v roke in ako bodo prisiljeni streljati na svoje srbske brate, torej če že morajo streljati, potem, če so pa metni, naj streljajo v zrak ali pa — nazaj! lato bi morali storiti tudi srbski delavci.
Mednarodni kapitalizem ima od vojne veduo dobiček. Zato pa so kapitalisti povsod za vojno. Najnovejši dokaz: ameriški kapitalisti v družbi z " brezdotuovin-akimi' Rothschildi so posodili Avstriji 25 milionov dolsrjev zadnji teden. Avstrija bi rada vpri-zorila človeško klanje in zato potrebuje denar. Kapitalisti pa dobro vodo. da bo klanje zanje dobičkonosno, ker drugače bi ne dali denarja. Vojna je torej mcd-naredni kapitalistični zločin in kdor zagovarja kapitalizem, je sokrivec tega gorostasnega zločina. (Zapomni si "Glas Naroda"!)
Če avstrijski delavec in kmet odnese zdravo in celo kozo iz klanja — ako namreč pride do klanja — naj si tega nikakor ne šteje v srečo, kajti potem bo moral plačati 25 milionov dolarjev, ki so jih posodili Avstriji ameriški kapitalisti. Ako ne bo delavec in kmet ubit v vojni, bo pa ubit potem doma z ogromnimi davki, lakoto in draginjo. Ubit bo na vsak način.
Delavec izdeluje puške, kanone in kroglje. Kadar pride do vojne, je delavec ubit s krogljo iz puške ali kanona, katerega je sam vliL
Čas je torej, da se delavci zoper-stavi ne samo vojni, temveč tudi izdelovanju moriluega orodja. Naj gredo kapitalisti, monarhi,
generali in ostala sodrga te vrste sama v tovarne, pa, naj delajo puške in kanone« če jih potrbuje-jo in sami naj se koljejo. Delavec ne rabi kanonov, niti vojne.
nik kapitalistov! Ali bi nas radi! Ne bo šlo! — Glas Naroda je zagovornik in prijatelj kapitalistov, zato je sovražnik iu nasprot nik delavcev. Dvema gospodoma nihče ne more služiti!
"Glas Naroda" zopet laže.
Skebanje bodisi še tako ali tako, je tako velik greh v današnjih časili delavskega prebujenja, da ga delavci ne morejo odpustiti zlepa, pa naj ga zagreši kdorkoli hoče, magari tudi sam "Glas Naroda", kar tudi nam Mr. Sak-ser dobro ve in sedaj tudi občuti, ker se je treba zaradi tega greha nred vso slovensko ameriško javnostjo opravičiti. Skebanje in koristi delavcev je težko spraviti v soglasje, kaj T Ne gre pa ne gre! Kakor koli zaobrneš, vedno si stoje te stvari v nasnrotju. A greh je storjen in treba ga je opravičiti, kajti delavci to zahtevajo in izogniti se ne da in odložiti tudi ne. — Nekaj je pač treba storiti.
—	Preostaja samo še laž na raz-oolago, črna, ostudna laž. Te se ¿e moral poslužiti urednik G. N. Dolgo se je obotavljsl, a naposled hc je vendar skorajžil ter prišel na dan. Sicer je ves zagovor laž, od prve besede dt) zadnje, a potencirana laž je naslednji stavek: "Plačilni opravilnik tiskarne Gl. Naroda je večji, kakor plačilni opravilnik tiskarske unije, naši delavci delajo toliko ur, kakor unijski delavci, zaslužijo pa še več." — Kako brezvestna in brez častna laž je to, kaže naslednji slučaj: — Svoj čas je bil usluž-ben pri Sakserju ročni in strojni stsvec. Ne vemo, koliko je ravno 'aslužil, a zadovoljen ni bil s plačo. Toliko časa je spletkaril, da ie spravil ob delo svojega tovariše z namenom, da bo potem vse delo sam (spravil. Da, res gs je "nraviisl in sicer kako: Pričel je ""traj ob treh ali štirih ter d<?-sl do petih ali šestih popoldne. To»'ei okro«r petnajst ur na dan/
—	Dncrodbic te vrste bi vedeli sečnji ir* nekdanji Sakserjevi u-dužbenci novedati prav lepo število. Tudi o plačah njegovih nslul Sencev bi se dala napisati marsikatera zsnimiva storica.
V svoji dvoreznosti G. N. na eni strani zagovarja unionizem, droiri pa v svoji neposredni Viiini donušČs na»ostudnejše ko--i?tolovsko gonio in skebstvo.
Glas Naroda je akebski list. Pe-*st skebst^a mu je utisnjen za vedno. Čim bolj poskuša izbrisati ta sramotni pečat, tem ostud-neiši je. Zato pa tudi naj se ne čudi, ako ga bo zadela opravičena obsodba slovanskega delavstva.
ÔE VEČ GORJA
Kdo je zastopnik kapitalistov.
Hvala socializmu in razufnu zavednih delavcev! Po dolgem boju smo vendar enkrat prišli tako daleč, da delavci v splošnem vedo, kdo je kapitalist in kdo je delavec, kdo je izkoriščevalec in kdo izkoriščanec. Prišli smo že tako daleč, da delavci vedo, da so republikanci, demokratje in naprednjaki zastopniki kapitali-atov. a da so socialisti Zastopniki delavcev. In ako vemo to, moramo tudi vedeti, da je vsak, kdor agitira in priporoča republikansko, demokratično ali progresivno stranko in njihove kandidate, zastopnik kapitalizma; vsaj po vseh pravilih logike. In kdor je agitiral plačano sli neplačano za Tafta, kandidata republikanske jstrnke v slovenskem jeziku, je slovenski «zastopnik kapitalizma, kakor je "Proletarec" slov. zastopnik socislizma. Ksj pravite vi na to, »ospod urednik "Glsas Naroda"! Menda ja ne mislite, da je Taft zastopnik delavcev, ali eelo, zastopnik zavednih delavcev ali kaj takega. Kljub temu pa "01. Nar." trdi, da ni sestop
Zima je tu! Dih mraza veje
vsepovsod; zima. mraz, led; koli
ko groze in goria ie zaponadene
ga v teh besedah.
o
Zima se uveljavlja s svojo naravno silo v vseh fazah življenja brezobzirno, brez usmiljenja. Že tak bedno delavčevo življenje, oostaja še težje, še neznosnejše.
Zima zahteva svoje. Kdor ji ne usrodi. je izpostavljen njeni grozi v polni meri. Nove težave, nove skrbi, novo gorje prinaša zima seboj za reveže.
A tudi zims ima svoje mikavnost. Naivni pesniki vedo povedati o njej toliko lepega. Zima s svojimi snežinkami nalik belim metuljem, budijo v duši toliko lepih ssnj, sneženi viharji, ledene rože, kramljanje ob gorki peči sanje ljubečih src. Ds, zima je lepa, zdrava, topla za one, ki imajo dovolj vsega kar rsbijo. Zanje je zima čas veselja in zabave smeha in užitka. Gledišč, zabav,
godbe, vsega je zanje dovolj. •
Vsega tega pa je malo pri revežih, pri delavcih, delavkah in njihovih otrocih. Zanje pomeni zima povečanje že itak velikega gorja. Vse krasote privlačnosti njene so zsnje tuje/nezname. Oni samo čutijo dih mraza, dih gorja m smrti.
•
Bolezen se oglaša pri njih pogosteje. Njihova telesa slsbe vsled nezadostne hrane in pomanjkanja toplote. T>uh groze in smrti trka često na njihova vrata. Pomanjkanje in beda sahtevata svoj dele!
ZADRUŽNA IDEJA, DRAGINJA IN FARMARJI. „
V zadnji številki "Proletarca" smo poročali o brezvestnem početju ameriških prekupovalcev, ki pokuoijo po neverjeno nizkih cenah poljske pridelke pri farmarjih, iu potem s pomočjo svojih organizacij svojevoljno diktirajo cene pokupjenim pridelkom. In kadar je v nevarnosti njihov pro fit zaradi bogate letine, raje polneče jo stran in uničijo take pridelke kako rda bi znižali cene. Tako je za konzumente nazadnje vseeuo, ali je letina dobra ali slaba; dagiuja v obeh slučajih neprestano narašča.
Veliko socialno zlo, katero pušča za seboj to brezvestno ude ruštvo organiziranih prekupoval-cev, postaja vsak dan očitnejše. V sled tega se je v več mestih sirom Združenih držav pričelo živahno gibanje od strani nesebičnih ljudij za ustanovitev zadfuž nih mestnih tržišč, v katera bodo farmarji pri vazali svoje pridelke in od koder bodo odjemalci partem dobivali ,te pridelke po najnižji možni ceni. Na ta način se odje-niaLcem prihrani ogromen profit prekupovalnih špekulantov. Taka tržišča bi znatno omilila neznosno draginjo.
Eno onih mest, ki se jt- ravželo za zadružno idejo in za mestna tržišča je ealifornijsko mesto Berkeley, ki ima socialistično upravo. To mesto obeta biti prvo n est o v uniji, ki skuša znanstvenim potom rešiti problem draginje živil. Socialisti v tem mtstu delajo na to, da se ustanovi nu*st no tržišče, kjer bodo meščani dobivati vsako vrst na živila po naj-niiji možni ceni. Razume se. da mesto pri tem ne bo iskalo pro-fita.
Agilni sod rug Frank O'Neill je začetnik te ideje, ki ima rešiti meščane težkega jarma tukajš njih prekupovalcev. Kako potrebno je tako tržišče kaže dejstvo, da so v Berkley, ki leži na sredi najrodovitinjega poljskega okraja, cene živil znatno višje kakor pa po velikih industrijskih središčih. Pridelki z bližnih farm so se podražili za celih sto odstotkov, potem ko si šli skori roke prekupovalcev. Zato se ni prav nič čuditi, da so meščani z navdušenjem pozdravili O^Neillovo idejo ,kojc uresničenje pomeni veliko, zlasti, za številne delavske družine, katere motajo gledati na vab eent, kako ga obrnejo, da jim bo več zalegel.
"Čarter" mesta Berkeley-a dovoljuje ustanovitev in operacijo takega podjetja po mestni upravi. Poseljen komite je celo zadevo preiskal iu izdelal podroben načrt. Zadostno zalogo farmarskih pridelkov garantira farmarska zve/a v Califcrniji. ki je pri volji zavezati se. da bo zalagala to tržiče s Dptreluiiiui prideljki. Za izvršitev tega načrta rabi mesto $75,000. Kakar sedaj vsa znanenja kažejo, ni več daleč do uresničenja te veleažne ideje.
Koliko se da s takiu» tržiščem prihraniti, kaže naslednja tabela, katero je izdalo zvezino tajništvo za trgovino in delo. Navedenih je šest stvari ter znesek, katerega so dobili farmarji ter znesek, ka'-* terega so zanje dobili nrekupo-valci.
Riž . . 1,254.000 $ 6,191.000 Zelje . . 1,825.000 9,125.000 Čebula . . 1,821,000 8,125,000 Mleko . . 22.912,000 48,880,000 Krompir . 8,427,000 60,000,000 Jajca . . . 17,238.000 28,730,000
Skupaj . . $52,577.00 $161,138,000
Iz teh številk je razviden ogromen profit, katerega si ustvsrjsjo prckupovalci in trgovci. Razlika med ceno, katero dobi farmar in katero plača konsument je tako velika, da znaša v nekaterih slučajih do 700%.
A ne samo občinsks tržišča, temveč tudi zadružne prodajalne so znstni odpomočki draginje. Zgodovina zadružnih prodajalen se pričenja v Z. d. z 1. 1864., kose je nrva zadružna prodajalna na rochdalski podlagi ustsnovila v Philadelphiji. S prvs je bila razširjena bolj po vzhodnih državsh, pozneje pa so sapadne države kakor. Californijs in 'Wsshingtnn ter Ksnsas in Wiaconsin, prevz.de prvenstvo. Vseh zsdružnih prodajalen v Zr. državah je danes okrog 500. Tudi med sm. Slovenci niso nepoznane. Nsši sodrugi v Frontenac, Ksnsas, v Mineral. Kan«a<*. v Ffeniming. Kss., imsjo dobro •«•»m-editjoče zadružne trgovine. V
zadnjem času se je pričelo tozadevno gibanje za ustanovstev zadružne prodajalne ali konsuma v Milwaukee, Wis., in v Cleveland, O. V interesu splošnosti je, da se te trgovine čim prej prično ter tako rešijo slov. delavce po teh naselbinah brezobzirnega oderult-v a od stgini prekupovalcev in trgovcev. Torej na delo!
STROKOVNA ORGANIZACIJA IN INDUSTRIJSKI UNIO-NIZEM.
Socialne razmere so odsev gru-pirauja industrijskega lastništva. Lastniki vseh virov in sredstev zemeljskega bogatstva • dvorijo razred zase; lastniki delovne moči kot njihova edina lastnina, s katero laihko razpolagajo, tvorijo drug razred. Proizvajalna in izničuje valua sredstva lastuje kapitalistični razred iu delavci morajo prodajati svojo delovno moč teinu razredu. Delavci so torej sužnji, a kapitalisti gospodarji.
Kapitalistično lastovanje industrije izvira iz onih razmer, ki so povspešile padec fevdalne dobe fcer prihod novega razreda človeške družbe do vladajoče moči. S tem prihodom se je pričelo m 3-derno mezdno suženjstvo. Privatno lastništvo sredstev za proizvajanje bogatstva -je vzrok tega su ženstva. Delavci prvih časov kapitalističnega gospodstva so se organizirali v bratovščine in strokovna društva, ki so bila do gotove meje vspešna v izboljša vanju obstoječih razmer njihovih članov. Pozabiti pa nikakor ne smemo pri tem, da je bil kapitalizem v onih dneh v svoji otroški dobi, ko so bila producijska sredstva last poza m ezni kov. ki v največ slučajih niso bili v stanu dopustiti, da bi šli njihovi delavci na stavko in sicer zato ne, ker so se imeli neprestsno boriti s konkurenco in ker bi bili v slučaju štrajka prisiljeni prepustiti tržišča svojim konkurentom, kar bi zanje pomenjalo pogin. Raje kakor da bi riskirali svoj obstoj so dovolili delavcem njihove zahteve.. Toda vse kaj druzega je danes. Kapitalizem je organiziran in zvezan do take popolnosti, da se morajo delavci boriti proti kapitalizmu kot celoti, kadar se borijo proti kapitalistom ene industrije za izboljšanje svojega položaja. Delavci Tečjidel izgubljajo svoj boj in to samo zato, ker se še vedno drže starih strokovnih organizacij, ker so še vedno razdeljeni na majhne slabotne dele, ki nikakor niso v stanu tekmovati z izborilo organiziranimi kapi talističnimi silami. Slabost strokovnih organizacij je jasno pokazal zadnji ogromni premogar-ski štrajk na Angleškem, so jo dokazali razni štrajki v Združenih državali, med njimi je eden najvažnejši dokaz sedanji štrajk ua Illinois Central železnici, ker so delavci že skoro 15 mesecev na štrajku, a še ni zmage na vidiku. Angleški premogaraki štrajk ni prinesel zaželjenega uspeha, dasi je bil v vsakem ozi-ru vzor štrajka. Temu neuspehu je bil vzrok to, da je en del strokovnega delavstva bojeval za iz boljšanje obstoječih razmer, dočim je drugi del delavcev iste stroke nadaljeval z delom ter tako kapitalistom pomagal premagati boreče se delavce. Ravno tako imaino v Ameriki neštevilne slučaje, kjer je ena stroka te ali one industrije stavkala, dočim so vse druge stroke nadaljevale z delom ter tako onemogočile zmago štrajkarjev. Ako vse to dobro premislimo, moramo priti do zaključka, da ameriške strokovne organizacije ne odgovarjajo svojemu namenu in da je v prvi vrsti gledati na to, da ne bodo kazili stavke unijski delsvci sami,« temveč se morajo delavci cele dotič-ne industrije združiti ter skupno napovedati boj svojim izkoriščevalcem. Strokovne organizacije, kakor so te danes urejene v Z. dr., nimajo niti ene desetine tiste moči, kakor bi je imele, ako bi bile organizirane po industrijah. Često si še same poslabšajo svojo moč, ker si puste zvezati roke z raznimi bedastimi pogodbami, posebno pa še s tem, ker mislijo, da so moralno vezane držati se teh pogodb, dočim jih delodajalci stokrat in stokrst prelomijo, ako se »im zdi to potrebno. Vsako na-laljne razlaganje o stsvkoksštvn
od strani organizacij samih, bi bilo tratenje prostora.
