ČASOPIS JE IZHAJAL KOT »RUDAR«, GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE. — OD 1. MAJA 1965 DALJE GA IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL VELENJE. ČLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK LJUBAN NARAKS TEHNIČNI UREDNIK IVAN FIJAV2 15. JULIJA 1965 - LETO L, ŠTEVILKA 6 CENA 30 DIN — POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI STAN RUDARSKI BODI POZDRAVLJEN Dan rudarjev sovpada z dnevom boren in je bil za velenjske rudarje dvojni praznik. V narodnem osvobodilnem gibanju je iz rudnika sodelovalo precej rudarjev. 2e pred vojno pa so se bojevali za svioje pravice, zato je njihov uporniški duh prerasel v upor in boj proii okupatorju (er nečloveškemu sistemu. Ko so letos, dvajsetič v svobodi, praznovali1 svoj stanovski praznik in hkrati dan borca, so velenjski rudarji manifestirali svojo voljo in pripravljenost, da vztrajno nadaljujejo začeto piot. Neumorno bodo d<4ali za lepšo bodočnost delovnega človeka in naše socialistične domovine. Rudarsko Velenje je bilo v prazničnih dneh svečano okrašeno. Na dan rudarjev je dolga parada rudarjev, učencev rudarskega šolskega centra in ostalih, krenila izpred kulturnega doma po velenjskih ulicali na kotalka-lišče. Tu se je zbrala več tisoč glava množica. Med gosti je liil tudi prvi častni član rudniškega kolektiva in čltfn CK ZKJ tovariš Franc Leskošek-Luka. Fanfare so naznanile začetek slavja. \Na.jprej je predsednik centralnega delavskega sveta Erno Rahlen govoril o pomenu praznovanja. Na slavnostnem prostoru je bilo 50 članov kolektiva, ki 20 let delajo v velenjskem rudniku lignita. Pozdravil jih je predsednik upravnega odbora Janes Grašič in jim zaželel še nadaljnjih delovnih uspehov z željo, da ostanejo tudi naprej zvesti kolektivu. S posebnim rudarskim ceremonialom — skokom čez kožo — so sprejeli v rudarski kolektiv 5? mladih rudarjev, 19 kovinarjev in kovinark ter 11 elektrikarjev. Prvič je zaigrala mlada godba učencev rudarskega šolskega centra skupaj s starejšo rudarsko godbo. Zaigrali so Internacionalo in tako končali osrednjo proslavo na kotalkališču v Velenju. Poslali so tudi pozdravno brzojavko predsedniku republike tovarišu Titu. V prazničnih dneh pa je bilo v Velenju še več ostalih prireditev na igrišču ob jezeru, delavskem klubu in drugje. nismo pozabili NAŠIH BORCEV ^.NarOdi Jugoslavije smo proslavili Dan borca v spomin na dogodke pred dvajsetimi leti, ko so borci narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije zmagoslavno končali svojo borbo proti Hitlerjevskim zavojevalcem. Nad deset tisoč ljudi se je zbralo tta velikem zborovanju prekomorskih brigad v Ilirski Bistrici. Tega zborovanja se je udeležilo tudi 68 borcev prekomorskih brigad i.z velenjske občine. Ob dnevu borca je predsednik zveznega odbora Zveze združenja horcev NOV Jugoslavije Aleksander Rankovič poslal poslanico vsem borcem v spomin na osvobodilno vojno in na povojni razvoj Jugoslavije, ki je na Vseh področjih dosegla velike rezultate. Tovariš Rankovič je poudaril v svoji poslanici, da jugoslovansko ljudstvo trdno veruje v politiko aktivnega miroljubnega so<-žitja. kot edine alternative proti vojni, da je mir danes pogoj ne- le vsega napredka, temveč tudi obstoja človeštva. Kljub naporom miroljubnih sil na svetu, je dejal tovariš Rankovič, se javljajo v svetu poskusi, da se v mednarodnih odnosih legalizira*.politika sile in intervencije. Tako skušajo danes nekateri reakcionarni- krogi ZDA v Vietnamu, Dominikanski republiki, S. Vrtačiiik med govorom. Kongu in v nekaterih drugih krajili s silo ovirati pravično stremljenje narodov po svobodi. Bivše borce Jugoslavije prav tako skrbi sistematično oboroževanje in krepitev vojaške sile zahodno-nemike in pa podpora, ki jo zahodno nemške oblasti dajejo ustaškirn, četniškim in kvislinškim emigrantom. Tako zadržanje. ugotavlja tovariš Rankovič v svoji poslanici, ruši ne le osnove, na katerih bi morali temeljiti od-nesi med uašo deželo iu Zahodno Nemčijo, temveč ogroža svetovni mir. Na koncu poslanice je tovariš Rankovič izrazil prepričanje, da bodo bivši borci tudi v bodoče prispevali k socialistični graditvi, varovali in razvijali bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in bili vedno v prvih vrstah v borbi za mir in za miroljubno sodelovanje med napodi. V velenjski občini smo svečano proslavili Dan borca. V Velenju so /družili proslavljen je z rudarskim praznikom, šoštanjčane je na sam Dan borca prebudilo že v zgodnjih jutranjih urah streljanje in bijdnica. Mladinski odred predvoj.aške vzgoje je v improvizirani bitki napadel z več strani mesto Šoštanj. Po končanem napadu so imeli na Trgu svobode krajevno proslavo. Član predsedstva občinskega Združenja zveze borcev NOV tovariš Slavko "tačnik je govoril o pomenu praznovanja in zaželel vsem bivšim borcem, aktivistom, sodelavcem, in-terniiancem in zapornikom ter vsem delovnim ljudem iskrene čestitke i;1> Dnevu borca. Na proslavi je sodelovala godba na pihala šoštanjske »Zarje« in pevski zbor društva upokojencev. Pionirji iz osnovne šole Ravne pri Šoštanju so nastopili z recitacijami in pozdravili udeležence proslave. Predsednik krajevnega odbora ZB NOV tovariš Jože Kranjc jim je podaril nagrado. Položili so tudi venec na spomenik žrtvam {aši./.fna na Trgu svobode. 