Ako hočemo izboljšati sveje razmere, ako hočemo zdrobiti verige, ki drže nas v suženjstvu, se moramo organizirati ua tak načiu, da bodo vsi člani organizacije v eni ali drugi industriji skupno odložili delo, ako potreba, kadarkoli bo štrajk ali izpor v eni stroki; tako bo mogoče u-poštevati parolo organizacij: krivica za enega je krivica za vse. To pa je mogoče doseči le potom organiziranja po industrijah in ne po strokah. Z drugimi besedami se to pravi, da morafjo biti vsi delavci enega podjetja, ene industrije člani ene in iste organizacije. Organizacija po strokah mora izginiti. Kapitalisti so organizirani med seboj, ne oziraje se na vero in narodnost ali način kako izkoriščajo delavce, zato morajo biti tudi delavci tako organizirani, ako hočejo biti kos svojim nasprotnikom, to je: delavci morao biti organizirani po industrijah v lokalnih, okrajnih, deželnih, narodnih in mednarodnih organizacijah.
Da mejra delavska organizacija pravilno zastopati delavski razred, mora imeti pred seboj dva cilja. — Prvič, inora združevati mezdne delavce na tak način, da more kar najvspešnejše voditi boj in varovati interese delovnega ljudstva v sedajnosti v njegovem boju za krajši delovni čas, večje plače in boljše delovne pogoje. Drugič, nuditi mora končno rešitev delavskega problema in odstraniti štrajke in sodnijske prepovedi, ter privesti do politične samostojnosti. Delavski razred in delodajalski razred nimata ničesar skupnega. Med tema dvema razredoma ne more biti toliko časa miru, dokler obstoja lakota in pomanjkanje med milio-1 ni delovnega ljudstva, dočim ima peščica delodajalcev vse dobre stvari za življenje.
Dokler ameriško delavstvo ne bo organizirano v industrijalne unije, toliko časa ne more upati na uspešnejši boj proti svojim zatiralcem. Ideja industrijskega uiiioiiizma je uveljavljena v nekaterih evropskih deželah, tako n. pr. v Nemčiji. Tudi v Ameriki ta ideja izborno napreduje in gotovo ni več dolgo čas, ko bodo tudi Z. države sledile vzgledu svojih evropskih tovarišev. Obsežna zahteva po industrijskem unionizmu je bila izražena na zadnji konvenciji American Fede-ration of Labor. Z največjo težavo se je predsedniku Gompersu in njegovi kliki posrečilo preprečiti uvedbo industrijskega unio-nizma namesto naše strokovne organizacije ali unije. Kapitalistični petolizec Gompers, ki dobiva svoja navodila iz kapitalističnega tabora in ki je plačan za vse usluge, storjene kapitalistom, se brani industrijskega tinionizma zato, ker se ga branijo kapitalisti, kar je satnoobsebi umevno. Veliko število za uvedbo industrijskega unionizma oddanih glasov pa nriea. da se Gompersu in njegovi kliki ter obenem tudi staremu '»eoraktičnemu sistemu delavskih organizacij bliža konec.
MILITARIZEM IN LJUDSKA IZOBRAZBA.
Glede poveličevanja civilizačne-ga dela evropskih držav utegnemo imeti šele tedaj pravo sliko, če primerjamo izdatke za izobrazbo z onimi za vojaštvo. Taka primi-rjava vam končno jasno pokaže, da evropske "kulturne" države tiče se popolnoma v barbarstvu.
Pojasnimo najprej prav poljudno pojma militarizma in ljudske izobrazbe. Militarizem je vežba-nje ljudi v vojašnicah, kako ra biti orožje, toda ne proti divjim zverinam, marveč proti enakim ljudem. To vojaško iveŽbanje je torej predvaja za uničevanje množice cvetočih človeških teles. In izkušnja uči — in tudi najnovejša balkanske vojna to dokazuje — da te, ki najboljše razumejo tako divjanje proti človeškemu življenju, časte kot "slavne junake", Ne gre za to. kako se vrši to pobijanje. Boj junakov v sta rem veku, prsa proti prsim, * lica v lice, to je dandanea zastarelo. V dansšnjih modemih vojskah ps gredo za tem. da uničijo čim več Človeških bitij. Kako se to izvrši, to nima pasnena. Ali z zvijačnim napadom ali s skrito mino sli ps
mečejo na speče čete razstrelivo iz zraka, ali pa tudi čete bežečih
vojakov, ki so pometali proč orožje, da lažje beže, ki se ne more-jo prav nič braniti, odzadaj iiU tisoče potolčejo — vsa to je "j&J Masko m atrategično naravno* "občudovanja vredno". Za vrat umor, ki ga smatramo v navi_ nem življenju za najbolj gabno gigantsko in heroično dejaaje čim večje je klanje, ki se je i2VP. šilo in čim več človeških bitij je žrtvovan i h, tembolj občudujejo in slave vojaškega stratega zaradi dejanja ki so mu se žrtvovsle množice življenja polnih bitij.
To je bistvo modernega mili-tarizma. In kaj je ljudaka izobraz-ba? Načrtoma izvedeno dviganje duševnega obzorja ljudskih maa s poučevanjem v vseh izobraznih strokah, ki, čim temeljiteljše in olbširnejše je, bolj povzdiguje človeka nad žival, zavede iz barbarstva v civilizacijo in Ustvarja iz ljudi ne le duhovita in inteligentna, marveč tudi izobražena in plemenita bitja To je glavni namen izobrazbe. Vzvišen je ta cilj in služi človeškemu napredku. Militarizem in njega posledice, pa ni nič drugega nego barbarstvo starih časov, spojeno z zavratnostjo I in zvijačo. Ali more biti že več*J jih nasprotij?
— Oglejmo si sedaj še številke, ki jih porabljajo "krščanske dr-žave" evropske za militarizem in za ljudsko izobrazbo. Velika razlika med temi številkami naj nam dokže, koliko pravice imajo te dr-1 žave, ponašati se s civilizacija.
Vseh 17 znatnejših 'krščajftS^ j evropskih držav izda na leto za ] vojaške na/mene in sicer ob mirnem času 6232 milijonov. V miru torej ! Ob vojnem času bi bilo to le prav minimalen znesek v primeri z onim, kar bi izdali takrat.
In koliko* dajo te države za 'kulturo, za potrebno ljudsko in| brazboT Nekoliko več nego četrtino tega, kar dajo za militarizem ob mirnem času, namreč 1450 milijonov! Toda niti ta primero-' ma malenkostna vsota ne pride v prid pravemu ljudskemu pouku! V tej svoti so všteti vsi izdatki za duhovščino — in člani tega stanu dgbivajo večinoma prav le»j ne nlače, nekateri imajo dohodke, -ki jih utegnejo knezi zavidati.
Nemčija daje za vojaštvo na leto 1112 milijonov, za ljudsko izobrazbo pa 372 milijonov, torej trikrat toliko za vojsko nego za izobrazbo. Avstrija in Francija dajeta 3 in pclkrat toliko za vojaštvo kakor za ljudsko izobrazbo, pobožna Apanija štirikrat. Belgija tudi štirikrat, Holandska, Angleška in Ogrska pa cHo 4 in polkrat toliko denarja za vojaške kakor za izobraževalne nai-iene. In Italija, ta siromašna dr/ava rabi za svoje vojaštvo 6 in polkrat toliko kako-* za šole, oarbar-ortcooksn-i Rusij i pa kar lil-j krat toliko. Za izobrazbo ima na- • slednja veledržava na razpolago komaj 60 milijonov, za militari-^ zem pa 768 milijonov. Rusijo prekaša v tem pogledu le še Portu galska, novopečena republika, ki izdaje na leto za vojaštvo 49 milijonov, za ljudsko izobrazbo ps cele tri milijone.
To so tiste evropske države, ki so tako ponosne na svojo kulturo, in civilizacijo. Za vojsko, *za bar-barstvo mečejo vsako leto milijsr-de, češ, da je to potrebno za "vzdrževanje miru." Pravzaprav so pa to posledice imperialističnih želja po ropu, ki imajo edino namen, koristiti kapitalizmu la ljudske mase pa znsšajo milijone v ta namen, od česar pa ne more» jo nikoli imeti bistvenega dobička.
Ljudska izobrazba ostaja pa* storks kapitalističnih držsv. Zs-k kaj bi bilo mar trebs več zna-] nja. Ljudstvo bi postalo pametne-j je, pa bi se ne dalo več slsčiti poj tolikih davkih in carinah, pa tu-j di bi se ne dalo postreljati s to-j povi brez potrebe!
Zaradi tega pa, ker države da*| leko ne store svoje dolžnosti gle-' de ljudske izobrazbe, mors ljud-' atvo se-zsti k samopomoči in vzgo*l jiti krepak narod, *ki bo sodil ss-j dan je barbartvo z drogsčnegStj pametnejšega vidika.
Ne ubijaj! Ne ubijaj življenji pa tudi ne napredka, ker je ta n more povesti iz teh krvoločnih barbsrskih rszmer v boljšo do proavetljeno. kjer ne bo suM nobijsl sužnjs. marveé ho prost-^ rod človeški. ,
VZGOJA PROLETARBKIH
OTROK
mo! N* to odgovarjamo: "Socializem ni polit iški program, marveč svetovno naziranje! To >le knjige, stotine člankov po | svetovno naziranje je tako jaano ^kih nosi gorenjemii podobne i »n znanstveno utemeljeno, da bi ve. Kdor bi smatral vpraša- ga morali kot dragocenoat pri-otroške ali človeške vzgoje za vzgojiti potomcem.
[onkreten pojem, bi ob vaem tem koraj nehote vzkliknil: no, tega e pa le dovolj, zakaj otroci pri-tajajo in so vedno le otroci, torej >i bila U "veda" že davno lah-(0 osnovana na določena stalna »ravila, po katerih se vzgajaj aladina.
Seveda bo tako vzkliknil le ti-iti. ki ne ve, kaj je človek, ki ne re, da se biatvo človečanstva preminja in razvija in da je rsak človek samosvoja osebnost M) svojih snovnih in tudi po svo-ih psihičnih sestavinah in svoj-itvih. Z drugimi besedami bi to K>vedali: da je vsak človek drugačen in da tudi potrebuje drugačne vzgoje iu ne le vsak posa-nežen človek, marveč tudi vsak lovi rod. Osebnost oziroma indi-ridualiteta posameznikov kakor odi celih rodov in bodočih zaro-lov se spreminja, in to spremi-ijanje in dispozicijo je treba upo-¡tevati pri vzgoji. . Kaj je vzgoja! Vzgoja je vplivanje odraslih na mladež po do-očenem načrtu. Tako bi navadno jdgovorili, če mislimo današnjo tofcko vzgojo. Vprašanje pa ua-e, če je to zadostno za vse ere vzgoje t Ali so otroci te-iz katerega se d¿ napraviti, hočemo, ali je otrok nepopi-list, ki nanj napišemo, kar
Mi verujemo v razvoj, razvoju primena pa mora biti tudi vzgoja naših otrok. Namesto, da skuia-mo otroke vzgajati v tistih duševnih in teleanih suženakih smereh, kakor so nas vzgajali, dajmo se ojunačiti, pa se dvignimo in za-htevajmo za svoje otroke pri-vzgojo novega svetovnega nazira-nja, ker hočemo naprej.
Neodpustno greši tisti nad človeškim zarodom, ki tlači otroke v črno praznoverje.
ČETRTA DUMA.
Na Ruskem so bile končane pred kratkem volitve za četrto dumo, v kateri imajo po najno-nejših vesteh socialni demokratje 14 zastopnikov. Čeprav je vlada napela vse moči, uporabljala vsa mogoča sredstva, da bi bil izid volitev zanjo kar najugodnejši, šteje vzlic temu opozicija 157 poslancev, za enajst več kakor v prejšnji dumi.
Uspeh socialnih demokratov je naravnost krasen, ker pomisliti moramo, da je vsak ruski delavec, ki je glasoval za socialiatič-nega volilnega moža, tvegal svoje življenje pri tem. Kdor še ni okusil ruskega korobača na lastnem telesu, ta si niti predstavljati ne more težkoč, ki jih imajo ru-mot Vsak oče in vsaka mati'»ki socialisti pri agitaciji in tudi domala, da ni vse tako ena- v® Prav ceiiiti poguma in od-no in da in»a otrok že pri ločnosti delavstva, ki gre preko tvu mnogo kali oziroma dis-vseh groznih sibirskih katorg v pozicij za to, kar bo iz njega. |boj za socializem. Junak v pra-Enako kakor otroci podedujejo vem pomenu besede je vsak ruski po starših lice itd., enako podedu- socialist. Le en primer ! Pred pol-jejo še mnogo drugih svojstev: drugim letom so v Tiflisu areti-razum. temperament, razpoaaje- rali daleč nakolo znanega sodru m' itd. Ni je vzgoje, ki bi uteg- K» Na njegovo vprašanje po iz malo nadarjenega otroka vzrokih aretacije je dobil odgo-ariti duševnega velikana. ivor: Ničesar Vam ne moremo ano nam je tudi, da otroci pravzaprav očitati, ampak na sd-edujejo po starših bolezni, da mu ste, da boste nastopili kot so otroci pijancev navadno sla- cialno demokratični kandidat za i duševno in telesno. V prvi četrto dumo! Da na vsak način je torej porebno, da se vsi preprečijo njegovo kandidaturo, ki hočejo postati starši ali	izgnali iz Tiflisa v silno od-
že, zavedajo tega in so čim <laljeno gubernijo. Tako so delale eji v tem pogledu.	j make oblasti že poldrugo leto
lavstvo ima seve drugačne Pr«*d volitvami. Kakšno je bilo etvene ideale nego meščan- ^ njihovo delovanje tik pred dandanes. Onemu je ideal volitvami, si po tem primeru leh-nost, ne več posameznik. Za- vsakdo misli. Socialistom so a njegove razredne morale prepovedovali vsako zborovanje : socialni čut, solidarnost! Mi in k™to zasledovali njihove liste.
jemo: Kakšne ljudi potre- T" vzlic temu niso izgubili naši je družba, ki jo zahtevamo? «odrugi nobenega mandata, ttne ljudi potrebujemo za svoj Tudi meščansko vladno opozi-j? Potrebujemo ljudi z jasnim. cijo so oblasti zasledovale, da se ičnim, razrednozavednim miš- jim to ni popolnoma posrečilo, jem in socialnim čutom. Take kaže izid volitev. Žide so oropali i vzgajati je naloga sociali- kratkomalo volilne pravice, ker Hiške vzgoje.	so židje opozicionalci. Imena ne-
iPrva vzgojiteljica je mati, nje- ljubih kandidatov so nalašč tis-ss naloga je, da otroka v tem kali napačno, da so potem lehko hnislu navaja, zakaj premnogo ovrgli njihovo izvolitev. Opozicio-prilike ima ob odgovarjanju na nalne kandidate so zaprli ali pa psa mnoga vprašanja otroška, uvedli proti njim sodnjisko po Starosti primerne in resnične od- stopanje, samo da so preprečili vore naj daje radovednemu njihovo izvelitev. Agitacijo so ku. da bo, ko odraste, že po- popolnoma zatrli: časopise so 1 resnico in laž, da se mu ne konfiseirali in jim nalagali ogro treba šele mučiti in premago- mne denarne kazni, urednike, za ti, preden se otrese vseh starih ložnike in posestnike tiskarn so ž in bajk in predsodkov. Šola vtaknili v ječ«?. Imena naprednih ne more vcepiti otrokom in socialističnih kandidatov ni vega naziranja, če nima do-'smel natisniti noben časopis. Ako
podpore. Ito in sto zgledov imamo iz na
pa vse te vladne odločbe le niso prinesle zaželjenega uspeha in je ki jih "utegnemo povedati ¡bil izvoljen opozicionalen kandi-kom; preprosti zgledi morajo dat, tedaj so razveljavili volitev da jih razumejo. Otrok začne ¡in razpisali novo. To so ponavljali iti naravo in jo razumevati. | P<> dvakrat, trikrat, dokler ni bil f so otroci že večji, naj jim irvoljen pravi mož.