20 LET USTVARJALNOSTI V SVOBODI DELO IN RAZVOJ VELENJSKI RUDARJI SO LETOS ŽE DVAJSETIČ V SVOBODI PRAZNOVALI SVOJ STANOVSKI RUDARSKI PRAZNIK. ZATO NE BO ODVEČ, CE OB TEJ PRILIKI PRIKAŽEMO RAZVOJ RUDNIKA IN RAST NOVEGA RUDARSKEGA VELENJA. IZGRADNJA VELENJA PREDSTAVLJA V MALEM PRESEK SOCIALISTIČNE IZGRADNJE NAŠE DOMOVINE IN BORBE DELOVNIH LJUDI NOVE JUGOSLAVIJE V BITKI ZA ZMAGO NAD EKONOMSKO IN TEHNIČNO ZAOSTALOSTJO. NASTANEK RUDARSKEGA VELENJA NE PREDSTAVLJA SAMO SPR EMEMBO VČERAJŠNJEGA TRGA V DANAŠNJE MODERNO MESTO, TEMVEČ TUDI SPREMEMBO NEPOMEMBNEGA RUDNIKA, KI SE JE RAZVIL V MEHANIZIRAN RUDNIK NADF.VROPSKEGA POVPREČJA. Proizvodnja rudnika Rudnik lignita Velenje pridobiva premog z jamskim odkopavanjetp. Njegova povprečna kalorična vrednost je 2.700 Kcal, s 40 odstotki vlage in 10 odstotki pepela ter spada tako ta premog med nizko kalorične premoge. (Nadaljevanje na 2. strani) / t 20 LET USTVARJALNOSTI V SVOBODI ZLATA POROKA narodnoosvobodilno borbo, rudnik nov kolektiva. Leta 1960, ko so for-sam pa je bil s strani partizanskih mirali ekonomske enote, je v samouke i j onesposobljen za nadaljno upravnih organih sodelovalo ze 220 iffiV6dnj&" i "><| m •(> i.ir(člaTK')V"kolektiva. Nj.ih aktivnost pa seje povečala v zadnjih dveh letih, ko: so naredili nadaljnjo decentralizacijo samoupravl jan ja in uvedli obračunske enote, kol najmanjše samoupravne oblike. Tako sodeluje sedaj v vseh samoupravnih organih že 750 članov kolektiva. Leta 1950 je le 120 članov rudniškega kolektiva sodelovalo v organih družbene samouprave. Danes pa je v organe družbeno politične skupnosti vključenih 15 odstotkov delavcev, zaposlenih v rudniku lignita Velenje. Poglobljeno samoupravljanje je doblio SMOj odraz na boljšem gospodarjenju, večji produktivnosti in s tem tudi večji proizvodnji, kot rezultat sproščene samoiniciative članov kolektiva v ožjem področju njihovega dela, vodenja in upravljanja. Ker so člani kolektiva vse skozi prot Kot cenen energetski vir, je v skladu s splošnim razvojem industrije in energetike v novi Jugoslaviji, dobil tudi nizko kalorični premog svoje važno in odločilno mesto. Rudniške naprave so bile takoj po osvoboditvi obnovljene. Leta 1946 je rudnik Velen je že dosegel predvojni nivo proizvodnje, ki je nato iz leta v leto nenehno rastla. Vse do leta 1953 se je proizvodnja enakomerno dvigala pri najvišje možnem izkoriščanju po vojni rekonstruiranih rudniških kapacitet. V tem času so bila izvedena tudi. obsežna raziskovalna dela, ki so pokazala, da so zaloge premoga v Saješki kotlini največje od vseh premogovnih ležišč v Sloveniji'; Zato se je pričelo v rudnik intenzivno vlagati sredstva za poveča- Na svečanem mestu so bili člani kolektiv«, ki že dvajset let delaj« in služijo hitrejšemu napredku rudnika lignita Velenje. nje proizvodnih kapacitet. Tako je v skrbc|i za svoj0 strokovno kot tudi tem času maloštevilni kolektiv pre- ri jhpn „ ... vzel nase težko in odgovorno nalogo bodoče izgradnje. Najprej so politično in strokovno gradili samega sebe in odločno izkoristili vse velike možnosti, ki jim jih je dala socialistična družbena ureditev. Krepili so delavsko samoupravljanje, hitro opustili zastarele metode dela pri eksploataciji premoga in družbeno ekonomsko izobrazbo, zato je njihovo delo v samoupravnih organih rudnika, kakor tudi v drugih organizacijah bilo plodno. Razne šole, tečaje in seminarje obiskuje sedaj preko 1.200 članov "kolektiva. Število tistih, ki so se hoteli iz- lalivnost omogoča zbiranje sredstev družbene akumulacije v obliki dajatev, na drugi strani pa omogoča predvsem rudniku samemu, da z zbranimi in ustvarjenim skladi močno vpliva na nadaljni gospodarski razvoj ter, da še nadalje gradi stanovanja in komunalne objekte v novem Velenju. Delovni kolektiv je že vložil iz lastnih sredstev preko 4 milijarde v proizvodne namene in prav toliko Zato lahko smelo trdimo, da je novo rudarsko Velenje plod dosedanjega uspešnega dela in dobrega gospodarjenja delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje. Velike potrebe po premogu, kot osnovnem energetskem viru, so narekovale nadaljnji razvoj premogov^ nikov. Tudi rudnik lignita Velenje se je vključil v te napore in pričel , z izgradnjo novega centralnega jaška v Preiogah, z vsemi jamskimi in obraževati ie iz'leta v leto rastlo. za stanovanjsko izgradnjo. Skrb za površinskimi objekti že leta 1949. » „ ' • • 1 v V! , i _ _ 1_____ X „ ____ —. Iri Tnlrt-nt prt lO^nli frro^i I i tllv 1 i nmiA Izobraževanje pa je predvsem važno za rudarski kolektiv zaradi tega, ker prihajajo novi delavci, ki 'jih je pričeli z novimi sodobnejšimi, ki so Kef prinajajo novi ucuvu m ji L široko odprle pot k mehanizaciji rudnika. Od 1953. do 1956. leta so bili dokončani novi rudniški objekti v Preiogah. Po tem času je letna proizvodnja nenehno rastla in se vsako leto povečala za 12 do 14 odstQtkov. Lansko leto pa je kolektiv rudnika že nakopal 3 milijone ton lignita. To je več kakor 15-kratna letna proizvodnja rudnika pred drugo svetovno vojno. Hkrati z večjo proizvodnjo pa se je dvigala- tudi produktivnost dela. Ta je nad evropskim povprečjem in izražena v tonah na delavnih takale: ljenju v kolektivu šele priučiti. Da bi v bodoče zagotovili redni dotok novih članov kolektiva je rud- človeka, posebno še za rudarja, ki dela globoko pod zemljo, lahko najbolje^ ilustriramo s podatkom, da odpade na vsakega člana kolektiva 26 m2 sončnih, zdravih in zračnih stanovanjskih površin, ki so jih zgradili po vojni. Leto Proizvodnja v tonah si 1950 1955 1960 1965 477.230 1,116.5 00 2,200.000 3,300.000 (plan) 2,09 2,42 3,69 4,45 6,54 9,13 11,59 Visoka produktivnost dela in ekonomičnost vloženih sredstev ter razmeroma nizki proizvodni stroški so omogočili, da je rudnik lignita Velenje dosegel vidne uspehe pri svojem delu. bo ] tal-1 bol na 1 Nizka kalorična vrednost lignita ekonomično ne bo več prenašala daljših transportnih stroškov in bo zahtevala, da to črno zlato racionalneje koristimo kot do$lej.,3ato potrebno čimveč ligniia porabiti kraju samem in ga predelati v ple menitejšo energijo — elektriko ali i daljinski plin — katerih transport do potrošnikov je neprimerno cenej-1 ši, sama uporaba qa tfkonomičnejša.J Lignitni premog je danes že dra- , gocena bazična surovina za kemično i industrijo. Zaradi lega je delovni I kolektiv rudnika lignita Velenje že i od vsega začetka svoj jutrišnji raz- | voj vezal na izgradnjo energokemič- i nega kombinata, v katerem bi proiz- ' vajali visdko kalorični daljinski plin. Tako postavljena perspektiva potrošnje narekuje, da bodo morali ' velenjski rudarji povečati proizvodnjo na 6,5 milijona ton letno nako-panega lignita, od katerih bi porabili na samem mestu za predelavo kar j 80 odstotkov celotne proizvodnje. Takšna poraba premoga bo zagotovila ekonomsko in tehnološko naj- ] bolj smotrno izkoriščanje lignitnega sloja. Med jubilanti 20-letniki je bil tudi Jože Obu. Predsednik