Volitve ao končane, a maiče valnost vlade še ni nasičena. Za sleduje napredne volilne može in to zasledovanje kaže, kako svobodno sme postopsti ruska birokracija. Iz Kerzona na primer javljajo: Melnikova, ki ga je bila postavila levica za kandidata «a Četrto dumo, ao odatavili iz služ be. Bil je profesor na gimnaziji. Iz Rjezama: Guverner je ukazal, da se spode iz službe štirje na-pedni volilni možje —• zdravnik, agronom, dva uradnika, •i Ako so oblasti meščanake opo-zicionalce teple a korobači, tedaj so socialne demokrate bičale i škorpijoni. Ali vzlic temu je so eialna demokracija po volitvah močnejša in solidsrnejia kakor kdaj poprej. Delo in žrtve niso bile brez sadu. Tik pred volitva mi se je posreiilo socialistom, da
reduje mati namesto groso-povestic o roparjih, rajši o ijanju in trpljenju delav-in o navdušenosti naših prvo-rtjev, o njih trpljenju, o bo« svobodo in o revolucijah in da razumevajo pomen in teh pojavov in bojev, je delo. Tako naj vzgajajo svoje otroke, ne pa jim porabi o govoriti o delavskem Prav atarši so krivi, če se otroci sramujejo staršev l*cev in se priklopijo delav-sovražnim razredom — tn ikam. Otroke moramo vzga-k razrednozavednemu mišlje-potem bodo šele znali varo-svojo delavsko čast in se taborili za delavske pravice, kotniki in tudi sodrugi bo-»minjali tukaj: "Otrokom ■etiški program? Ne! Tako
pija ti otrok pa že no*e- so z velikanskimi žrtvami in
akrajnim naporom uatanovili v Peterburgu dva »socialiatična dnevnika "Luč" in "Pravdo*\
"Nobenega aredstva ni več, niti ne še tako ostrih in krutih kazni, ki bi zamogle izruvati socialno demokracijo iz življenja ruskega delavstva,' tako piše 4Luč'. "Kdor dopušča razvoj kapitalizma, mora prevzeti tudi proleta riat in kdor ima opraviti z razredom proletarcev, mora priznati socialno demokracijo. Kdor se upira temu, ta hoče pot solnca preokreniti iz zapada na vzhod, ta ae nastavlja mogočnemu snežnemu plazu, ki ga bo zaaul."
VOJNA IN POLOŽAJ BOLGAR SKEGA DELAVSTVA.
Sodrug Dimitrov, centralni taj-uik bolgarskih strokovnih organizacij, opisuje v zasebnem pismu budimpeštanskemu sodrugu položaj bolgarskega delavstva, ki ga je ustvarila vojna. Dimitrov opisuje položaj delavstva zelo previdno, ker pregleda cenzura tudi zasebna pisma, ali vzlic temu o-svetljuje njegovo poročilo jar-ko razmere, ki vladajo sedaj na Bolgarskem. Sodrug Dimitrov piše med drugim:
"Od prvega dne mobilizacije počiva vsako podjetje. Povsod delajo le za armadne potrebščine. Vsi krojači, čevljari, mizarji in kovači, ki niso bili vpoklicani, kakor tudi delavke, morajo delati v delavnicah za armadno doba-vanjc in v arzenalih. Delati ino rajo brezplačno, dobivajo le živež.
Istočasno z mobilizacijo je bilo razglašeno po vsi deželi obsedno stanje; najstrožja cenzura vlada nad časniki, zasebnim dopisovanjem, celo nad zasebnimi pogovori po javnih lokalih. Vsak shod je bil prepovedan. Oblasti so zatrle naše strankino glasilo in vse strokovne liste, samo da ne moremo delati proti patriotičnemu razpoloženju, ki je ustvarja huržvazno časopisje.
Vsako delovanje naših organi zacij je onemogočeno, zlasti tudi zato, ker je ostalo od 1000 članov naših strokovnih organizacij komaj 500 članov doma, ki ne dobe seveda nikjer dela. Dolžnost naših strokovnih organizacij je sedaj, da podpira organizirane delavce in delavke, kakor tudi one, katerih v možje in sinovi so morali na bojišče. Beda teh delavskih družin je nepopisna. Njihov položaj poostruje še draginja in bližajoča se zima. Vreča moke n približno 150 funti, je veljala pred mobilizacijo 20 frankov, sedaj stane 40 frankov. Tako izsesavajo družine onih, ki prelivajo svojo kri na bojišču. Socialno demokratični zastopniki v občinskih svetih niso prej mirovali, dokler niso občine obljubile, da hočejo podpirati družine vojakov. V Sofiji so dovolili v ta namen 500.000 frankov, v Varni 50.-000 in v Plovdivu 30.000. Jasno je, da te svote ne zadostujejo in največkrat ne dobe podpor niti oni. katerim so namenjene v prvi vrsti.
Strokovne organizacije morajo torej podpirati družine organiziranih delavcev. Ali vse njihovo premoženje znaša le .'30.000 frankov, to je pri teh razmerah le-kaplja v morje. Pomanjkanje sredstev občutimo vedno bolj, ker dovažajo z bojišč na stotine ranjencev, med katerimi je tudi mnogo sodrugov. Te moramo, tudi podpirati, ker je zdravniška pomoč. ki jo uživajo nezadostna.
Kakorkoli naj že poteče vojna, eno je gotovo: delavsko gibanje '•o močno razrušeno in pripravljeni smo na velike in težke žrtve.
"Izvedeli smo, o gospod, da ob-daruješ narode; zato te prosimo, da tudi nam kaj daš."
"In kaj oaj vam dam?"
"Podari nam moč."
"Moč sem naklonil Turkom: zahtevajte kaj druzega."
"Kaj si vendar učinil, o gospod! Zakaj si dal moč onimi To bi bi[o nekaj za nas."
"Tega ne morem več predruga-čiti. Bodite blagoslovljeni, Bolgari, a svoje besede ne snem prelomiti. Podarim vam zato nekaj druzega — delo. Pojdite v miru!"
Tudi židje so slišali o stvari in prišli k bogu. Gospod jih vpraša:
"Čeinu ste prišli, vi, židje?"
"Prišli smo, da nam kaj podaril"'
"Kaj hočete?"
"Daj nam moč."
"Moč so vzeli že drugi."
"(Kafro slabo kalkulacijo si napravil.i o gospodi Ravno nam bi se prilegla moč!"
"Natnesto te, vain pa podelim kalkulacijo!" je dejal gospod.
Tudi Franeozje so prišli h gospodu fo dar. Gospod jih vpraša :
"Čedni ste prišli vi k meni?"
"Da naim kaj podariš."
"Kaj nam vam podarim?"
"O Jadovoljni bi bili, če nam podari j moč, o gospod."
"Prav škoda, ali to sem naklonil že drugim!"
"Ej, to je bila slaba iznajdba od tehp ! Zakaj si jo dal dru-grm?"
"No. vam dam za to dar iznaj-diteljstva!" je dejal gospod.
Prišli so še cigani. "Kaj vas je pripeljalo k meni, cigani?" vpraša gospod.
"Prišli smo, da nam kaj podariš."
"In česa si želite vi?"
"Moč, to bi bilo nekaj po našem o|usu."
"Prš v žal mi je. Moč so vzeli že drugi."
"O, nadloga! Upali smo, da ravno mi dobimo moč."
"V^pmite namesto tega nadlogo, in nadloga naj vas preživlja!" je dejal gospod.
Slednji so prišli Grki.
"Česa iščete tufkaj, Grki?" vpraša gospod.
"Prišli smo, o gospod, da nam podariš nekaj mnogo večjega, kakor pa si podaril drugim."
"In kaj bi to bilo?"
"Podari nam moč!"
"No, Grki, prišli ste nekoliko prepozno. Razdelil sem skoraj že vse in ostalo mi ni skoraj nič več. Moč so vzeli Turki, delo Bolgari, židje kalkulacijo. Franeozje dar^Jznajditeljstva in cigani vse nadloge."
"Kakšna spletka nas je pripravila celo ob to, da nismo niti izvedeli, da se mora hitro priti, 6e se hoče kaj dobiti?" so vzkliknili Grki močno razburjeni.
"No, no. ne razburjajte se tako", je dejal gospod pomirjevol-no, "saj ne boste odšli s praznimi rdkaini. Vi vzemite spletkarije" !
RAZDELITEV USOD*
Ko je bog delil narodom usode, »o bili Turtri prvi, ki so priili k njemu in ga poprosili za dar. In bog jim je dal iz proste volje moč.
Ko so Bolgari slišali, da bog odaruje narode, so prihiteli, da tudi oni kaj dobe. -
"Kaj vas je privedlo k meni, Bulgsri?", jih vprsša bog.
• L. 1889 Je izdalo bolgarsko nsučno ministrstvo zbirko bolgar-ske narodne literature. V zbirki je tudi legenda "Razdelitev u-sod." ki je ravntf v sedanjem času miksvna in aktuelna.
Razširite svoje znanje 1 Poučite ao o socializmu 1 Razvedrite al duha I — "Proletaroc " ima v svoji književni zalogi sledeče knjige in brošure. Pošljite naročilo še danes:
LEPOSLOVNE KNJIGE. POVESTI:
Etbin Kristan: "Samosvoj", mehka vezba...........................tO
"Pod 8pevednem pečatom", L zvezek................................ 1.06
II- zveze t...................«••••....•... .SO
Upton Sinclair (poslov. Joa. Zavertnik in Iv. Kakor): "Diungel". Po
▼ost is ekieaftkik klavnic.......................................$1.00
Etbin Kristan: "Francka is drugo"..................................66
Pavel Mikalek: "Is nižis Življenja"..................................M
''Tajnosti ftpanake inkvizicije". (Doeedaj izšli samo fttirje snopiči). —
Snopič po .......................................................A
BRO&URE ZA SOCIALISTIČNO PROPAGANDO.
Vludimir Kaaflič: "Socializem"..................................... 1.5«
Enriee Ferri: Socializem in modoma voda.............................60
"DrŽava prihodnjosti"..............................................tO
"Prolotariat".......................................................It
Etbin Kristan: "Nevarni socializem"...............*.................15
4' Strahovi.' • (Priporočljivo)......................................lft
•4 Komunistični manifest"...................................y.......tO
"Zakaj smo socialisti".................................. ............10
"Kdo uničuje proizvajanje v malem"..................................16
"Soclalisom"........................................................16
"Kapitalistični razred"..............................................lf
"Socljalna demokracija in kmotsko ljudstvo"..........................f
"Vojna in socialna demokracija"......................................lf
"Občinski socializem" ...............................................|f
"Moderni sociallsem" ..............................................16
"Naia bof&tstvi"	B
• • eeeeeeeeeeoeoeeoeeoeooeoooooeeooooooeoeeeeooooo o W
Po C. Clinne-ju Iv. Molek: "Socialistični katekizem"..................16
KNJIGE IN BROŠURI ZA PEOTTKT.ERTKAI.NO PROPAGANDO:
Prof. Wakrmund (poelov. A. Kristan):	•
"Katoliško svetovno naziranje in svobodna znanoet"...............86
"Krst sv. Vladimlrja." (V verzik. Priporočljivo.) .................... .16
"V dobi klerikallsaut". (Priporočljivo.).............................. JO
DRUGI KNJIGE IN BROŠURI:
"O konsumnlh društvih"............................................ie
"Narodno vprašanje in Slovenci"......................................"
"Moderni politični razvoj. — Modemi gospodarski razvoj. — Cilji eo
daljama " .......................................................lo
"Štiri črtice". (Poljudno zbirko "Ve£ luči!" 5. snopič.) 1. Nekaj ie ftivljenja fajmoštra Kozamernika. 2. Kako dolg rep je imel pee eveto pisemskega Toki je. 3. V nebesih. 4. Konec sveta in eedei za "ne-
belko kralj«vtitvo ^ . .............................................................16
"Kako jo lep vojaški stan." (Poljudne zbirke "Več luči!" nnM.V.
▼so te knjigo in brošuro pošljemo poštnine proeto.
Vse to nosi na leto 100 miljonov, od katerjh dobe okolo 30 miljonov veliki knezi. 'Poleg tega ima car v Sibiriji velikanske rudnike za platino, zlato, srebro, baker, in železo. Ti nosijo na leto okolo 40 miljonov. Letni dohodki se povečajo carju vsako leto okolo 6 miljb-nov. — Ruski mužiki in delavci pa umirajo gladu kakor muhe.
Najbogatejši človek na svetu.
Doslej je veljalo splošno mnenj j da žive v Ameriki najbogatejši ljudje. Sedaj pa poroča Edgard Lelong v pariškem "Journal", da ruski car ni le najbogatejši knez, marveč je sploh najbogatejši človek na svetu. Njegovi letni dohodki znašajo najmanj 180 miljonov kron. Pri tem pa ne prihaja cela vrsta posestev niti v po-štev, ker so preobsežna in jih nihče ne izkorišča. Nikolaj II. bi lahko pokupil vsakega miljonar-ja. Dohodke carjeve tvorijo njegova civilna lista, dobiček njegovih industrijskih obratov, cesarskih kronskih posestev in posestev, ki jih je car sam nakupil ali podedoval. Obsežnost njegovih posestev je približno enaka obsežnosti Nemčije. Civilna liata znaša nad 32 miljonov. Veliki knezi in velike kneeinje prejemajo nad 2 miljona,' carica vdova in carica vsaka okolo 625.000 kron za svojo oaebno rabo. Dalje založi car vsako leto za vsako svojih hčera po 90.000 K, za mladega preatolona-slednika Alekseja pa 240.000 K do polnoletnosti. Zase porabi car vaako leto 30 miljonov. Carska kronaka posestva so velika kakor irski otok in se nahajajo na njih najlepši evropski gozdovi; v njih žive še bizoni. Gozde sekajo redno in car prodaja velikanske množine lesa za kurjavo, stavbe itd., obdelanega je tretjina sveta, ki <ra imajo viničarji in kmetje v najemu, drugod pa so lovi, ribolovi. vodni mlini in mlini na veter.
Chicaški stavkokazi v Bingham-skem štrajku.
Menda sploh ni greli a, kaker-šnega sploh more imeti kako mesto nad seboj, da bi ga Chicago ne imela. Z opravičenostjo se trdi da je Chicago središče vsega slabega v Z. državah. Najnovejši, ne baš časten naslov: "Rekrutna postaja za stavkokaze", ji je dal Charles H. Moyer, predsednik Za-padne rudarske federacije.