central nega delavskega sveta tovariš Erno Raliten in predsednik upravnega odbora Janez Grašič, sta mu izročila ročno uro iu plaketo priznanja za uspešno in požrtvovalno delo. Takrat so začeli graditi tudi novo rudarsko naselje. Kako so gradili in vlagali V Velenju je zgrajenih 1.440 družinskih in samskih stanovanj. Vgrajene pa so tudi komunalne naprave za bodoče naselje v katerem bo 35 tisoč prebivalcev. Regulirana je reka Paka, položena kanalizacija, vodovodno omrežje, električni kabli, cevi za daljinsko toplovodno ogrevanje in zgrajene ceste. Mesto ima zdravstveni dom, osnovni šoli, rudarsko šolo z domom, delavsko univerzo, delavski klub, kulturni dom, mladinski klub, otroška in športna igrišča, rekreacijski center ob jezeru, gostinske in trgovske lokale ter zelene parke. Vse so zgradili z namenom, da bi bilo, v pogojih socialistične izgradnje, delavnemu človeku bolj|e kot doslej. Pri sami ureditvi novega mesta pa so levji delež prispevali prebivalci Velenja sami, ko so od direktorja do rudarja, uslužbenca in vratarja prostovoljno delali leto za letom. Vrednost tako opravljenih del lahko ocenimo na približno 350 milijonov dinarjev ali 700 .tisoč opravljenih delovnih ur. nov pri Makso Mavec se je v imenu čla.J kolektiva, ki so že dvajset let rudniku, toplo zahvalil za poj .zornost in obljubil, da bodo še na«, prej zvesto izpolnjevali svoje delo? ne dolžnosti. RAZVOJ DELO IN (Nadaljevanje s 1-. strani) Prva organizirana eksploatacija velenjskega lignitnega slojišča sega v konec prejšnjega stoletja. Evidenčno zabeleženi podatki o proizvodnji datirajo od leta 1917 dalje. Značilno za ta čas je, da proizvodnja premoga v Velenju, vse od leta 1917 do leta 1939, ni presegla letnih 200.000 ton nakopanega lignita. Med drugo svetovno vojno se je proizvodnja za kratek čas dvignila na 300.000 ton, kar je predvsem posledica potreb nemškega vojnega stroja, ki je neusmiljeno ropal naše premogovne zaloge. Vendar je zaradi aktivnega delovanja narodnoosvobodilnega gibanja v šaleški dolini, leta 1944 proizvodnja naglo upadla, saj se je veliko število rudarjev ravno v tem času aktivno vključilo v Rast kolektiva Zaradi neprestanega večanja produktivnosti dela se je zaposlenost počasneje dvigala kot sama proizvodnja. Sedaj je zaposlenih 3.985 članov kolektiva, od katerih dela 61 odstotkov neposredno v jami. Od vseh zaposlenih je le 5 odstotkov administrativcev, kar kaže na visoko intenzivnost dela. Povprečna starost članov kolektiva je 30 let. V zadnjih desetih letih naglega razvoja se je kolektiv tudi politično utrdil. Od 38 članov ZKS, kolikor jih je bilo leta 1950, jih je danes na rudniku že preko 400. Zelo značilna je tudi rast in delo delavskih samoupravnih, organov. Pred 15 leti, ko so izvolili prvi delavski svet, je v njem bilo le 80 čla- Med gosti je bil tudi član CK /.KJ, predsednik Združenja borcev N Slovenije in prvi član kolektiva velenjskih rudarjev tovariš Fr NOV anc nik. Velenje ustanovil tudi šolski center z rudarsko industrijsko šolo, srednje tehnično rudarsko šolo, šolo za rudarske tehnike v proizvodnji in šolo za kvalificirane električarje in kovinarje. V uk lahko vse te šole sprejmejo letno 600 učencev. Gospodarski rezultati Smotrnost vlaganj v nadaljni razvoj rudnika Velenje, dobra organizacija proizvodnega procesa in vsestranska razgledanost delovnega kolektiva so osnovni činitelji, ki zagotavljajo rentabilnost in uspešnost gospodarjenja. Rudnik lignita Velenje danes ni samo dobro mehanizirani premogovnik z visoko produktivnostjo, temveč se ta produktivnost odraža tudi na gospodarskih uspehih. Doseženi narodni dohodek je za 132,8 odstotkov večji od povprečja vseh ostalih jugoslovanskih premo-' govnikov. Visoko doseženi narodni dohodek pa omogoča tudi hajpovolj-nejšo delitev. Le 70'odstotkov narodnega dohodka se porabi za osebne dohodke. Dobro razvita mehanizacija in organizacija dela, racionalnost v zaposlenosti in visoka produktivnost delavcev, omogočajo tudi primerne osebne dohodke za rudarjev trud in vloženo delo. Čeprav osebni dohodki' prva leta razvoja rudnika niso bih povoljni, saj so biji med najnižjimi v jugoslovanskem merit lu, se, je tedaj kolektiv tudi zavestno odrekel delu svojih zasluženih osebnih dohodkov v korist .skladov, podjet ja in na,ta način omogočil pospešeno stanovanjsko izgradnjo. Dosežena rentabilnost Vloženih sredstev se odraža v akumulativno-sti rudnika. Danes dosežena akiimu- Lesk ošek -Lu ka. Praznovanje 50-letnice poroke je jubilej, ki ga slavijo redki zakonski pari. Takšen jubilej je eno tistih redkih naključij, ki jih doživi človek v poznem in mirnem toku svojega življenja. PRED NEDAVNIM STA SLAVILA ZLATO POROKO ANTON KALIGARO IN NJEGOVA ŽIVLJENJSKA DRUŽICA MARIJA ROJ. HOVNI-KAR. JUBILANT SE JE RODIL PRED 81. LETI KOT SIN DELAVSKE DRUŽINE V SALEKU. PO BREZSKRBNIH OTROŠKIH LETIH SE JE MORAL 3E KOT MLADOLETNIK UDINJATI S PRILOŽNOSTNIMI DELI PRI RAZNIH DELODAJALCIH. POZNEJE PA SE JE ZAPOSLIL KOT RUDAR V VELENJSKEM RUDNIKU. NJEGOVA ŽENA MARIJA PA SE JE RODILA 1893. LETA V SKALAH PRI VELENJU. Pred 50. leti sta začela skupno živ-Ijensko pot in si ustvarila svoj dom. Bila sta zavedna in napredna ter potrpežljivo prenašala vse življenjske udarce, med drugim tudi najtežjega, ko sta Izgubila sina Rudija, ki se je ob okupaciji pridružil naprednim silam, postal aktivist in borec ter daroval svoje življenje kot talec 1942. leta. Kasneje sta doživela še dva težka udarca s tragično smrtjo sinov Antona in Ivana. Vendar ju še tako kruta usoda ni zlomila in ločila. Zalo lahko zakonca, Anton in Marija Kaligaro, ponosno gledata na prehojeno pot, ponosna sta lahko na njuno delo, kakor tudi na skupne uspehe pri graditvi boljšega in lepšega življenja. Odbornik občinske skupščine Velenje, tovariš Jože Kovač, je jubilantoma v potrditev zlate poroke vrnil prstana, ki sta ju spremljala v zvestobi in spoštovanju skozi dolga leta, z željo, da bi še naprej uživala srečo in zadovoljstvo, v-veselje nji/-nih otrok in vnukov ter v ponos naši skupnosti, ki ceni človeka vse Marija in Anton Kaligaro drugače kot v preteklosti. V znak potrditve 50-letnice zlate poroke jima je odbornik občinske skupščine izročil dokument naslednje vsebine: »Skupščina občine Velenje svečano potrjuje in daje priznanje ob 50-let-nici skupnega zakonskega življenja zakoncema Antonu in Mariji Kaligaro, ki sla sklenila zakonsko zvezo, dne 27. junija 1915. leta v Šoštanju.« Jubilantoma so predstavniki rudnika lignita Velenje izročili ključe od popolnoma opremljenega stanovanja v Novem Velenju in se nekdanjemu rudarju oddolžili za njegovo vestno in neumorno delo v njihovem kolektivu. Na pobudo Občinskega odbora SZDL je Mestni odbor SZDL Šoštanj sklical sestanek političnega aktiva in predstavnike delovnih organizacij. Sprejet je bil sklep, da se predlaga Skupščini občine Velenje. naj letos, ko je tudi 20. obletnU ta osvoboditve, izbere za kraj praznovanja občinskega praznika Šoštanj. Praznovanje bi bilo povezano s centralno proslavo 20. obletnice osvoboditve in z otvoritvijo nekaterih novih, za Šoštanj tako potrebnih objektov, kot je adaptirana telovadnica, adaptirana I. osnovna šola in drugih, kakor tudi z dokončanjem prve faze del pri olepšanjn mesta Šoštanj. Da bi lahko praznovali v primernem okolju in dali proslavi čimbolj UREDNIŠTVO ČASOPISA »ŠALEŠKI RUDAR« sprejme v razmerje redno delovno administratorko z znanjem strojepisja in vodenjem knjigovodstva Pogoj: končana srednja ekonomska šola. Prošnje z življenjepisom in dokazili o šolski izobrazbi pošljite na naslov: Uredništvo >Šaleški urdarc, Titov trg 2. svečan izgled, je bil imenovan »štab /.a ureditev mesta Šoštanj«, ki no pripravil program vseh tistih drobnih in večjih del, ki jih bo potrebno opraviti do 8. oktobra, kakor tudi za -dela dokončne ureditve mesta. Prisotni na sestanku so enoglasno Praznik velik danes jaz slavim, ko na sodu pred kožo tu stojim, smatrali, da je to ugodna prilika, ker pa dober rudar bi rad postal, ko bomo prebivalci mesta Šoštanj lahko z združenimi močmi iu z ustrezno organizacijo ter ob finančni poHioči odpravili vse tiste nevšečnosti in pomanjkljivosti, ki kvarijo izgled našega mesta in naše počutje v njem. Ta naloga bo lahko uspešiio opravljena le, če bomo pripravljeni prav vsi sodelovati in prijeti za delo tako pred in okoli lastnih hiš, kakor tudi na objektih, ki so potrebni nam vsem! Štab se bo potrudil, da bo vse občane Šoštanj« pravočasno obveščal o vseh svojih sklepih in načrtih. POLITIČNI AKTIV SE OBRAČA NA OBČANE MESTA ŠOŠTANJ Z ŽELJO, DA Z DELOM POKAŽE-O SVOJO ZAVEST, OBENEM PA PRIPOMOREJO, DA BOMO TA POMEMBEN DOGODEK ZA NAS KRAJ PRAZNOVALI KAR NAJBOLJ ZADOVOLJNO IN SVEČANO. LEPO IN UREJENO MESTO BO V OKRAS IN ZADOVOLJSTVO SAMO NAM, AMPAK TUDI ŠTEVILNIM GOSTOM, KI SE BODO V PRIJETNI KRAJ RADI ŠE VEČKRAT VRAČALI. na zdra\je vseh izpil bom čašo to, da lažje bo čez kožo šlo. Prinesli so jim fast\ Skupno so izpili in dokazali tovarištvo. Le tako bodo lahko še več ustvarjali in enotno, kot znajo vedno rudarji, pomagali drug drugemu ter premagovali skupne težave ob soju svetiljke in brnenju transportnih trakov. Koža je pripravljena, le struiuuo čez njo, da ne boš več zelenec... V mladem mestu je zrasthi nova godba. Ob vedrih zvokih bo vedno znova oživljala tradicionalno čast rudavja, revolucionarja in borca za novi čas. Na sliki: učenci rudarskega šolskega centra so pod vodstvom Lapelnika tovariša Taušič Andreja prvič nastopili na rudarski praznik. i Ker je dosedanjim članom potekla dvoletna mandatna doba, so na zadnji seji občinske skupščine izvolili nove člane v občinske' svete. Po statutu občine ima občinsika skupščina skupno 15 svetov. Vsi sveti imajo 151 članov. V svete je občinska skupščina izvolila 30 članov izmed svojih odbornikov in 43 članov izmed drugih oseb, dočim so delovne in druge organizacije delegirale v svete 78 članov. Za nove predsednike svetov so bili izvoljeni: # za predsednika sveta za splošne in notranje zadeve JOŽE VOLK, vodja personalnega oddelka v kadr. syc. službi rudnika lignita Velenje, # za predsednika sveta za družbeni plan in finance, odbornik zbora delovnih skupnosti IVAN GOŠ-NIK, vodja računovodstva Kmetijske zadruge Šoštanj, 0 za predsednika sveta za industrijo in obrt, odbornik zbora delovnih skupnosti OSKAR PISTOR, tehnični direktor tovarne gospodinjske opreme »Gorenje« Velenje, # za predsednika sveta za kmetijstvo in gozdarstvo VLADO GOR-LOV, pomočnik upravnika obrata GG Nazarje v Velenju, # za predsednika sveta za komunalne zadeve, odbornik občinskega zbora STANE ŠROT iz Pesja, vodja obdata podjetja za distribucijo e-lektrične energije Celje v Šoštanju, # za predsednika sveta za urbanizem,odibornikzbora delovnih skupnosti DUŠAN JANEŽIC, diplomirani elektro inženir pri rudniku lignita Velenje, 0 za predsednika sveta za blagovni promet in turizem AVGUST JERIHA, pomočnik direktorja rudnika lignita Velenje, # za predsednika sveta za stanovanjske zadeve IVO GOROGRANC, tajnik krajevne skupnosti Velenje, | za predsednika sveta za delo in delovna razmerja, odbornik zbora delovnih skupnosti občinske skupščine JURE JURANCIČ, diplomirani rudarski inženir rudnika lignita Velenje, % za predsednika sveta za varst-iv družine, odbornik občinskega zbora IVAN GUSIC iz Šoštanja, u-pravnik Sanatorija Ravne pri Šoštanju, # za predsednika svet^ za zdravstvo JOžE TEKAVEC, vodja kadrovsko socialne službe rudnika lignita Velenje, # za predsednika sveta za social, no varstvo VALTER KONČAN, di plomirani pravnik pri rudniku lignita Velenja, % za predsednika sveta za vzgojo in izobraževanje, odbornica občinskega zbora ZINKA PEČNIK, tajnica delavske univerze Velenje, # za predsednika sveta za društveno dejavnost MILAN STERBAN, sekretar občinskega odbora SZDL, A za predsednika sveta za narodno obrambo TONE MOCILN1K, predsednik občinske skupščine. Občinska zbora sta izvolila tudi odborniško komisijo za prošnje in pritožbe. Za predesednika te komisije je bil izvoljen STANE PRAŠNI-KAR, odbornik občinskega zbora iz Šmartnega ob Paki, za člane pa JOŽEF PLAZL, odbornik občinskega zbora iz Saleka, MILA ROGEL, odbornica zbora delovnih skupnosti iz Topolšice, ELICA VRTACNIK, odbornica občinskega zbora iz Šoštanja in ANTON