V telegramu, poslanem v Chicago. trdi Moyer, da je bilo impor-tiranih v Bingham Canyon, Utah, kjer so rudarji na štrajku, veliko šitevilo ftfavkokazov. od katerih je znatno število prišlo iz Chicage, kijer izvršujejo številne posredovalnice to podlo delo, da zbirajo skupaj take delavce, ki so zgubili zadnji\Čut poštenosti in spoštovanja Jo samega sebe. Kadar te vrste propalic ni dovolj .tedaj nastavijo dobro premišljene zanjke, v katwe se jim vselej posreči naloviti dovolj poštenih žrtev. Ko take M ve en-krat pridejo na mesto, jih detektivi in kompanijske straže drže v pravi sibirski sužno-«ti. Predsednik Moyer poživlja vse delavafvo Združenih držav, da naj v nobenem »lučaju ne prihaja v Bingham, ker >e boi, ki ga bojuje organizacija, cJen naj lju-tejftih, kar ji)« pozna njena zgodovina.
William F inn, eden xlavnih RooseveAtovih privržencev, je glavni delničar v kompaniji, m katero se frtrajkarji bojujejo.
«i>
Kapitalisti se iz istih vzrokov boje socializma, kot se tatovi boje psov—čuvajev.
ZASTOPNIKI PROLBTAE€A
Aurora, IU.: John Rlasrhitz, R. F. TV
4, hoz 6.1 A. Aurora. Minn.: John P. Vovljen, b. 76. Boar Creek. Mont.: Frank DanfiVk. ffatddook. Pa.: Mike Bamhioh. Brereton, IU.: Frank Aleš. Brou z h ton. Pa.: Jakob Dolena, boz 161. Buxton, Iowa: John K ral* y ©c. Oanonzburg in Meadow Lands. Pa.:
John Koklich, box 276, Canoneburg, Pa.
Chicopee, Kana.: Anton Aular, box 209. Cblabolm, Minn.: Anton Mahne. Claridge, Pa: John Mlakar, box 68. Cleveland, O.: Anton Gradisher, 1166
E. 61st St. Clinton, Ind.: Viktor Župančič, box 17, R. R.
Collin wood. O.: Dominik Rlümmel. Columbua, Kane.: Martin Jureško, R.
R. 3, box 60. Conemaugh, Pa: Andrej Vidrick, box
523; Frank Pavlovič. Detroit, Mick.: F. C. Oglar. Dunlo, Pa.: Frank Kaučič. Ely, Minn.: John Teran, J. ftkerjanee. Eveleth, Minn.: Jacob Ambroiich. Export in Pennzylvanijo: John Prostor. F1U Henry, Pa.: Frank Indof. Franklin k Oirard, Kana.: Fr. Wegel. Frontenac, Kans.: Anton Katzman,
John Bedene. Gilbert and McKinley, Minn.: Anton Sterle.
Girard, 0.: Anton Strah, box 372, Glencoe, O.: Nace Zlemberger. Greens burg, Pa.: Frank Matko, Keystone Hotel. Hermlnie, Pa.: Jos. Brie. Hibblng, Minn.: Frank Hitti ia Henry Delles.
Indianapolls, Ind.: Filip Godina in J. Markich.
Irwin, Pa.: Fr. Perko, R. F. D. 2, b. 110. Jenny Lind, Ark.: Frank Gorenc. Johnstown, Pa.: Math. Gabrenja. Kenosha, Wis.: Frank 2erovec. La Salle, HL: Joha Rogelj, 1616—3d St.
Martin Novlan, Jakob Brej. Livingston, 111.: Fr. Krek. Lloydell, Fa in okolica: Antoa Stra ftišar.
McDonald, Pa.: Anton Skafar. Milwaukee, Wis.: Val. Razbornik, 414 Virginia St.; Ig. Kuiljan, 220 — 1st At.; Jokn Krainc, 317 Florida St. Morgan, Pa.: Louie Glaier. Mulberry, Kans.: John Lekše. Oregon City, Ore.: John Kurnik. Panama, IU.: Jos. Ferjančič. E. E. Pittsburg, Pa.: Blai. Novak, 656»
Rowan Ave. Pueblo, Colo.: Chan. Pogorelec in Louis Korošec.
Pullman, 111.: Joha Levstek, 11662
Stephenson Ave. Bod Lodge, Mont.: Louis Teller, box
47 Call.
Bock Springs In Reliance, Wye.: Jeraej
v Mič, box 156, Reliaaee. Boalyn. Waak.: Joka Zobe©, box 19. Bous % Mont.: Martia MošnarAtč. aprln. eld, DL: Prank Bregar. Staute HL: Anton Ausec ia Joe. Mo star
Stone C ty, Mineral lor W. Mineral.
Kans Joka Goriek. •v Leuu, Mo.: Vol. So vor. auulksss, o.: Matk Ur bas Sublet, WfO.: Joka Oetrošnik, box 117. Saperlor. Wye.: Loka Gloeeer, box 641. Sweetwater, Wyo.: Pavel Hribar. Tonopak, Nov.: W J8. Stefaaar. ▼andling In Foreet City. Pa.: Frank
Rataic, Bex 106. Waukegan B Nertk. Chicago: John
Oaatnr. Willock, Pa.: Fr. Sede j Witt, III: D. SanuAkar. Youngstown, O.: Joka Petni. Yukon, Pa.: A at. Lavrič.
Sedrage v tistih aaeelbiaah kjer ft* nimajo stalnih xastopaikov, proeimo. da se zglaaijo za zastopništvo Pri ja vi jo nni se kar potom dopisaiee na upravniiltvo " Proletarra", na kar jim |K)t|jfmA vse potrebno.
UpravnifttTo.
ADVERTISEMENT
Avstr, Slovensko
Ustanovljeno
Bol. Pod. Društvo
16. jftnuvarja 1892.
Sedež: Frontenac, Kmns.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kane Podpreds.: FRANK AUGÜ8TIN, Box 360, W. Mineral, Kani. Tajnik: JOHI4 ČERNK, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kans • Blagajnik: FRAltK STAR&C.Box 245., Mulbarry, Kans. Zapisnikar: LOUIS BREZNIK AR, L. Box 38, Frontenac, Kans
NADZORNIKI:
PONGRAC JURSE, Box 367, W. Mineral, Kans 'ANTON KOTZIAN, Frontanae, Kans. ^MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans.
POROTNI ODBOR .
JOSIP SVATO, Woodward, Iowa.
JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kans.
JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47.
Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša samo eden Dolar. Vn dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku. Vse denarne pošiljatve pa glblagajniku.	__ _
SPREMEMBE PRI KRAJEVNIH DRUŠTVIH A. S. B. P. D. V MESECU NOVEM BRU T. L.
Novo pristopli člani:
K društ. št. 1.: Josef Bratko-vič, Louis Hebenstreit in Stanislav Babrider. — K društ. št. 3.: Peter Medoš. — K društ. št. 3,: Faoro Cesare in August Golle. — K druat. št. 9.: August Brünett.— K društ. št. 10.: Anton Manjats. — K društ. št. 13.: Rudolf Zore, Ignac Lovše in Frank Peterlin.— K društ. št. 14.: Mihael Gerl. — K društ. št. 17.: Martin Gabrič,— K društ. št. 19.: Ferdinad Mascer, Stefan Kosmač in Frank Koce-var. — K društ. štev. 20.: Louis Fink. Josef Stih, John Glavan, Anton Grčul in Josefa Grčul.
Pres topli člani:
Od društ. št. 1. k društ. št. 5.: Ferdinand Scheidenik in k društ. st. 16.: Josef Smarda.—Od društ.
št. 5. k društ. št. 21.: Paul Obre-zar. — Odr društ. št. 7. k društ. št. 3.: Josef Šuštaršič. — Od dr. št. 16. k društ. št. 3.: Frank Pi-stotnik.—Od društ. št. 5. k društ. št. 4.: Louis Pajer.
Suspendirani člani:
Pri društ. št. 1.: G. Bosseti, Josef Pilny in Josef Pančur. — Pri društ. št. 2.: John Bartoncel. — Pri društ. št. 9.: Rudolf Fürus-buss. — Pri društ. št. 4.: Josef in Jera Lustig, John Hribar, Spa-rando Franeiskinil in John Saus.
Izključeni člani:
Od društ. št. 1.: Severino Pine-monti in Josef Skubic.—Od druš. št. 4.: Margareta Grudnik, Mihael in Salveta Wencel. — Od dr. št. 17.: Nik in Mary Dornič. — Od društ. št. 20.: Frank Martinjak.
Odstopil člani:
Od društ. št. 1.: Frank Jereb.— Od društ. št. 12.: Jernej Benedik. — Od društ. št. 18.: John Keržič.
MAXI
socialen roman v dveh dehk.
Spisal Maxim Gorkij.
^rni^mm^mm
Zvoki so se utrgali in zopet za-doneli — zagodel je Štefanov glas:
—	Tako je treba: najprvo se moram pogovoriti s kmeti posamič . . . n. pr. Makov Aleša . . . drzen fant, zna čitati in risati in ni prijazen gosposki . . . Sorin
Sergej — pameten kmet.....
Knjazev je pošten in smel človek. ... za enkrat jih je že! Potem se zberemo v kompanijo . . . Najprvo je treba izvedeti, kje da jo iščemo . . . sam si moram ogledati ljudi ... o katerih je govorila.. Sekiro vzamem, pa jo sam mahnem v mesto . . . Drva je šel cepit .. . Strašno oprezno je treba. Prav pravi: cena človeku je njegovo ¿elo. A to je tako delo, da se mora človek visoko oceniti, če se ga loti. Le pomisli na onega kmeta . . . Kaj mu je? Pred Boga ga lahko postaviš, ne le pred komisarja — pa se ne vda.....
Krepko stoji na svojem, do kolen se zarije ... A Nikita. a? Tega jc bilo sram . . . Čudno! Ne, če se ljudstvo združi, potegne vse za seboj . . .
—	Združi! Vpričo vas lujejo človeka, a vi pa zijate . . .
—	potrpi . . . Reci: hvala Bogu, da sami nismo bili tega človeka . , , da! Če nkažejo: bij. pa Hitijo. , «Morda plačejo v svoji jiojranjosti od bridkosti, a eijejo
. ^Ljudje se ne smejo * otresti reerinstvfr. če ne jih dobe sami. Bodi kar ti ukažem . . : volk, svinaa*<.*#ile člpvek nikar . , . A kdor t^erfVzne, ga iztrebijo «s sveta. Ne, "tako Se je treba domenil* <»a »e nmogi naenkrat, o-smelijo, da vsf >iaenkfat vstane-.jo . .	-i* • • v.- ..
1 Dotj?o je še'#ej>otal s pritajenim glasorp* da je mati. komaj sllMTa njegove besede, pa je začel zopet glhfcnejše ingOstčjš* Žena ga je ustavila: t' i . <
—	Bolj potiho, da je ne -zbudiš .. . 4
Mati je » zaspala v globokem spanju, ki se i« kakor uroSt oblak nenadoma navalil nanjo, jo objel in odnesel.	\
Tatjana jo je zbudila, ko je sivi jutranji somrak še slepo gle-
dal s svojimi praznimi očmi v izbo in ko je nad nebom v hladni tihoti zaspano plaval in se tajal bronasti glas cerkvenega zvona.
—	Samovar sem pripravila, da popijete malo čaja; hladno bo s postelje naravnost ua voz . . .
Štefan si je razčesal zmedeno brado in izpraševal. kje da jo dobi v mestu; njej se je zdelo, da je kmetov obraz postal lepši, izrazitejši . . . Pri čaju je pripomnil smeje:
—	Kakšno čudno naključje . . .
—	Kaj? — je vprašala Tatjana.
—	To znanje! ... Tako preprosto . . .
Mati je dejala zamišljeno, a u-verjeno:
—	V tej stvari vlada vsepovsod čudna preprostost . . .
Pri slovesu sta razodela celo množico drobnih skrbi za njeno udobnost, sicer pa nista tratila besed.
Sedeč na poštnem vozu si je mati mislila, da bo kmet deloval oprezno in tiho kakor krt, in pa neumorno. In zmerom bo zvenel okolo njega' nezadovoljni glas žene, sijal bo juhi žgoči blesk njenih zelenih oči, in dokler bo živa. ne umre v njej maščevalna, voljča žalost matere nad izgubljenimi otroci . . .
Domislila se je Ribina, njegove krvi, obraza, njegovih beaed — srce se ji znova krčilo v grenkem pbčutku nemoči pred zverinami, In vso pot do mesta je stala pred materjo na motnem ozadju- sivega dno krepka postava črnobradega Mihajla, v raztrgani srajci z zvezanimi rokami na hrbtu, s razmršeno glavo, polna gneva in vere v resnico . . . Mati je mislila na neštevilne vasi. ki so se plabo stiskale k zemljit na ljudi, ki-tajno pričakujejo prihod resnice, in na tisoč*, ki molče. brez premišljevanja 'delajo vse življenje iti nič ne prieaku-.F.io. • •"*•	• '
Življenje se ji je zdelo kakor zorano, gričasto polje, ki nemo in pozorno pričakuje delavcev in molče obeta svobodnim, poštenim rokam:
—	Oplodite me s semenom razuma in resnice — povrnem vam setev stotero!
Spominjajoč se svojega uspeha je začutila globoko'v prsih lehak
trepet radosti; sramežljivo ga je potlačila in odganjala misli na Štefana in njegovo ženo.
Ko je v dalji zagledala mestne zvonike in hiše, jo je poživilo toplo čuvstvo in pomirilo njeno vznemirjeno, utrujeno srce — v njenem spominu so šinili obrazi ljudi, ki so dan za dnem neumorno in uverjeno prižigali luč spoznanja, in trosili iskrč njegovega ognja po zemlji. Dušo ženske je napolnila mirna želja, da posveti tem ljudem vse svoje sile in svojo materinsko ljubezen, ki so jo misli teh ljudi poživile . , .
XIX.
Doiua ji je odprl duri Nikolaj, ves razmršen, s knjigo v r^ki:
—	Ste že tu? — je vzkliknil radostno. — Ste pa hitro . , . budilo! Rad vidim, da . . .
Njegove oči so ljubeznivo in živo migale pod očali, pomagal ji je pri slačenju, z ljubeznivim nasmehom ji je pogledal v lice in dejal:
-r- A pri meni je bila |*> noči hišna preiskava, pa sem ugibal: zakaj? Ali se je vam kaj zjodilo? . . . Pa zaprli me niso . . , Če bi bili vas zaprli, bi tudi jas ne o-stal prost! . . .
Peljal jo je v jedilnico iu živahno nadaljeval:
—	Ampak vseeno so predlagali, da me poženo iz službe, ,To mi ne dela bridkosti . . . Naveličal sera se seštevati kmete brefc kmetij in tudi ni kedaj . . .
Izba je izgledala, kakor; da bi bil močan hrust v besnem popadku s ceste butal ob stene, dokler se ni znotraj vse raztresl). Podobe so ležale, po tleh, o|oji so bili odtrgani in so viseli kakor cunje, na enem mestu je bila vzdignjena deska s tal. ua tleh pred pečjo je bil raztresen pepel. Mati je zmajala z glavo ob pogledu na znano sliko in nepremično gledala na Nikolaja, ki se ji je zdel ves nov.
Na mizi je stal ugasen sauio-var, nepoinita posoda, klobasa in sir na papirju namesto na krožniku kosi kruha so se valjali in drobtine, knjige in oglje.
Mati se je tiasmehala, in tudi Nikolaj se je v zadregi zasmejal.
—	Sliko razdejanja sem še izpopolnil ... a to nič ne de, Ni-lovna, prav nič. Mislim, da se vrnejo, zato nisem pospravil. A kako ste se vozili vi?
Vprašanje je težko zadelo njene prsi — pred njo je stal Ri-bin, iu začutila je krivico, da ni takoj govorila o njem. Sklonivši se na stolu, se je približila Nikolaju iu začela s pripovedovanjem pazeč, da ohrani ymir in da ničesar ne pozabi.
—	Prijeli so ga. . .