ZEVART, odbornik zbora delovnih skupnnosti iz Velenja. Za upravnika Muzejske zbirke slovenskih premogovnikov, ki jo je občinska skupščina ustanovila kot posebno organizacijsko enoto, je bil imenovan JURIJ JUG, profesor zgodovine iz Celja. Zaradi ukinitve prisilne uprave v Tovarni usnja Šoštanj je občinska skupščina razrešila upravitelja te uprave LEONA MADRONICA iz Šoštanja. Prejšnji predsednik občinske skupščine je bil razrešen dolžnosti predsednika občinske komisije za odlikovanja in dolžnosti predsednika občinskega štaba za obrambo pred elementarnimi nezgodami. Na izpraznjeno mesto predsednika teh dveh organov pa je bil soglasno izvoljen novi predsednik TONE MO-CILNIK. NADOMESTNE VOLITVE V volilni enoti, ki obsega podjetja Galanterijo in obrat Topra v Šoštanju, so imeli pretekli mesec nadomestne volitve odbornika v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine Velenje. Na neposrednih volitvah je dobil v obeh podjetjih Stane Šlutej 127 glasov, Antonija Mavzer pa 71 glasov. Tako je bil za novega odbornika izvoljen v tej volilni enoti Stane Slu tej, ki je dobil več glasov. JELI V RUDNIŠKI KOLEKTIV 57 MLADIH RUDARJEV, 19 KOVINARJEV IN KOVINARK, TER 11 RLEKTRIKARJEV. FOTOGRAFIJE PRIKAZUJEJO »SKOK CEZ KOŽO«. Bogastvo, ki dolina naša v sebi skriva. rudar v znoju pridobiva. Ker pa znoja jaz sč ne bojim, med v »s rudarje si želim. iz občinske skupščine i i !• i •• X0VA IMENOVANJA Postal1 so rudarji... ^ * -1-lf VT T I«.llltJlX ZA RUDARSKI PRAZNIK SO SPRE- f OBČINSKI PRAZNIK V ŠOŠTANJU Sprejeli so rudarski znak. svetiljko in ključ ter obljubili, da bodo v rokah in srcih nosili svetlo luč,, gojili ljubezen in tovarištvo. Ključ pa bodo drugo leto predali njihovim mlajšim naslednikom. Absolventje obljubljajo, da jih bo črno-zelena zastava spremljala do groba. Obljubljajo, da bodo ohranili pridobitve njihovih revolucionarnih prednikov, narodnoosvobodilne borbe in pomagali pri socialistični izgradnji domovine. Na sliki: četa 97 mladih in zdravih fantov je stopila v rudarske vrste. Stran 4 ' / SalbSkt rudar' \ 15. julij 19« ENERGOKEMICNI KOMBINAT I pomno delovnim organizacijam POLITIKA OMEJEVANJA INVESTICIJ IN ZMANJŠEVANJE INVESTICIJSKIH SREDSTEV NISTA BISTVENO VPLIVALI NA POTEK IZGRADNJE ENERGOKEMIČNEGA KOMBINATA VELENJE. S KREDITNO POGODBO, SKLENJENO S SPLOŠNO GOSPODARSKO BANKO SLOVENIJE, SO ZAJAMČENA POTREBNA INVESTICIJSKA SREDSTVA IN TUDI TRANSA ZA LETOŠNJE LETO. LETOS BODO IZVEDENA PREDVIDENA DELA IN USTREZNE PRIPRAVE ZA NADALJNJO IZGRADNJO V PRIHODNJIH DVEH LETIH. be, oziroma, so z njimi sklenjene dobavne pogodbe. Predvidoma bo najprej zgrajena toplarna, ker so za njo že narejeni vsi projekti in je tudi op*ema že tik pred dobavo. Ob nemotenem poteku montaže, bo leta 1966 začela najprej obratovati toplarna, leto pozneje pa vsi obrati velikega energokemičnega kombinata v Velenju. Komisija za samoupravne akte pri občinskem sindikalnem svetu v Velenju je podrobno obravnavala temeljni zakon o delovnih razmerjih. Sklenili so, da bodo pomagali delovnim organizacijam pri sprejemanju začasnih ukrepov in prilagajanju statutov novim zakonskim predpisom. Priprave za izgradnjo'intenzivno tečejo, posebno izdelava načrtov za gradbena dela. S češkimi podjetji je sklenjena dobavna pogodba za plinske generatorje in za toplarno. Načrti za te objekte so izgotovljeni tako, da ni več nobene ovire. Ker so gotovi tudi gradbeni načrti, bodo gradbena dela za temelje plinskih generatorjev in toplarne lahko začeli že v letošnjem poletju. pravljalna dela na trasi plinovoda so v glavnem končana. Tu in tam še ni dokončno določena trasa plinovoda zaradi ovir, ki nastajajo pri raznih investitorjih prometnih objektov, ki še nimajo dokončno razčiščenih svojih načrtov. Težave so tudi z gradbenimi dovoljenji pri posameznih občinah, zaradi različnih postopkov in stališč pri izdajanju ustreznih dovoljenj. DVA OSNUTKA ZAZIDALNIH NAČRTOV V JAVNI RAZPRAVI Na gradbišču energokemičnega kombinata v Prelogah so začeli s pripravljalnimi deli. Celotna oprema, ki jo bodo dobavila češka podjetja, je praktično že izgotovljena in so jo že začeli odpre mljati. Prve pošiljke odpreme za plinske generatorje' in za toplarno pričakujejo že ta mesec, nato pa bo sledHa dobava vsak mesec po 500 do 800 ton opreme. Izvršene so priprave za vskladiščenje prispele opreme. V ta namen je na gradbišču postavljeno večje skladišče za stroje, del opreme pa bodo vskladiščili na prostem. Drugi del opreme, kisikarna in naprave za čiščenje p!ii'i;£, bodo dobavila angleška podjetja, s katerimi so sklenili ustrezne finančne yi dobavne .'dogovore. Pri njih pospešeno delajo načrte za te objekte. Naprave so v glavnem železne konstrukcije in ne zahtevajo posebnih gradbenih objektov. Za njihovo montažo je potrebno zgraditi samo temelje. Oprema za te naprave, bo pravočasno dobavljena in montirana. Istočasno z glavnimi objekti bo potekala tudi izgradnja daljinskega plinovoda po vsej Sloveniji. Vsa pri- Razpisali so že licitacijo za montažo plinovoda. Ko bodo dobili po-t rebno opremo bodo začeli montirati. Jeseni bodo predali traso izvajalcem del, ki bodo spomladi prihodnjega leta začeli z redno montažo. Na gradbišču v Prelogah so začeli s pripravljalnimi deli. Na licitaciji je ta dela dobili v izvajanje gradbeni obrat rudnika lignita Velenje, ki je najprej postavil glavni kanal za odvod talne in druge vode. Sedaj delajo na planiranju tega terena, na izgradnji dovozne ceste, industrijskih tirov in obratnih prostorov. Cim bodo ta dela končali, bodo začeli z deli na gradnji temeljev za toplarno in plinske generatorje. Ce ne bo posebnih težav in ovir pri financiranju izgradnje, bodo vsa dela opravili do planiranih rokov. Kar zadeva tehnično stran izgrad-. nje energokemo kombinata ni nobene GVire za njen nemoten potek, ker so vsa tehnična vprašanja več ali manj razčiščena in so sedaj v teku zadnje priprave. Velik del opreme bodo dobavila tudi domača podjetja, ki so. tudi že dala svoje ponud- Skupščina občine Velenje je na zadnji seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti obravnavala osnutka zazidalnih načrtov za stanovanjsko