Obličje Nikolajevo je zatrepetalo.	>i * • .
—	Da? Kako?
Mati je zamahnila z roko in nadaljevala, kakor da bi stala pred prestolom pravice in ji tožila o trpinčenju človeka. Nikolaj se je naslonil na naslonjalo, pre-bledel, ugriznil se v ustni in poslušal. Počasi je snel očala, položil jih na mizo in segel z roko po obrazu, kakor da bi si otiral nevidno pajčino. Obraz se mu je zo-stril, čeljust mu je izstopila, nosnice so zatrepetale — prvikrat ga je mati videla takega iu ustrašila se je.
Ko je končala, je vstal, hodil po sobi semintja in vtaknil pesti globoko v žep. Potem je zamr mral skozi zobfe:
—	Velik človek je . . . kakšna notranja lepota! Težko mu bo v ječi, za take ljudi ni tam!—Pred materjo je obstal in vzkliknil z zvenečim glasom :
—	Kočno so vsi ti komisarji, stražmojstri same ničle, palice v rokah pametnega dreserja, da, da. Ali ubiti je treba žival, če se je dala premeniti v živino! U-biti je treba steklo svinjo!. . .
Vse globlje je skrival roke, za-držujoe svojo razburjenost, vzlic temu jo je mati čutila in "ifc je navzela. Oči njegove so postale drobne kakor noževe špiee. «Stopajoč po izbi je govoril hladno in jezno:
—	Poglejte, kakšna stralrota! Peščica glupih ljudi brani svojo pogubno oblast nad ljudstvom, pa bije, davi in uničuje vse . . . Podivjanost raste, okrutnost po staja življenski zakon — pomislr-te! Eni bijejo in se obnašajo nekaznovani kakor zverine; za žej-
no naslado po trpinčenju boleha jo, za ostudno boleznijo vseh sužnjev, ki jim je dano na prosto, da izkazujejo svoja suženjska čuvstva in svoje živalske na vade. Drugi se zastrupljujejo z maščevalnostjo, tretji, pobiti do otopelosti, postajajo nemi iu sle pi. . . . Ljudstvo kvarijo, vse ljudstvo!
Obstal je, prijel se za glavo iu stisnivši zobe umolknil.
—	Nehote postaješ sam zverina v tem zverinskem življenju!— je dejal tiho.
Premagal je svoj neiuir in pogledal mirno, s trdim bleskom v očeh materi v obličje, zalito od tihih solza,
—	Ampak časa ne sme v a it gubljati, Nilovna . . . Dajte, so-družica, kje je vaš kovčeg?
—	V kuhinji! — je odgovorila.
—	Pred našimi vrati stoje vo-hhuni — taka množina se n* bo dala neopaženo odnesti iz hiše... skriti jih ni kam, a nocoj, mislim, da pridejo spet. Ne bi rad, da vas zapro ... Kakor mi je žal dela. vse bo treba sežgati.
—	Kaj? — je vprašala mati.
—	Vse, kar je v kovčegu.
Razumela ga je, in dasi ji je
bilo bridko okolo srca. ji je |>onof nad uspehom izzval legak na smeh na obrazu.
—	Tam ni nič( nobenega lističa ! — je dejala in začela živahno pripovedovati o svojem znanju t Čuntakovim. Nikolaj jo je poslušal; izprva je nemirno, uamrščil obrvi, potem.se je čudil, a nazadnje je prekini! njeno pripovedovanje vzklikom:
—	Čujte, to je naravnost ime-litno! Taka sreča.
V zadregi ji je stisnil roko in potiho vzkliknil:
—	Genili ste me s svojo vro v ljudi. . kako lepa je vaša duša ... ljubim vas. kakor bi svoje rodne matere ne ljubil...
Objela ga je za vrat in ihte od sreče pritisnila njegovo glavo k svojim ustnim.
—	Mogoče ... — je zamnnral vznemirjen in zmeden vsled novega čuvstva — mogoče blebetam neumnosti. ..
Videč, da se je poživil, čuteč veliko veselje v njem. se je smehljala z mehko radovednostjo; rada bi bila izvedela, zakaj je za žarel in se razživel.
—Sploh je čudno! — je dejal in si s tihim, prijaznim nasmehom mel roke. — Veste, zadnje dni sem živel zelo lepo — ves čas settn z delavci čital, govoril, opazoval ... In v duši so se nabrala tako ... čudovita, zdrava,/čista čuvstva ... Kako imenitni ljudje, Nilovna! Kakor majski dnevi! O delavski mladini govorim — krepki, čuteči fantje ... polni žeje po spoznanju ... Gledaš jih in vidiš * Rusija bo najjasnejša demokracija na zemlji!
Z rokami je potrdil, kakor da hi prisegal; po kratkem molku je nadaljeval:
• Sedel sem, pisal in — kakor da bi bil skisal in splesnil nad knjigami in številkami... Skoro leto dni takega življenja — to je glupo ... Vajen sem bivanja med delavstvom in če »em odtrgan od njega, mi je neprijetno... Veste, hrepenim po tem življenju ... A sedaj bom zopet živel svobodno, shajal se bom ž njimi in se ukvarjal z njimi .. . Saj razumete — na zibeljki novorojenih misli stojim, pred podobo mlade, tvorne energije. To jo preprosto, lepo in močno vznemirja človeka ... Pomladi se, trd postane in živi bogato življenje!
Zasmejal se je zmedeno in veselo in njegova radost ie prijela tudi materino sree, ki jo je razu melo.
—	In pa — imenitna ženska ste! — je vzkliknil Nikolaj. Velika, mehka sila je v vas... ki vleče k vam srce.. . Kako svetlo rišete ljudi .., kako dobro jih vidite!...
—	Vase življenje ' vidim, "tn^u-mem ga. dragi moj ...	>
—	Vas — ljubim .. . kako čudovito je ljubiti človeka ... kako lepo . .. '
—	Vi'zbujate ljudi od itrtvib. vi! — je'goreče zasepetala mati in mu poglndila roko. — Dragi moj. nmlim in vidim, da je treba mnogo dela. mnogo potrpljenja : žfl itn. da ne upadejo va<5e sile... Pošlim»ite torej, kako je bilo potem . . . Ženska je tam, pra vim. žena <'umakova ...
Nikolaj ie sedel poleg nje. svoj razrsdoščeni obraz je obrnil v zadregi vstran in si gladil lase; s
kmalu se je obrnil X materi in željno poslušal njeno tekočo, preprosto in jasno povest.
—	Čudovit uspeh! — je vzkliknil. — Prav lahko bi bili prišli v ječo... Na, pa to presenečenje ... Očitno je, da se giblje tudi kmet ... saj je naravno. Ta ženska — prav natanko jo vidim pred seboj!... in čutim njeno raz-ljučeno srce.. Prav ste dejali, da ne ugasne*... nikoli! Izobraziti moramo za agitacijo na kmetih posebne ljudi . . . Ljudi teb nam manjka ... povsodi 'Življenje zahteva sto rok ...
—	Če bi le Paša bil prost... in Andrjuša- — je tiho omenila mati.
Pogledal jo je iu sklonil glavo.
—	Vidite, Nilovna ... težko vam bo slišati, a vseeno vam povem ... dobro poznam Pavla — iz
ječe ne utbeči. Sodbo hooe, stati hoče v vsej veličini... temu se ne odreče. In tudi treba ni! ... Iz Sibirije bo ubežal.
Mati je vzdihnila in tiho odgovorila :
—	Sam ve, kaj je najboljše ...
Nikolaj jo skočil na noge, prevzet od veselja, in dejal skloniv ši glavo:
—Hvala vam, Nilovna, danes sem preživel prekrasne trenotke ... mogoče najljepše v svojem življenju ... Hvala vam ... dajte, da se pol jubjj a !
Objela sta se in molče gledala drug drugemu iz oči v oči.
—	To je lepo! — je dejal tiho.
Mati je razločila roke, objemajoče njegov vrat in se vsa srečna za smej al a.
—	Hm! — je «lejal Nikolaj naslednjo minuto in opazoval mater skozi očala.' — Če bi vaš kmetic le kmalu prišel k nami... Glejte o Ribinu je treba napisati letak za na deželo, njemu to ne bo škodovalo. ko se je tako smelo obnašal, naši st vari pa bo koristilo ... Še danes ga napišem, Ljudmila ga hitro natisne... Ampak kako spravimo letak tja?
—	Odnesem ga jaz ...
Ne, hvala vam !... — je urno vzkliknil Nikjolaj. — Mislim, da bo Vjesovšikov za to,
—	Ali naj govorim ž njim ;
—	Dobro, poskusite!... Poučite ga.
—	Kaj pa jaz?
—	Ne vznen\irjajte se!
Sedel je in začel pisati. Mati je pospravila z mize; pogledala ga je in videla, kako se mu trese pero v roki, pokrivajoč papir z vrstami črnih besed. Časih se mu je potresla koža na vratu, zati-snil je oči in podbradek mu je zatreptel. To jo je razburilo.
—	Kaznuj jih! — je tiho zamr-mrala. — Prav nič se mi ne smilijo zlodeji...
—	Gotov sem! — je dejal in se vzdignil. — Skrite ta listič pod obleko ... A pomislite, 5e pridejo orožniki, vas preiščejo ...
—	Pasja zalega!
Zvečer je prišel doktor Jvan Danilovič.
—	Zakaj se oblast naenkrat tako vznemirja? — je dejal begajoč po sobi semintja. — Sedem hiš-nih preiskav »e je izvršilo ponoči. Kje pa je bolnik, a?
—	Včeraj je odšel! — je odgovoril Nikolaj. — Danes, vidiš, je sobota, pa ima sestanek... ne more ga izpustiti...
—	Ampak to je neumno: s preklano glavo na sestanek ...
—	Tudi jaz sem mu dopovedoval, a brezuspešno ...
—	Rad bi se pobahal pred sodrugi — je pripomnila mati — glejte, svojo kri sem prelil ...
Doktor jo jp i»ogledal, napravil strašen obraz in dejal, stisnivši zobe:
—	TThu. krvoločnica ...
—	Ivane, tu nimaš nobenega o-pravila, a midva pričakujeva gostov — beži! Nilovna. dajte mu letak...
—	Zopet letak ? — je vzkliknil doktor.
—	Vzemi ga in oddaj v tiskarno! ..
»— Dobro, izročim ga. Se kaj?
Vse je. Pred vrat m i je vohun;-	' *
—	Videl sem ga. Tudi p ed ino jimi vratmi stoji. Na'svV1cnje' Na svidenje, krvolorniea ... Veste prijatelji, spopad na pokopa liščn je bil navsezadnje čedna reč-Vse mesto razpravlja o tem. vse ljudi vznemirja, misli'ustavlja ... TVoj letak c>b tej priliki je izbo ren in je prišel pravi čas... Zmc rom sem dejal, da je dobra vojna boljša od suhega miru ...
•— Dobro, le pojdi ... fDsl.e )
Za pravico <h življenja.
Noč. Nobena zvezda ue tr*peče ua nebu, nobenga glasu m ruti iz daljave. Prazna noč, hres svetlobe, brez šuma. Nobenega ¿iv,u bitja daleč naokolo. Le tam v gu" im leli bolgarski vojak. Roke i noge je stegnil daleč od prsih mu kljuje grozna bolt ki mu jo je pri/.adjal smrtoi svinec, mukotrpna žeja mu ra suhe ustnice, iz oči gleda pred smrtjo, mrzlica ga stresa tako leži na vlažni, s krvjo pr«. žeti travi v mrzli zimski noči stokajoč, sam, zapuščen in po.' zabljen---
Bilo je pred dvanajstimi uraini Hiteli so dalje, čeprav je 8ipai sovražnik nanje ogenj. Komaj nekaj grižljajev kruha, komaj nekaj ur spanja v teku enega te. dna! Ali vkljub temu dalje, ved-no dalje! Naboji so frčali, sovraži nik je meril dobro iz varnega za-vetja, zgrudil se je tovariš 2a to-varišenij. eden tukaj, drugi tam!
vsaj mora biti! Ne stoj! Dalje! Vrsta je prišla nanj! Tam, ob robu gozdiča ga je zadelo. To! liko moči je še zbral, da se je zvlekel pod drevje. Potem se je zgrudil. In sedaj leži tukaj — dvanajst dolgih, mučnih ur.
Na tisoče jih je šlo v tem času mimo njega; počasi se plaze* pred sovražnikovimi streli, aj~~ zopet v besnem teku, puško v ki, ali le dalje, dalje! Ali nil od teh mu ni pomagal, nihče . ni smel pomagati. Kaj pomei do smrti ranjeni v šumni stri bitke. Zdaj so že daleč, daleč. N ben lom ne krikne skozi noč, ben strel je ne razsvetljuje. Sai pričakuje smrt.	■
Ali še lehko misli? Kakšne JH ke se pode po njegovih bolmi r«Skaljenih možganih! Ali na mlado ženo. ki jo je zasnol pred letom dni? Na zlatolasei fantička, ki mu ga je rodila pi osem dni, preden je moral na jišče? Na staro mater, ki ga vzgojila in zredila, ki ji je bil stare dni opora, ponos in srečaj Ali se spominja ure, ko se je slavljal od doma, ko je zadnjil poljubil sinčka, ko se je objemu žene in matere? Ali misli nH življenje, ki g« žive sedaj njJ govi dragi, brez očeta in rednih ka?
Dani se. Čez dve uri bo vt-plamtelo solnce, krvavo rdeče nt nebu. Ubogi, mladi bolgarski vo-jak ga ne bo videl več. Umiri sam, zapuščen in pozabljen. Ji
V borni sobici, v Sofiji, sedi ob robu postelje žena. Zraven njs; spi zlatolas fantič. Mlada mati nt more spati. Vedno in vedno čits v časopisu zadnje vojno poročilo. Oko obstaja na enem mestu: štirideset tisoč mrtvih! Štrideset tisoč v eni sami bitki! Štirideset tisoč v enem dnevu I In on? 0 njem ne pove časopis ničesar, je ostal živ, ali je zdrav, ali je ko mlad, vesel in močan kot ne^ koč? Ali bo poleg, ko bodo kor kali zmage pijani v veliko tnršl mesto? Ali se povrne k njej, svojemu fantiču? Ali pa je m< da vse, vse proč? Morda je m« onimi štirideset tisoči? Ali W ranjen, pohabljen, v bolečini v hospitalu? Ali so ga morda gli v oni širni grob na bojišču, katerem so nagrmadeni drug p leg drugega, drug vrh druge( padli boritelji? A časopisi mol o njem. Čakala bo tedne in taft. preden izve, ali je tudi on med i nimi štiridesetimi tisoči, ali ne.
In beda stanuje v njeni hiši tedne, ni ne dela ne kruha! \ kaj za to! O. da bi le ne hi te skrbi, te grozne skrbi, uro uro. dan za dnem Vrnili zai ker jo že utrujena do smrti, sanjah vidi njega in sebe. ko se še kot otroka igfala, vidi ko-je dorasel v postavnega n deniča. ki jo je vzljubil, v sanj doživi še enkrat prelestno 1 rtro, ko "se mu je vdala v str nem veselju, vidi ga. ko je kH ob njepi postelji ob porodil «ti ka! AH iz blaženih spominot hipoma zbudi > in pred očmi ftoiotno vojne si i le. «itiridi tisoč v enem dnevu.
A" mestu buči veselje zma^ eer. Mladi ljudje bodii< eali. nosijo zastave in 4'Živel car!" V njeno *obifl^|f darja zamolklo klicanje, ne
je? topo zre v časopis: Atiride-tisor na en dan!