sosesko Velenje—Konovo in za območje med Pako in Kidričevo cesto v Velenju. Oba osnutka zazidalnih načrtov je sklenila predlagati v javno razpravo. Po urbanističnem programu za mesto Velenje je na območju, ki ga zajema zazidalni okoliš Velenje— Konovo, predvidena samo gradnja enodružinskih stanovanjskih hiš in ni predvidena gradnja nobenih drugih objektov. Celotno območje tega okoliša meri okoli 22 hektarjev. Na tem zemljišču je že zgrajenih 16 enodružinskih stanovanjskih hiš in 9 večjih gospodarskih poslopij, ki ""pa se bodo v perspektivi odstranila, ker bodo izgubila svojo funkcijo. Po osnutku zazidalnega načrta se predvideva gradnja 126 novih stanovanjskih hiš in bi velikost posamezne gradbene parcele znašala okoli 700 m2. Zemljišča okoli stanovanjskih hiš bi lahko lastniki koristili za vrtove. » Po dograditvi vseh individualnih stanovanjskih hiš bi se lahko v to sosesko naselilo okoli 630 novih prebivalcev, tako da bo ta soseska štela skupno s sosednjimi prebivalci 710 oseb ali okoli 70 ljudi na hektar, če se odštejojo gozdovi in zelo strma pobočja. V naselju ni predvidena gradnja nobenih novih cest, temveč le utrditev in razširitev sedanje cestne mreže. Vodovodno omrežje za naselje se bo priključilo na glavno vodovodno cev pri Selu s tem, da se bo moral Ograditi za naselje na najvišjem gričku nov rezervoar. Kanalizacijsko omrežje se bo priključilo na kanalski kolektor, ki se namerava graditi severno ob železniški progi do Sela, s tem, da se bo moralo zgraditi za nekaj hiš posebne greznice, ker ne bo možna njihova priključitev na mestno kanalizacijsko mrežo. V naselju se bo uredila tudi javna razsvetljava. Stanovanjska^ soseska med ®ko Pako in Kidričevo cesto ter Jenkovo in Celjsko cesto v Velenju predstavlja zaključek mesta proti zapadu. Na tem območju je predvidena predvsem gradnja stanovanjskih blokov in stolpnic, s tam, da bi bloki ne imeli več kot 5 etaž, stolpnice pa ne več kot 7. Skupno je predvidena gradnja 525 stanovanj, v katerih bo prebivalo okoli 2100 prebivalcev in bo gostota naseljenosti znašala okoli 250 prebivalcev na hektar zemljišča. Zazidalni načrt predvideva, da bi se obstoječi objekti v prvi fazi praviloma ne bi rušili in bi se priključevali v zelen pas, ki je predviden ob zapadnem robu Velenja in ki bo ločil stanovanjske predele mesta od industrijskega območja okoli železniške postaje. Osnutke obeh zazidalnih načrtov si lahko vsak občan ogleda v prostor rih oddelka za gospodarstvo občinske skupščine in v avli občinske zgradbe. Ustne ali pismene pripombe in predloge zbira oddelek za gospodarstvo. Osnutka se bosta obravnavala tudi na zborih volilcev. Javna razpava o osnutkih bo trajala do 30. septembra t. 1., nakar bosta ureditvena načrta uzakonjena s posebnimi odloki občinske skupščine. Občinska skupščina prosi vse občane, da bi pri obravnavi teh osnutkov zazidalnih načrtov aktivno sodelovali in s tem pripomogli, da bosta omenjena zazidalna načrta določila najbolj funkcionalno gradnjo stanovanjskih, komunalnih in drugih ob jektov. Pričakujemo, da se bodo \ tej razpravi angažirali zlasti bodoči stanovalci teh dveh stanovanjski! sosesk. Večja disciplina PRI PLAČEVANJU PRISPEVKOV IN DAVKOV Občinska skupščina je na zadnji seji obravnavala letni zaključni račun prispevkov in davkov za leto 1964. " Iz zaključnega računa je razvidno, da je bilo občanom v naši občini lansko leto predpisano 156,986.240 dinarjev prispevkov in davkov in da so do konca leta vplačali 137,013.437 dinarjev, zaostanek v vplačilih pa je znašal 19,972.803 dinarjev ali 13% celotnega predpisa. Davčnih zaostanek je nekoliko manjši kot je bil ob koncu leta 1963, ko je znašal 28,405.000 dinarjev. Največji zaostanek je bil ugotovljen pri plačevanju dohodnine in občinskih doklad od kmetijstva in od obrtne dejavnosti. Precejšen je bil zaostanek odmerjenega prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev, saj -ga kmetje dolgujejo še za preko 3,5 milijonov dinarjev. Celotnega zneska odmerjenih prispevkov in davkov v preteklem letu pa zavezanci niso vplačali ob poteku roka za plačilo akontacij in je mo ral biti precejšen del teh prispevke' in davkov prisilno izterjan. Prisilni izterjava prispevkov povzroča zav« zancem precejšnje stroške, saj se t naredi na njihov račun. Stroški za prisilno izterjajo zna šajo za pismeni opomin 150 dinai jev, stroški rubeža in prisilne prt daje 1 % od glavnega dolga in obr< sti in sicer posebej za rubež in posi bej za prodajo, pot davče jevaica pa ste zaračuna v zne dinarjev. Iz tega je razvidno^ da je v inti resu vseh zavezancev prispevkov i davkov, da svoje obveznosti pravi časno in v roku izpolnjujejo, ker n ta način odpade dodatno plačevanj .stroškov za prisilno izterjavo. Z i boljšanjem odnosa do obveznosti, 1 jih imajo do družbe pa bi se prihr; nilo tudi na stroških za občinsk upravo, ker bi se lahko zmanjšal število uslužbencev, ki moraj opravljati prisilno izterjavo prispe kov in davkov. Smo v kupeju in pripravljeni za o«ll i od. Še zadnji pozdravi, mahanje znanim in neznanim in že se poleg nas vrste stolpnice, vile. in parki, ravne ulice in nazadnje še nizke koče iz blata in peska, ki se nam zde kot čuvarji tega večmilijonskega mesta. Moj dopust kot vojaku sil Združenih narodov na Sinaju je potekel. Sediijj v kupeju poleg okna, -nekako še neumirjen kot vedno, kadar se pripravljam na daljšo pot. Okrog mene je hrup, nevezano. pogovarjanje, večkrat pre- kinjeno z glasnim vojaškim smehom. Kilometri ostanejo za nami. Bujno zelenje postopoma preide v enolično sivino peska, ki sega v nedogled. Pesek, ki je odslej naš stalni in nezaželjeni spremljevalec, prodira skozi vse še tako majhne špranje vagona in nas draži, se za jeda v oči ter zapira vidljivost. Živahnosfv vagonu se počasi umiri. Pogledi se vedno liolj obračajo vase in nazadnje se sliši samo še enakomerni takt udarcev koles in škripanje oso- Daleč v puščavi rumenega peska so piramide. vin, tega skoraj predpotopnega-vlaka. Poizkušam, da se čim-udobneje namestim na svojem sedežu. Zaradi prahu prinesem robček pred usta in se prepustim svo jim mislim ... Še v jutru smo se gnečili po Kairu. Mesto se je vgrfezdilo na obali »božjega dara«, kakor so nekoč siromašni Felalii z veliko ljubeznijo imenovali Nil, izvor vsega življenja. Ograjen od pustih in neljubezniWh površin Sahare in Sinaja, je Kairo kmalu postal zelo živo mesto, postal zgodovina, zakladnica spomenikov, stečišč mnogih kultur; mesto podedovanega sijaja, bogastva in bede, vrata vroče Afrike; torej Kairo je pojem za sebe. To mesto je mesto preteklosti, okupirano s problemi sedanjosti in ob rnjeno v prihodnost. Za Arabce predstavlja simbol nacionalne kulture in perspektiv, za tujce pa eno izmed sedanjih svetovnih čudežev z vsem onim, kar daje obiskovalcu lahko to mesto barv in kontrastov, starega in novega. V Kairu me je vodič najprej napoti) na 140 metrski stolp, l< i je prav gotovo napravljen samo za turizem. Od tu sem pod seboj opazoval skoraj ves Kairo. Prav tako sem s stolpa videl široki Nil in njegove moste ter skupino džamij, imenovanih Ci- tadel. Beli jo se vrh zelenega hriba in s svojimi ininareti segajo skoraj do oblakov. Iz tega stolpa se v daljavi vidijo tudi nejasni obrisi piramid. To je srečanje s Kairom od zgoraj. Napotil sem se v muzej in izumetnične zgradbe, jaju in razkošju. Morda bog Alahu v zadnjem času ni previ všeč to, da se njegova vila up rablja v turistične namene in ob nemuslimanskih obiskih za najraje spremeni v nič, da k< ne bi opazil njegove jeze. NAŠ VOJAK ter skoraj v enem zaletu1 obšel Bamzesa, Tutankamona, Kefra in Nefredita ter spoznal, da so tudi oni že v svoji dobi zelo občudovali zlato. V zelo kratkem času sem se vrnil nazaj za 5900 let. Spoznal sem kratko zgodo-iio Kleopat re. skoraj najslavnejše žene sveta, lepe in zelo sposobne vladarice iz poslednjih tresljajev starega Egipta. Vzhičen in začuden nad vsem, kar sein videl.' vendar si vse le nisem mogel zapomniti, sem nato odšel na velike in dostojanstvene džamije Cita-del. vredne svojega graditelja Mohamed Alija. deda kralja Fa-ruka, ki ga je leta 1952 Naser nagnal iz Egipta. V tej, džamiji, grajeni iz. alabasterja iij, okrašeni z dragimi kamni, zlatom ^n freskami, je bogu Alahu' res udobno, saj živi v največjem si- V nasprotni strani teh božj zgradb, daleč v puščavi rumen i peska in modrem ozadju t ba, se vrste zgradbe čudnih o lik in arhitektur. To so piram« Ko sem se približal sem začuc no gledal in ostrmel. To kar gole človeške roke pred toli veki napravile, je zares pravi i dež. Toliko trpljenja samo zaj di poganskih običajev, da božji izbranec — faraon ži1 tudi po svoji smrti v sijaju razkošju in da ga po smrti n če več ne bi mogel motiti. Žal kasneje mnoga plemena niso ( sti ozirala na voljo egipčansl bogov in so mnogo hramov ] polnoma oropala in oskruni Pred vsemi temi mogočnimi sj meniki, sem se počutil drobni in majhnega. Ko sem spoznal včerajšnji I / i ZNAČILNOSTI NOVEGA ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH Zadovoljni oskrbovanci Dosedanji popolni zakon o delovnih razmerjih je dobil značaj temeljnega zakona, s čimer je re-jubliksm dana možnost, da s svoji-u predpisi urejajo vprašanja, ki jih ne rešuje temeljni zakon. Zikon temelji na osnovnem načeli, da delovni ljudje, uresničujoč timoTipravljanje na podlagi svobod-M združenega dela z družbenimi fclovnimi sredstvi, kot člani delovne skupnosti, npostavljajo medse-tojn« razmerja in samostojno določajo medsebojne dolžnosti ter pravite, ki izvirajo iz združenega dela, Glivna načela zakona so: delovni lilije prosto stopajo na delo v de-ičvbo organizacijo in po svoji volji tekajo delati v njej, delovna skup-iksi ureja delovna razmerja s stadioni in drugimi splošnimi akti or-Hiov upravljanja, delovna skup-hsi zagotavlja pogoje za uresniče-iiije načel — vsak po svoji spolnosti ter vsakemu po njegovem drlo, kršitev samoupravnosti in eitkopravnosti ima za posledico določeno odgovornost, delavcem je ngotovljeno sodno varstvo pri uveljavljanju njihovih pravic po delu ii iz skupnega dela. 1 PROSTO DELOVNO MESTO MORA BITI JAVNO RAZGLAŠENO Delovna organizacija mora vsako delovno mesto javno razglasiti t časopisu in ga prijaviti na zavod b zaposlovanje delavcev. Praviloma se prosta mesta zasedajo po razpisu. Najmanjša starost za vstop t delovno razmerje je 15 let. Delavec ima pravico odkloniti delo na delovnem mestu, na katerem ni zastavljeno predpisano varstvo. Za vodilna delovna mesta se razpiše ponovni natečaj vsaka štiri leta, s stalil toni delovne organizacije pa l( odredi datum razpisa. mi akti in z vsemi ostalimi pravicami in dolžnostmi. 1 DELOVNI CAS Delavec ima pravico do omejenega delovnega časa 42 ur v tednu (polni delovni čas). V posebnih težjih pogojih dela se lahko predvidi tudi krajši delovni čas. S temeljnim zakonom o uvedbi 42-urnega delovnega tedna je določeno, da morajo delovne organizacije preiti najkasneje v petih letih na 42-urni delovni čas. O nadurnem delu novi temeljni zakon ne prinaša nobenih določil, temveč govori o takšnem delu le v slučaju nevarnosti in drugih izrednih prilikah, ki jih morajo delovne organizacije precizirati v svojih statutih. S statuti lahko delovne organizacije tudi natančneje določijo primere in pogoje, kdaj je delavec dolžan delati dalj kot polni delovni čas, vendar skupni delovni čas v razdobju krajšem od enega leta, če se razdeli na delovne dni. ne sme biti daljši od 42 ur tedensko. LETINiI DOPUST Novi temeljni zakon določa v glavnem iste kriterije za dolžino letnega dopusta kot sedanji — te-žino, pogoje in uspehe dela ter socialne momente in delovni staž. Delovne organizacije so dolžne s samoupravnim aktom določiti delovna mesta, ki so izpostavljena po- upravnih organov iu direktorjem. Za kršitev delovnih dolžnosti se delavcu izrekajo: opomin, javni opomin, zadnji javni opomin in izključitev iz delovne skupnosti. Izključitev lahko izreče samo delavski svet s tajnim glasovanjem, če je za njo glasovala polovica članov delavskega sveta. Delavec lahko proti takšni izrečeni kazni vloži spor pred rednim sodiščem. Delavec mora povrniti materialno škodo podjetju, če jo povzroči na-namerno ali zaradi nepazljivosti. FRENlEHAiNJE DELA ' Delavec sme brez