Ji
olo gostilniške mize Sede
nje. Eden od njih ima v ro-
asopis in Čita svojim pivskim
eem poročilo ovojni; "Štiri-
i tisoč jih je padlo!" Bero
parno, kakor se pač bere
» ČasnUka poročila in pivo
dobro tekne. Saj smo postali
tako topi, brezčutni in brez-
in i. Kdo bi se še vznemirjal
tem: "Aticideset mladih, čvr«
, življenja se radujočih mož!'
ideset tisoč žen, ki so izgubile
roga, štirideset tisoč mater, ki
iigubile sinove. Kdo misli na
Tako prijetno se kramlja ob
arcu piva o krvavih bitkah.
hkomiselno govore, da bo tudi
armada morda " mariirala \
Kako lehko se to izgovori. A111-
k kadar se udejstvi, postane
rasna, krvava resnica! Potem
krvave tudi naši sinovi sami,
jajmščeni in pozabljeni na tujih
tleh! In tudi pri nas sedi v bor-
nili izbah mnogo, mnogo mladih
i(D. ki vedno in vedno čitajo v
liukotrpnih skrbeh strahotno he-
f: "Štirideset tisoč!" e
Ali mi hočemo živeti. Živeti in iti za ieao in otroke. Živeti in Iti za svetlrj.šo bodočnost. Ži-►ti in delati, da ne bo smrt polila na en dan štirideset tisoč, reti in delati za lepšo bodoč-lt miljonov. ki trdo robotajo vladajoče. | (V hočemo mir, tedaj ne iz pora strahu. Ali ne zremo vsak smrti v obraz, ko stojimo ob nečem stroju, ee srno v črni uui zemlje, če smo na visokih rbaii. Ali ne vkljubujemo krv-Bm, kadar se borimo za naše ¡ite pravice, svobodo? Ne, ni-strshopeini! Dobro se zna-boriti, tudi življenje daruje Če je treba, v boju za našo •o stvsr, za blagostanje, za lost ljudstva. Čemu tvegati Ijenje za tuje dežele t .naše rno-¡posvetimo boju. za pravico de-in življenja v doinovini!
Vojne strahote.
)jni poročevalec "Avanti"-sodrug Eugenio Guarino, pi-Plovdiva: Strašen je pogled ilezniško progo in cesto ob ki vodi iz Sofije preko Plov do Mustafa paše. Počasi se tajo po njej ogromni vlaki leni z vojnim materialom tirni četami in ranjenci. Sre-vseučiliškega dijaka^ rezerv pobočnika, ki se je vračal m, s kroglo v rami, z bojišča je v vseh velikih bitkah, ki so (pršile na vzhodnom bojišču: v jngradu. Ljule Burgasu, Ba-Eski, Sanaju in Torlu-Saraj
ladi častnik, vesel in zgovo , je, ne oziraje se na rano in glo, živahno gestikuliral z ro-mi, ko je pripovedal svoja filo ska razmotrivanja o vojni, povedal je strahote iz bitke Oorlu-Saraj-Viza in pripove al, kako mednarodno vojno to uprav v vojni ne valja nie. bitka^e dokaz, da smo vkljub izaeije še vedno barbari, sem moral ravnati prav tako, r so ravnali drugi. Postal ;er. krvolok. V tem času util povsem drugače; čutil da mi je izginila vsa ona ci-eija, ki sem si jo bil pridobil jo in učenjem. Bojno polje je docela spremenilo, in za-sem se. da nisem tisti, ki bil prej. Vidite me sedaj, da ejam in sem zgovoren, da dober dečko. Sedaj niti ne bi pogledal koga, niti ne bi zadaviti ranjenega Turči-a tam doli. . .
Klanje.
tem hvali izvrstno srbsko tvo, ki povzroča Turkom poraze. Prša ob prsi, če ne eli v obrambo topniškega , ne bi mogli premagovati ov. In pripoveduje o nemi-prizoru, ksko so bolgarsko ištvo in strojne puške kar v minutah pokosile celo divizi-tarških konjenikov, ki je štela ifedem tisoč mož. To je bilo tizi. ko so Turki naskočili bolgarsko krilo, da bi ga obli. Bolgari so morali daleč kupe zloženih mrtvecev, fla odirali dalje.
Pobijto vse!
Turki se navadno ne odlikujejo z realnostjo v vojni. Često so nas grdo prevarili. Dvigali so belo zastavo, a Če bi jim prišli v bližino, bi pričeli znova z ognjem. Temu se je pa odpomoglo tako da je general zapovedal, da ne glede na bele zastave ustrelimo in ubijemo vsakega sovražnika toli ko časa, da jih ni več. . Najbrže ste opazili, da v zadnji bitki prav zaprav nismo nikogar ujeli. Glej te in ne bo jih več pod oblake.. Če bi bili hoteli/bi bili lahko uje li pol turške vojske. Z vseh strani so nam samo plapolale bele zasta ve. Ali po zapovedi smo morali streljati dalje. Čira več jih pobi jemo, tem bolje je, so dejali po veljniki. Ne vemo, kaj bi napra vili z ujetniki, posebno, ker so ta ko gladni in požrešni ti Turki.
Tudi ranjence sovražnika, i Kako je delal Turčin! Ce bi se ranjencem bližal naš sanitetni od delek, bi streljali. Tudi proti tem činom je našel vrhovni poveljnik lek. Popolnoma enostavno: vsak Bolgar je dobil nalogo, da mer ranjenci najprej pobije vse Tur ke. Drugega leka ni bilo, zapovec se je izvrševala.
Nemški častnik.
: Celo meni — nadaljuje ranjeiu bolgarski častnik — se je prime ril slučaj, ki ga ne bom nikdar pozabil. Vidim ga še vedno s ti stihi modrimi in lepimi očmi, ka ko me za pomoč proseče gleda Bil je to nemški častnik, ranjen ki je ležal ob kupu mrtvecev kjer sem pridirjal na konju mi mo, nesoč povelje. Stopil sem s konja, da mu okrajšam muke.
—	Prizanesite mi. nisem Tu rek — mi reče francosko.
—	Ne smem, zapoved je.
—	Tedaj čujte! V žepu imam uro, rad bi, da jo daste v Sofiji konzuju in denar za mojo rodbi no.
—	Niti tega ne smem. Pot smrtjo se ne smem dotikati ne de narja, ne imetja ranjencev.
Nemec je umolknil. Sam sem ga ubil. Kaj napravim? Zapoved Zgražate se? Zgražam se tudi sam. Jaz, nežen dijak, sem stori to, kar se mi je tedaj zdelo na ravno. Vsako čuvstvo otopi, če gledate nekaj dni toliko množino mrtvecev.
Požigajte hiše!
—	Čudite se? (Pokaže na ranjenega aktivnega častnika.) Ali vidite suhca kraj postajne čakalnice? Cesto se je dogajalo, da so Turki bežali, se poskrili v hiše in od tam streljali na naše vojake, če so dospeli v streljno daljavo. Tedaj je general odredil, da naj zažgemo vse hiše, do katerih pridemo spotoma1. \Im> stoti ne Turkov jV zgorelo. A prav nič nam ni bilo tega žal,' ker jamčim vam. da tudi nas ni čakala boljfta usoda, če bi jim bili prišli v roke. Nekega večera je ta častnik sam ustrelil s svojim revolverjem pet Turkov, druge pa uničil z gojnem, ko je nekoč na potu s svojo četo opazil, da je nekdo streljal iz bližnje hiše.
Življenje in smrt.
—	Počasi izgine vsakršna človeška zavest, ostane le živalski nagon in zavest pokorščine zapd-vednikov. Meni je žal. da sem moral odkloniti uslugo umirajočemu prijatelju, ki me je prosil, naj mu vzamem iz pasu 180 levov, in prstan. dy ga izročim njegovi zaročenki? Nisem smel. Ni časa tedaj premišljevati; niti pomisliti, da je prijatelj, ki prosi. In kako naj bi vendar mislili na življenje drugih, ko si rešil svoje življenje čudoma? Poslušajte samo. Naenkrat zadene kroglja mojega za-povednika v prsi in on omahuje na konju. Razjašem, da pomagam trem drugim vojakom, da ga rešimo s konja; odredim, da ga spravijo na saniteten voz in skočim takoj na konja, da prevzamem poveljništvo. Prav v tistem trenutku se rszpoči granata, ubije ranjencs in raznese vse tri vojake. ki so ga hoteli odnesti. Če bi bil zajahal le minuto kasneje, pa vam ne bi mogel danes povedati vsega tega. ksr vam pripovedujem.
Gladni v bitko.
Ni samo kri in smrt. ki na« >odivja. Trpljenji in muke. po manjkanje za življenje, tudi to nas v vojni pozverini. Bitka pri Ljule Burgasu je bila bitka glad-
nih; na obeh straneh nismo jedli štiri dni nič. Naš zapoveduik ni hotel čakati na voze z živili, ker se je dotlej bal, da bi izgubil dobre postojanke. Ob tej priliki je bilo videti, kako so gladni ranjenci stikali pri mrtvecih, da bi dobili kaj j esti. Naravno, da so isksli zaman. Tudi žeja je morila obe vojski. Da bi le videli, kako so vojaki planili po bitki k napol blatnim lužam, ki so nastale nekoliko dni prej vsled dežja!
Zveri.
— Sedaj mi povejte, je li mogoče ob takih prilikah misliti na plemenita čustva? Toda še nekaj. Videl sem ponoči dva ranjenca, kako sta se obnašala drug proti drugemu, eden je bil Turek, eden pa Bolgar.
Nekoliko prekinem, da se zamislite v lep pretresljiv literarni nrizor: kako sta se bratski poljubila, objela, tolažila itd.
Kako sta se grdo gledala in se kar obenem dvignila, zakoloturi-la. dokler ni močnejši P>olgar premagal Turčina in ga umoril. Ob tej uri. na tem tužnem kraju jih ni nihče silil k temu zverstvu. V vojni, dragi prijatelji, vse besni.
Pomiloščeni infanterist. Infan-terista Bahurina, ki so ga 23. ok tobra obsodili v dosmrtno ječo, je car pomilostil. O obsodbi itifau-terista poročajo: Ko je imel car pri borodinskem slavi ju v Moskvi na Ilrodinskein polju parado, je vojak Bohurin iz vrste nenadoma otekel proti carju. V desnici je držal puško v leviei papir. Neki eeneinl ea je skušal pridržati. Bohurin si je dal vzeti orožje sko-ro brez odpora, pač se je izpulil več ofieiriem in je tako dospel v neposredno bližino carja, kier mu je kozak iz carjeveea spremstva iztrgal nanir, ki ga je krčevito držal, in njega samega prijel. Bohurin je hotel izročiti earu orošnjo, ker je bil trdno uverjen, da so ga krivično vtaknili v vojake. Že preden je stopil decembra 1011 pod orožje, je ukrenil razne korake, da doseže osvoboditev ampak zaman. Starejši brat je v aktivni službi, edini mlajši brat pa ie bolan. Tako je bila mati na vezana le na podporo te^a sina, ki bi bil moral potemtakem po ruskih. zakonih biti prost vojaško službe. Oblasti na so v svoji ue-umljivi modrosti spoznale, ^ da mlajši bolni brat ni povsem nezmožen ?za delo, na so vztrajno zavračale vse rekrutove prošnje. Prošnjo na carja, ki jo je bil kmalu odposlal, so mu zaradi formalne napake zavrnili. Tedaj je Ba-hurin menil, da pride do svoje pravice, če sam izroči carju svojo prošnjo... V službi se je izvrstno vedel, tudi drugače so poročali o njem le dobro. Zaradi slučaja na hodinskem polju pa sA ga obsodili do smrti v kaznilnici, ker je trdno in neomajno verjel, la mu bo dal pogled iskano pravico. Dogodek se je odigral na tistem kraju, kjer so za carjevega kronanja pred šestnajstimi leti tisoče l$i so se bili zbrali h kronanju svojega carja, kmete in delavce. potnendrali in poteptali, ker je bila policija, previdnost te države. ukrenila nezmiselne odred »p v "varstvo reda". Car je ven-lar spoznal strašno krutost sodbe nad ubogim infanteristom in gn ie pomilostil.
AVSTRO -AMERIKANSKA
ČRTA.
NI5CK EC CENS.
Velike ugodnoatls
električna luč, ¿«vratna kuhinja, vino uitouj, kabine tretjifa razgreda na parniku
Kaiser Franz Jozel I. In Martha Washington
Na krovu se govorijo vsi Avstro-ofterski jeziki.
Družbeno ladjevje parnikov na dva vijaka:
Kaiser Franz Jozel I., Martha Washington,
Laura, Alice, Argentine, Oceanic;
NOVI PAKN1KI V DELU.
Za vse informacije te obrnite na glavne zastopnike
PHELPS BROS. & CO.
6ii'l Ait's, 2 Washington St., N» York.
ali pa na druge uradne zastopnike v Združenih državah in Canadi.
Aillwaukea, Wia
■odru«
LOUIS BERGANT 257 — lst Avenue
priporoča Slovencem in Hrvatom «v« dobro založeni 8ALOON.
ADVERTISEMENT
Vse oči obrnjene na Milwaukee
Ako se zanimate za napredek Človeštva pazite na Milwaukee kjer socialisti kontrolirajo mesto in county in vršijo veliko delo To pa najlažje storite, ako se na ročite na "Milwaukee Leader9\ nov. soc. dnevnik. Leader je iz vraten in metropol i tak i časopis ki prinaša vse novice, največ pa zornoeti pa posveča delavskim in tereaom.
Naročnina za celo leto znata $3.00, 25c na mesec. — Naslov The Milwaukee Leader, Milwau kee, Wis.
M. J OVANOVI CH
84 — 6th Str. Milwaukee, Wis.
PRODAJA filFKARTE.
Pošilja denar po pošti in brzojavno. Izdeluje: Obveznioe — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in ces. in kr. konzulatu.
EDINA HRVA&KO — SLOVEN SKO — SRBSKA AGENCIJA.
TUJCEM priporočam svoje do bro urejeno prenočišče in rettav racijo, domačinom pa svoj saloon vsem skupaj pa vse.
Obuvalal IG- «usljan
229—1st Ave.	s
MILWAUKEE. WI8
trn moéke: od $1.10 do $4.00 t« lennke: od $1.00 do |S.60 ta otrok«: od tOc do $1.60
Mi vas hočemo vselej zadovoljiti
AHRENS&VAHL
355 Grove St.
Milwaukee, Wis.
ROJAKI
v VVaukeganu!
čc kočete piti dobre pijače in se zabavi ti po domače pojdite k
Be Mahnich-ii,
m Mirke! Street, Wanke«ai.
Pri njemu je vee najbolje. Kdo? ne vrjame, naj se prepiča.
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
IA 460 6RAID AIE., IER0SHA, VIS
Telefon 1199.
ANGLEŠČINA.
Mi poučujemo angleščino in lepopisj*
%
te peto leto. Učimo potom dopisova nja. Dobri uspehi. Lahka metoda. Uči te se doma. Pouk traja do šest mese cev. Šolnina nizka. Pišite po pojasnila še danes.
Slovenska Korespondenčna dola, 1380 E 40th 8t., Cleveland, Ohlo.
(Prejšnji naslov: 6119 St. Clair Ave 8. B. 10).
Ob \ovem letu bo imel "Prole-tarec" 1000 novih naročnikov več. Olej, da jih kaj dobiš. so. drug! V kontest!
Naprej za 1000 novih naročnikov !
NAJBOLJŠE OBLEKE
izdeluje pe meri sodrug J. KRAINC, 317 Florida St., Milwaukee, Wis.
Ter popravlja, čisti pegla in barva stare.
Najboljše delo in najnižje cene.

de danes naročite en iztis
slavnega romana
9' JUNOLE'
kjer so popisane delavce razmere chicaških klavnic. Cena sniiana na 75 centov f poštnino vred. UpravnUtvo Proletarca

j||jjjpre(Jn(j Vam prWj8|||i *
Vam povim to-lel i•
<
Kadar sami ne veste, kaj!! bi kupili za darilo, pridite ! I in pogovorite se z menoj; ¡1 pridite zagotovo in jaz Vam !! hočem pomagati pri izberi! v svoji bogati zalogi' kras- o nih daril
Archie Tegtmeyer
Diamanti - zlatnina
Odprto zvei^r. 892 National A. Pričnete lahko tudi	Vogal
račun pri nas.	C,rove Street.
Mllvvaukee, Wis. <
SLOVENSKI SALOON
LOUIS BEWETZ, 198 1st Ave., Milwaukee, Wis.
Izborna pijača, izvrstna postrežba.
Vsakdo uljudno sprejet.
Kadar hočete kupiti
uro alž zlatnino
se vselej obrnite aa
Anton Grandlleh-a
374 Kh4 SI., Milvavkti, Vit.
N j e | o v a velika zalof a vas bo vselej zadovlojila
Strokovnjak v popravljanju. Odpošilja tudi po pošti. i
ZA MILWAUKEE, WI8.
81ovencem in Hrvatom priporoča
Andrej Makarovlč
svoj premog, drva in ekspres.
30« lst AVENUE.
Naroča ee tudi pri If. Kuiljanu —229 lat Ave. — Telefonska zveza.
VVažno uprašanje! *]
U n mi opravil
Mär	nijbtiji is Mjfinije £
Konzulara
sodnijske ¡. X wMep vojaSkey^K^zZO'/i Grove st „lo, y/^üin'aukee, Wit,
»»»»»»»♦»»♦»»»»»»^»»»♦♦♦»♦»»»»»»»»»»»»»»»»«o»»»»»»»»»
J CLEVELANDČANI POZOR! I
BELAJ & MOČNIK
t 6205 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO i
i ►
i!---—___
KROJAČA IN TRGOVCA, priporočava svojo moderno trgovino z vsako-vrstno moško opravo. Izdelujeva obleke po najnovejši modi.
T

Lepo osebno sliko
prijatelji vselej z veseljem sprejmejo.
Naši jesenski t :orci modernih fotografij so še posebno privlačni. — Ako nas izvolite posetiti, smo prepričani, da vas , bomo zadovoljili. .
Obiščite nas, da se dogovorimo!
-- S spoštovanjem .	->. ■ «
L. HAGENDORFF, lotogral
173 Reed St., vogal Oregon St. Tel. S. 160. Milwaukee, Wis.
POSEBNO NIZKE CENE NA POROČNIH SLIKAH.

i! POZOR BRATJE SLOVENCI! j
l
Ali fte veste kje je dobiti najboljša me« po najniijl ceni? — Gotovo
▼ novi prvi Slovenski moderno urejeni meeaiei
Ferko Bros., 271—1st Ave. fa Park St.
Tu se dobijo najokuenejše sveše in prekajene KRANJSKE KLOBASE. kakor tudi jetrna in krvav« domač era izdelka ter najoknenejše • PREKAJENO ME80; vee pe najnišjih eenab.
Pridite io prepričajte se sami e naših cSnafc kakor tudi o kakovosti našega blaga.
NIZKE CENE IN DOBRA P08TRE2BA je naše geelo. N« pozabite aas torej obiekati v naši novi mesnici v Joe. Tratnike > vem poslopju.
| MILWAUKEE. WIS. Talsfoa: South Mia .............................................
Marshall & Ilsley Banka
Podruialra h jažai straši S7I NattoMl Ave., ailtvaakee. Wb.
s
KUPUJEMO IN PRODAJAMO AVSTRIJSKI DENAR.
Kdor hoče dela
naj se nemudoma naroči na najnovejšo knjigo: \
"Veliki Slovensko-Angleški Tolmač
ds se bo lahko in hitro bres^ učitelja' priučil angleščine. Knjiga obsega pol
99
sk>v. angl. slovnic«, slov. angl. razgovore za vsakdanjo potrebo, navodilo sa'angi. pisavo, spisovanje angleških pisem in kako se postane amerikanski driavljan. Vr-nutega ima knjiga dosdaj največji slov. angI. in angl. slov. slovar. Kn|fga, trdo In okusno v platnu vezana (nad 426 strani) stane iS-in se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 538 VV. 145 SI., New York, N. Y.
Fdlno In na|ve*)e zalotnlfttvo slov. angl. In raznih slovenskih lm|lg. PIAIte po eenlk.
................MUM' >
<k < ►
Stran Ka> il
♦o......................
Zadeva za H zbor.
Na seji eksekutive dne 8. decembra je bilo sklenjeno, da vsaka sekcija: slovenska, hrvatska in srbska, priobči v svojem glasilu pravila, katera bo predložil sodr. Fr. Petrich v svojem poročilu, zboru.
Namen priobčitve predlog» za pravila, je ta, da se delegatje in člani, ki bi utegnili imeti stvarne dodatke ali spreancm.be posameznim točkam, o načrtu pravil poliče in zato pripravijo, kar bo brezdvomno olajšalo delo zboru.
IZJAVA IX PEA VELA JUOOSLO V AN 8KB SOCIALISTIČNE ZVEZE ZA AMERIKO.
Jugoslovanska socialistična zveza za Ameriko temelji na načelih mednarodnega socializma in pripozna program in pravila socialistične stranke (Socialist Party) v Zed. državah.
Kot veji skupne stranke (Socialist Party) so veljavna za vse ¿lane J. S. Z. tudi pravila državnih in okrajnih organizacij. Za notranje delo pa doloma» zveza 6e sledeča pravila, katere so sprejeli in potrdili delegatje 2. rednega zbora v dneh 25., 26., in 27. decembra 1912 v Milwaukee, Wis.
PEA VILA.
8 I.
Ime, delokrog in sedel organizacije.
1.	Ime: Jugoslovanska »ovialintimna zveza za Ameriko.
2.	Delokrog zveze se razteza na Zed. države, Canado in Mehiko.
3.	Sedež zveze je v Chicagi, 111.
9 2. Namen ln cilj.
1. Namen in cilj Jugoslovanske socialistične zveze je organizirati ameriške Jugoslovane v socialistične skupine in klube, privesti in seznaniti jih potom sistematičnega poduka do pravega pojmovanja socializma in usposobiti jih za gospodarski in politični razreden boj.
93. Sredstva.
1.	Zveza snnje skupine in klube (izobraževalne in politične) in druga novrstna podjetja, ki so v prid jugo-slovanskemu delavstvu v Ameriki.
Klubi ali skupine obdržujejo redne in izvanredne društvene in javne shd* de, na katerih se razpravlja o znan-, stvenih, političnih in gospodarskih vprašanjih. Snujejo čitalnice, knjižnice in izobraževalne šole. Gojijo lahko tudi petje, godbo, dramatiko in telovadbo.
2.	Zveza prireja škode s predavanji o gospodarstvu, politiki in znanosti.
3.	Zveza izdaja čaaaike, letake, knjige in brotarire, ali pa pomaga širiti iste med Jugoa. ani v Ameriki.
4.	V ta namen služijo zvezni mesečni doneski članov, čisti prebitek od zabav, prostovoljni prispevki itd.
| i. Članstvo in prispevki.
1.	<"lan zveze rs more biti vsaka o-seba bodisi ženskega ali moškega spola, ako je spolnila 18 leto in pripoz socialistična načela.
2.	Vsak član plača 25c pristopnine in vsak mesec 25c rednih mesečnih prispevkov v blagajno kluba ali skupine. Pristopnina ostane v blagajni kluba.
3.	Krajevni klubi ali skupine lahko razpišejo po potrebi posebne doneske.
|6. Krajevna organizacija.
1.	Krajevna organizacija se lShko ustanovi povsod, kjer je le pet še ne organiziranih sodrugov ali sodružic.
2.	Vsaka ki jovna organizacija se imenuje jugoslovanska socialistična skupina ali klub. Posamezni klubovi odseki pa imajo lahl^ imena, kakršna si izvolijo.
3.	Krajevna organizacija, ki goji godbo, mora imeti za ta odsek svoj posebni upravni odbor in svojo bla gajno, gospodarsko popolnoma ločeno od blagajne kluba ali skupine.
Ta upravni odbor upravlja zadeve ti-čoče se godbenega odseka: skrbi za učitelja, godbeae inštrumente in vodi korespondenco s tajniki društev ali organizacij, ki jih vabijo na zabave.
Godbeni odsek ima, v slučaju, da se sklepa o povabilu za nastop nesociali-stičnim ali socialističnemu gibanju sovražnim zabavnim priredbam, predložiti povabilo seji članstva kluba, katero po svoji previdnosti povabilo sprejme, ali pa zavrže.
Dalje ima godbeni odsek, ako njega člani igrajo^, na socialistični zabavi, pravico zahtevati po $2.00 od osebe, od katere svote gre 30e v blagajno godbe nega odseka, $1.50 pa članom-godcem.
Od zaslužka na nesocialističnih žaba v »h gre ena tretjina v blagajno godbe nega odseka.
(> je v blagajni godbenega odseka nad IlOfcSe, *e prebitek preda blagajni kluba.
4.	Pevski zbori, telovadba, drama tika in čitalnica se ne ločijo od kluba.
5.	Vsaka krajevna organizacija s« lahko izjavi, da pripada samo k dvoje narodnosti: slovenski ali pa hrvatsko-srbski. Večina na seji oddanih glasov odloči.
9 a Glavni odbor.
1. Vse zunanje in notranje zadeve Jugoslovanske socialistične zvese Ameriko vodi gl. odbor, ki ima svoj sedež v Chicagi, 111.
Glavni odbor sestoj) is članov, katere izvolijo narodno^ne organ its <-ije, in sicer na podlagi vsakik 200 do brostoječik članov v tekočem letu po enega odbornika.
3.	V državah, kjer se je združilo uajaiaaje pet klubov v euo skupino in imajo skupen štatut za skopue akcije v državi, po enega odbornika, katerega jKMtavijo in izvolijo iz svoje sredine. Tak odbornik pa ima prisustovati le enkrat v letu seji gl. odbora, in sicer prvo sejo v mesecu aprilu. Vožnja in dnevnice |m> $3.50 za te odbornike se plača iz zvezne blagajne. Odborniki voljeni na U način, po držfcvah, so korespondenčni odborniki in stoje v ko respontlenčai zvezi z gl. odborom zveze.
4.	Kandidate za volitev v gl. odbor imenujejo čikaške organizacije po potrebi in ua podlagi tajniškega poročila
0	dobrostoječih članih.
5.	Volitev za gl. odbor se vrši potom splošnega glasovanja v mesecu februarju vsakega leta.
6.	Volitve morajo biti končane tekom šestih tednov potem, ko se je razposlalo glasovnice. Ta določba zadene tudi skupine, ki volijo svoje odbornike po državah. Vendar te odbornike ni treba voliti a splošnem glasovanjem v tisti državi, temveč jih volijo zastopniki državnih skupin na svoji skupni seji.
7.	V gl. odbor voljen ue more biti noben trgovec.
8.	Po razglašenem rezultatu se odbor inide in konstituira meti seboj. Izvoli gl. tajnika, zapisnikarja, a predsednika od seje do seje.
9.	V nadzorni odbor volite vsaka narodnostna sekcija po enega člana iz Chicage.
10.	Nadzorni odbor se takoj |k> vo-
1	it vi 'konstituira in nadzoruje delo gl. odbora Jugoslovanske socialistične zveze za Ameriko. 0 svojem delu poroča prihodnjemu zboru.
. §7. Gl. tajnik.
1.	Gl. tajnik vodi korespondenco s klubi, državnimi tajniki lu tajnikom skupne stranke; dalje vodi finančne knjige, izdaje vsake tri mesece račun o stanju blagajne in pregled o stanju krajevnih klubov.	,,
2.	Gl. tajnik je ob enem blagajnik in mora nalagati denar na varno banko, katero določi gl. odbor. Za svoje delo položi varščino, katero določi gl. odbor na seji.
. 3. Gl. tajnika lahko odstavi gl. odbor vsak čas, če je zatotehtnilo vzrokov, ki imajo biti predloženi pismenim potom na enega člana gl. odbora.
4. Kjer so ta pravila za gl. tajnika pomanjkliva, so merodajna pravila skupne stranke.
9 8. Sekcljski upravni odbor.
1.	Za vodstvo svoje narodnostne sekcije, se imenuje ob času, ko se postavljajo kandidati za gi. odbor, tri kandidate več. Kandidati, ki dobe ^anjšino glasov, so ozvoijeni v upravni odbor narodnostne sekcije. Ta odbor upravlja sekcijo na podlagi tekočih nujnosti in po nalogi gl. odbora.
2.	Vsaka sekcija ima po enega člana zastopanega v drugi sekeiji. Kn član upravnega odbora slovenske sekcije hodi na seje hrvatsko-srbske sekcije in naobratno hodi en član upravnega odbora hrvatsko-srbske sekcije na seje slovenske sekcije.
3.	Upravni odbor sekcije se konstituira takoj po izvolitvi in izvoli iz svoje sredine tajnika, ki je zaeno zapisnikar. Svoje seje sklicuje po potrebi.
4.	Upravni odbor sekcije upravlja tisk pod nadzorstvom gl. odbora in mora predložiti vsak mesec poročilo o stanjp glasil gl. odboru v pogled. ,
9 9. Zvezni donesek.
1. Lokalne organizacije odpošljejo vsak mesec za vsakega člana sledeče svote glavnemu tajniku:
Gl. odboru skupne stranke... .5c
State in County a............5c#
gl. odboru zveze po...........3c
narodnim upravnim odborom..Se
Skupaj...............15c
ako ni izvanrednih doneskov.
To svoto je poslati na podlagi izdela* nega poročila vsak mesec — najkasneje do 10. za prejšni mesec.
2.	Gl. tajnik izroči svoto po 2c narodnim upravnim odborom, v smislu izjave članov krajevnih klubov, vsake tri mesece, ko se zaključijo trimesečni računi zveze.
3.	Donesek po 2c se sme porabiti le v svrhe ciljev in propadange jugoslovanske socialistične zveze.
910. Krajevni odbori.
1.	Vsak krajevni klub ali skupina si izvoli toliko članov v odbor, kolikor jih potrebuje za redno poslovanje.
2.	Tajnik zastopa klub v notranjih in Vnanjih zadevah. Vodi finančne knjige in pobira pristopnine in mesečne prispevke. Sklicuj« redno is izvanredne seje in vodi korespondenco.
3.	Zapisnikar vodi zapisnik.
4.	Drugi odborniki pa po naročilu kluba izvršujejo svoje posle.
9 11. Dolinostl sodrugov.
1.	Vsak sodrug je brez pogojno-dol* žan varovati ugled stranke, zvrševati veljavne odredbe zborov in zastopov.
2.	Redno plačevati redne — in če so — tudi izvanredne mesečne doneske.
3.	Kdor ostane tri mesece z mesečnimi doneski na dolgu, se ga smatra za slabega Mana.
4.	Po preteku treh mesecev, ako se član ni javil in navel tehnih vzrokov, mora ponovno plačati pristopnino.
918. Pravice sodrugov.
1. Sodrugi imajo pravieo voliti in
voljeni biti v vse odbore, zveze is za stoj*.
2.	Sodrugi, ki so v vsem zadostili svojim dolžnostim, imajo, kadar utrpe pri političnem ali drugačnem delu za strifnko kako škodo, pravico do moral ne in gmotni podpore iz zveznih sredstev. Svoto določi gl. odbor zveze.
9 IS. Eassodltte
1. Vse razprtije v klubih in v zvezi vravuiva razsodišče. V ta nameu voli vsaka preporna stranka dva razsodui-ka, ki volijo petega predsednikom. Pri enakosti glasov odloči žreb.
V slučaju da prizadeti ueče izbrati porote, mu izbere' dva «Mana klub sam, čemur se ima član podvreči. Kaz-sodbo je predložiti članstvu kluba.
Pri glasovanju razsodnikov, ako se ne morejo zjediniti, pa odloči glas predsednika. Kdor ni zadovoljen z razsodbo, ima pravico apelirati na gl. od bor, uajvišja inštanca je zbor.
914. Spremenltsv pravil.
Spreminjati pravila sme le jugosio vanski socialistični zbor, ali pa član stvo potom referenduma, ako to zahte vsaj ena tretjina članov.
916. Kongres.
1. Redni jugoslovanski socialistični zbori se vrše vsako tretje leto. Izvanredne zbore sklicuje gl. odbor jugosl. sociaiističue zveze za Ameriko, če to žahteva dvetretjinska večina članov, ali če smatra gl. odbor, da je nu jno po treben.
* 2. Prostor za zbor določi gl. odbor.
3.	Vsak klub ima pravico do dveh delegatov, če se izkaže, da ne dolguje zvezi več nego 3 mesece z doneski. V drugem slučaju klub nima pravice do zastopstva.
, 4. Člani gin v nega odbora imajo se ilež in glas.
5. Ureniki ali zastopniki zveznih glasil imajo sedež — in v zadevah ča sopisja le posvetovalen glas.
H. Predloge za zbor je treba poslati mesec dni pred zborom gl. odboru, da jih priobči vsaj 14 ni pred zborom v glasilih zveze.
Dobro bi bilo, da vsak delegat ta pravilr izieže in jih vzame seboj na zborovanje, da mu bo tako laglje dlediti razpravam o posameznih točkah, ko pride čas zato.
Tajništvo alov. sekcije J. S. Z.
-
SODRUOOM DELEGATOM n. ZBORA.
Drugi zbor Jugoslov. Socialistične Zveze v Ameriki se vrši na dneve, označene v programu in sicer v South Side Turn Hall-i National ave., med 2. in 3. ave., Milwaukee, Wis.
Tajništvo Zveze, s
Delegatje pozor!
Delegatje naj pazio na postajah na sodruge, zaznamovane z rdečim trakom. Ako bi kateri zgrešil sprejemalca, naj telefonira na sodr. Ig. Kuiljana, 229 — lat ave. (telefonska štev. South 1478) ali pa naj takoj odide tja sam, kjer je tam sestanek vseh delegatov.	Fr. Novak,
tajnik kluba št. 37 J. S. Z., v Milwaukee, Wis.
ZA COLLINWOOD, 0.
Člani jugosl. soc. kluba št. 72 v Collinwoodu se poživljajo, da se zagotovo udeležijo prihodnje seje 26. decembra ob 7. uri zvečer v prostorih sodr. Nadraha. Na dnevnem redu se volitve in druge važne stvari. Pridite vsi!
Fr. Kozel, tajnik.
Za Pinej Fork, 0.
,Kakor na drugem mestu poročeno, se je pred kratkem v tej naselbini organizirala nova postojanka Jugoslov. Soc. Zveze. Tajnikom novoustanovljenega kluba je izvoljen sodr Frank Sedej in organizatorjem sodr. Jakob Ber-gant. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10 uri dopoldne v prostorih sodr. Val. Kosa.
Slovenski delavci v P. Fork! Dolžnost vsakega zavednega delavca je, da pristopi h klubu ter tako pomaga nositi breme soc. organizacije, katera skrbi za agitacijo med nezavednimi delavci in vodi vse drugo potrebno delo Organizacija soc. stranke je tista os, okolu katere se vse socialistično gibanje suče. Brez organizacije je vsako vspešno delo nemogoče! Zatorej vsi v kKib!
Louis Glažer.
ZA MINERAL, KAN8A8.
Obvešča se vse člane in sodruge Jngbelov. soc. kluba. Štev. 31. v Mineral, da se vrši izvanredna seja i peto nedeljo tekočega meseca, t. j. dne 29 decembra točno ob eni uri ponoldne. Ker imamo več važnih stvari na dnevnem redu, je dolžnost vsakega sodmga. da se vdeleži te važne seje. Seja se bode vršila v Mineral Hall-i, štev. 6. John Ooršek, tajnik.
Predlogi za naš kongres
Resolucija o zvezinem časopisju.
Predlog za 11. kongres Jugoslovanske Socialistične Zveze, kateri se vrši 25., 26. in 27. dec. t. I. v Milwaukee, Wis.
1 migracija Jugoslovanov je že dosetrla ogromne razmere. Ekonomski in oolitični vzroki — beda in pritisek od serani vlad — poženejo semkaj vsako leto na tisoče jugoslovanskih delavcev in kmetov. To dejstvo opravičuje obstanek iu razvoj JUGOSLOVAN 8 K E SOCIALISTIČNE ZVEZE IN NJENEGA ČASO P IS J A
Naseljenci iz Slovanskega Juga, k* so obvladani samo s svojim materinim jezikom in razen-tega polni narodnostnih verskih iu drugih predsodkov, hitro postanejo žrtve najprvo neznosnega izkoriščanja ameriških kapitalistov, a v drugi vrsti pa baznih "patrijotov" in "probujate* ljev", kateri jih s svojim kleri-kalno-šovinističnim časopisjem še bolj po "bratako" poneumn ju jejo in odirajo.
Jedino Časopisje Jug.«-Soc. Zveze je tisto časopisje, ki jugoslovanski delavski narod seznanja s stvarnimi razmerami ameriškega živlienja in dela in katero ga druži v ekonomske in poli tične socialistične organizacije v naineri. da se naš delavski narod
b) z ozirom na to. da so Hrvatje ma, ae je g. Sakaer začudil m m! in Srbi v resnici jedeu narod z vedel. DA NIČ NK VE ka is dvema imenoma in jihov jezik — gov list piše. Rekel je jezno- W jedeu jezik v dveh črkopiaih, naj II—-Čl (namreč mamelukj v M "Raduička Straža ', tedensko reduištvu "01. Nar.M) Jflg VKA glasilo Hrvatske Sekcije in "Na- NO VARAJO! KOLIKOKRAT rodni Glasnik ", dvomesečno gla-iSEM JIM REKEL, DA NAJ Ta silo Sraka sekcije — Z OZIROM KE stvaki pustijo prj^^ NA SKROMNE MOČI NAGEGA KI', A .MEČEJO ME p()Hl I GIBANJA IN V INTERESU lil ti. VEDNO KAJ viunV
t rej Sega napredka — spo- list proti moji vol.iI
jita v jeden časopis,kateri naj pod kor tista Laknerjeva don-j novim imenom "radnik" |božična povest!). ti h—
izhaja enkrat na tedeu na osmih'Torej ti "H-Čl"_^fcjd
straneh in naj se tiska po vzoru nazivlja Sakser sam in prič "Glasa Slo bode" (organa social- dovolj — ki "ronajo" list "
je
ronajo" list M®1 Nar." proti volji lastnika. mUlj. jo, da bodo "ronali" na ta neČia tudi Slovensko Narodno Podpor-
demokratske stranke v Bosni iu Hercegovini);
c) oba lista naj urejuje 1'RED-NI&Kl ODBOR najmanj treh so- no Jednoto! Opozarjamo "Glasi drugov, po jeden od vsake na- lo", da naj tega ne zamolči." rodnosti, v slučaju potrebe jih je lahko več, katere izvoli kongres.
2.	FINANCIRANJE ZVEZI-NEGA ČASOPISJA:
Zvezini listi se naj finincirajo iz CENTRALNEGA FONDA Z A ČASOPISJE, kateri naj obstoji iz sedanje gotovine "Proletarca", Radničke Straže" in "Narodnega Glasa", s prostovoljnih prispevkov organizacij in posameznikov in iz dohodkov od oglasov.
3.	TISK ZVEZI NEGA ČASOPISJA:
Zvezini listi naj se tiskajo v Jugoslovanski Društveni Tiskarni.
4.	UPRAVA ZVEZINEGA ČASOPISJA : -
a) Zvezini listi morajo imeti
x	. , , jednega STALNEGA ADMINI-
č.m v.n^ejšejaščiti m k<mčno STRATORJA, kateri se bo brigal
uajbolj za razširjenje obeh listov.
osvobodi izkoriščanja in tlačenia vsake vrste.
S pomočjo svojega Jugoslov. Socialistična Zveza osvobaja jugoslovansko delav stvo iz nacionalnega antagoniz-ms. navdušuje ga za idejo solidarnosti na temelju razrednega boja nroletarijata in jači njegovo odporno silo proti vsakemu izkoriščanju sodobne kapitalistične drnŽbc.
Časopisje je prva sila med ai-lami, kajti v njem je koncetrira-na stvarna moč.
"Na buržoaznem časopisju — veliko bolj kot pa na obstoječi armadi — stoji moderna razredna država z vso svojo gospodarsko eksploatacijo in s svojim političnim za8užnjevanjem. Bur žoaano časopisje je danes naj-izdatnejše sredstvo izkoriaanja nia in zaauinjevanja."
Socialistično časopisje a čvrsto financijelno podlago in razširjeno v najširše mase proletarijata je najboljše sredstvo za odbijanje desorganizatoričnega in ko-rumpiraneca buržoaznega (po-povskega, patrijotičnega itd.) in kapitalističnega časopisja, ter najmočnejše orožje za odbijanje vseh naskokov gospodujočega razreda na delavski narod. Naše Časopisje združuje in diaciplinuje delavce in vse delavske organizacije. Razvija med sužnji kaptila požrtvovalnost in vero v njih lastno moč, govoreč jim v njih razumljivem jeziku — jeziku razrednega boja. Naše časopisje o-svoboja delavski narod iz duševne sužnosti, katera je produkt razrednega tlačenja in vzbuja v narodu MISEL IN INICIATIVO na pospodarski in politični boj proti vsem formam kapitalizma, ter spaja zadnjo besedo revoluci-narne misli s posljednjim činom razrednega boja.
Vsledtega mora biti socialistično časopisje JASNO, ODLOČNO IN PRAVO,ker le kot tako zamore biti NAJMOČNEJŠE SREDSTVO ZA OSVOBODITEV PROLETA-RIATA in MEZDNE SUŽNOSTI, ZA REŠITEV DELAVSKEGA NARODA IZ BARBARIZMA IN ZA ZMAGO SOCIALIZMA.
Vsporedno z naraščanjem zve-zinih organizacij mora iti ŽOLTO ČASOPISJE iz delavskih vrst, širiti se inora socialistično časopisje. izpopolniti sedaj majhno število prohuditeljev v masi — z eno besedo: mora iti socialistično vzgajanje delavskih mas. A to ne morebiti delo samo pojendin-cev, temveč predvsem delo zvezi-nih organizacij.
Ker torej imaiuo vse to na gledišču, odloča II. kongres Jugoslovanske Socialistične Zveze v Ameriki sledeče:	'
1. UREDITEV ZVEZINEGA ČASOPISJA.:
a) " Proletarec" tedensko glasilo Slovenske Sekcije naj izhaja š^ v nadalje tedensko na osmih straneh kot zvezni organ v slovenskem jeziku;
vsledčesar mora biti v tesni zve-easopisja zj z vsemi odbori za naš tisk:
b)	vse zvezine organizacije volijo odbore za čaaopiaje, kojih dolžnost je, da zbirajo podatke o številu delavcev, koliko je naročenih in koliko ni naročenih na zvezino časopisje; da skrbe, da so lasniki lokalov, k'er delavci nu-ščajo svoje cente, neizogibno naročeni na naše liste; da nabirajo oglase in snlošno delajo čim najbolj mogoče za razširjanje socialističnega časopisja:
c)	vse zvezine organizacije naj prirejajo ali organizirajo "RDEČE NEDELJE", da se da vsakemu članu prilika, da na tak dan stori vse. kar more, za naše časopisje — ZA DUŠEVNO EMAN-C1 PAČIJO PROLETARIJATA, BREZ KATERE NE MOREMO PRIČAKOVATI KONČNEGA PADCA KAPITALIZMA.
Referent: Spasoje Markovich.
Za Chicago in okolico.
Socialisti v Cook County-ju prirede na Silvestrov večer (31. dec.) velik maikaraden bal in karnival v Coliseum-u. Ne pozabite tega!
j/ POPRAVEK.
\ V zadnji številki "Proletarca" je nastala neljuba tiskovna pomota v polemiškem članku proti "Glasu Naroda', ki je naredila dotični odstavek malo nerazumljiv. V celoti se dotični odstavek glasi pravilno:
"Ko so Sakserju ua časuikar-skeii shodu in v privatnem pogovoru v Chicagi pokazali številko "Glas Naroda', v kateri je bil nesramen napad na S. N. P. J. in irrdo zavijanie resnice ravno radi nameravanega jednotinega do-
8TE ŽE SLlfiALI KAJ 0 ZADRUŽNI TRGOVINI ALI
KONSUMIH. Podjetja vseh vrst vstanovlje. na podlagi zadražnoiti, so ^ djetja bodočnosti; samo le-ta'1 majo zasigurjeno «vojo poleg drugih koriitnih naprav, ki služijo v občo človeštvu.
Kdor ae želi poučiti i»t o zadružnih podjetjih, — treba znati vsakemu, ki se naobrašenim naj nemudoma či knjigo
"ZADRUŽNA PROD A Ji
ALI K0N8UM", ki jo je založila slov. sekcija S. Z
OENA KNJIŽICI JE 15c S POŠTNINO in se jo naroča upravništvu Proletarca, Blue Ifland Ave., Chicago, m. Trgovci knjig dobe popust J
CENE POSAMEZNIH KOV SOC. KNJIŽNICI.
liitig---------
10 iztisov------
25 iztisov------
50 iztisov------
200 iztisov -------
500 iztisov-------
Ali ai je ie vaia naročila 100 iztizov stične knjižnice", katere razdelili med nezavedne na prihodnji veaelici. — Ako še niste storili, skrbite, da zgodi
NAZNANILO!
Vodstvo (kongiatorij) izobraž. doma v Franklin, Pa., naznanja vsem slov. vom, odnosno članom zboi v Slov. izobr. domu, da ae letna glavna 8eja dne 29. decembra, t L ob. 2. mi poldne.
Dnevni red:
1.)	Pozdrav predsednika. ;
2.)	Poročilo tajnik^.
3.)	Poročilo blagajnika finančnega stanja.
4.)	Razni nredlogi za ni delovanje v korist doma.
5.)	Določitev plače urat
6.)	Volitev novega odbora.
Vsi člani in interesenti,
rim je pri srcu napredek naili toče naselbine, ate uljudue ljeni, da se te glavne seje možno polnoštevilno ude/i ker le od vas je odvisea dek, prosveta in izobrazba v šej naselbini.
ODBOR Slov. izobr. doi
i
DELNIČARJEM JUGOSLOVANSKE DELAVSKE TISKOVNE DRUŽBE NA ZNANJE!
V smislu zakonov države Illinois in seje direktorija < T. D. se vrši v torek dne 14. januarja ob 8. uri zvečer v rani Frank Soukupa, vogal 26. ceste in Avers Ave.
V. REDNI OBČNI Zbor
DELNIČARJEM JUGOSLOVANSKE DELAVSKE TISK<
NE DRU2BE
a sledečim dnevnim redom:
1.	Otvoritev zbora po predsedniku;
2.	Volitev odbora za pregledanje pooblastil;
3.	Volitev predsednika za občni zbor;
4.	Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora;
.'». Poročilo tajnika, blagajnika in drugih odbornil
6.	Poročilo upravitelja in urednika ;
7.	V korist družbe;
8.	Razno;
9.	Volitev direktorija za leto 1913;
10. Razpust zbora.
Delničarji, ki z enih ali drugih vzrokov ne morejo sostvovati občnemu zboru, naj pošljejo avojim zaup^^ pooblastila, da jih na zboru zastopajo. Vsaka delnica & en glas.
Direktorij Jugosl. Del. Tisk Družba*