obrazložitve ob vsakem času prenehati z delom, med tem, ko lahko delovna organizacija samo z delavčevo privolitvijo sklene, da delavcu preneha delo v delovni organizaciji. Brez njegove privolitve preneha delavcu delo le, če se odpravi delovno tnesfo, ali če se ugotovi, da delavčeva delovna sposobnost ne zadovoljuje zahteve njegovega delovnega mesta. Sklep o prenehanju dela se izda pismeno in z obrazložitvijo. Delavec, ki je razrešen kot direktor, ostane še naprej član delovne organizacije, ki mu je dolžna ponuditi drugo delovno mesto, ustrezno njegovim sposobnostim. • Če delavec samovoljno prekine delovno razmerje je dolžan povrniti delovni organizaciji vso škodo, ki nastane s samovoljno prekinitvijo dela. Kadar delavec neposredno ali Tudi letos so oskrbovanci doma počitka v Šaleku praznično proslavili Dan rudarjev in borcev. Med njimi je tudi nekaj upokojenih rudarjev, ki se dobro spominjajo na- ■vKv.-.v. ..•••• ■ v y, . Tajnik rudniškega odbora sindikata Jože Kuiner. pornega dela v rudniku. Bivši borci in aktivisti pa radi obujajo spomine na narodno osvobodilno borbo. Rudniški odbor sindikata je za letošnji praznik pogostil vse oskrbovance. Rudarska godba pa jim je pred njihovim odhodom priredila koncert narodnih in partizanskih skladb. Oskrbovanci so bili zelo zadovoljni. V imenu rudniškega kolektiva je oskrbovance pozdravil tajnik rudniškega odbora sindikata Jože Ku-mer in jim čestital k obema praznikoma. Sporočil jim je tudi, da jim je sindikalna organizacija, poleg pogostitve, odobrila še brezplačni prevoz z avtobusom na izlet v Slovensko Pri morje. Tega so bili oskrbo^ vanci posebno veseli, ker mnogi med njimi našega Jadrana še niso videli. Ob koncu koncerta rudarske godbe sta se v imenu oskrbovancev zahvalila oskrbovanca Ivan Sovič in Franjo Krejačič, ki sta oba invalida še jz prve svetovne vojne in aktivista NOB. Želela sta rudniškemu kolektivu mnogo uspehov pri na-dal jnem razvoju rudnika in naše šaleške doline. sebnim pogojem dela ter dolžino in - ?b prekinitvi treh dni preide z dela način koriščenja letnega dopusta. Vendar novi zakon ne določa letni dopust na podlagi sedanje skale delovnega staža (5, 15, in 20 let delovne dobe), ampak določa samo spodnjo mejo letnega dopusta s štirinajstimi delovnimi dnevi in zgornjo mejo s tridesetimi delovnimi dnevi. Delavcem, ki so mlajši od 18 let, se doda še 7 delovnih dni na one dneve letnega dopusta, ki bi jim —________ pripadali v smislu določil splošnega ^'za^sprejem "in" odpoved delov- akta podjetja o koriščenju letnega ic$ razmerja. Zakon prepušča, da dopusta. Uli vsaka delovna organizacija DELOVNA DISCIPLINA V -pogledu kršitve delovnih dolžnosti prepušča novi temeljni zakon delovnim organizacijam, da' same s pravilniki regulirajo delovno disciplino in odredijo način, po katerem se predpišejo disciplinska merila za kršitve dolžnosti, kakor tudi organe za vodenje postopka in izre- SPREJEM NA DELO Novi temeljni zakon o delovnih ninosih ne predvideva organe za sprejem delavcev, kot je to predati sedanji zakon posebno komi- /mPrav tako ne določa čas v katerem mora delavec nastopiti delo ni dneva sklenitve delovnega razmerja. Delovnim organizacijam- je prepuščeno. da same od primera do primera določajo kdaj mora dela-ifc. po sklenitvi delovnega Tazmer-ja. nastopiti delo. Dosedanji pred-določali, da mora delavec iz ene v drugo delovno organizacijo. se v t ('m primeru ne smatra, da je prekinil delovno razmerje. Delovna organizacija določi s statutom dan, od katerega teče rok. v katerem morajo biti znova razpisana vodilna delovna mesta. Za začetek roka mora določiti najkasneje I. januar 1967. _ Delovne organizacije so dolžne statute in splošne samoupravne akte s temeljnim zakonom o delovnih razmerjih uskladiti v roku enega leta od dneva, ko stopi ta v veljavo, to je najkasneje do 7. aprila 1966. Na pogostitvi je. bilo videti polno veselih obrazov, saj so bili zelo hvaležni gostiteljem. 460 novih članov Zveze mladine Ml so Osnovne šole so za konferenčno obdobje 1964/65 zaključile svoje delo. Šolska vrata so se za tri mesece zaprla, učenci pa si bodo v počitnicah na morju ali v planinah nabrali no- je bilo dobrega in slabega. Najpogostejše oblike dela, ki so se jih posluževali, so bili razni krožki —- OZN, marksistični, dramski in drugi, v katerih so mladi našli torišče izven- nastopiti delo sedmi dan po skle- kanje kazni ter roke, v katerih za- vih moči za uspešen nadaljnji štu- šolgskega dela, tu tako koristno iz litvi delovnega odnosa. Poleg tega je delovna organizacija dolžna, da spozna delavca, ob vstopu na delo, i delovnim mestom, pogoji dela, njegovimi dolžnostmi, organizacij->ko shemo, splošnimi samoupravni- stari kaznivo dejanje Z novim zakonom se ne predvideva več disciplinskih sodišč pri občinskih skupščinah, kot pritožbenih instanc in disciplinskih forumov, ki so izrekale kazni članom samo- dij, uk ali delo v proizvodnji. Kakor vsako leto, so aktivi ZMS na šolah v Velenju, Šoštanju in šmartnem ob Papi tudi letos imeli letne konference. Na njih so kritično ocenili svoje delo, povedali kaj rabili svoj prosti čas. Takšno delo jim bo prav gotovo koristilo tudi kasneje v njihovem vsakdanjem živ-lenju. Posebno pozornost so posvetili sprejemu svojih tovarišev iz sedmih razredov v vrste Zveze mladine. Pripravili so jim kratke zabavne programe, na koncu pa jih tudi pogostili. Organizacija Zveze mladine je tako okrepljena za 460 novih članov. Prepričani smo, da jim bo ta pomemben dogodek dolgo časa ostal v spominu in da bodo kot dobri mladinci opravičili zaupanje, ki jim je biilo s sprejemom izkazano. M* iro. sem si( ogledal še trge, obda-z , visokimi impozantnimi zgradbami, vodometi v vseh mogočih barvah, ulice, ki so dovolj tiroke, da reka avtomobilov in ila prometna sredstva lahko naglo in neprekinjeno drve, kaj- se ozrl me je zadovoljstvo kaj hitro minilo. Trgovčev nasmeh med vrati je dovolj zgovorljiv, spet mu je prišel v roke nepoučen kupec. Na ulici sem srečal mlado arabsko ženo, zelo okusno oble- V KAIRU * * ti topla arabska kri tu ne trpi pešca. Vse se giblje in hiti z nezmanjšano hitrostjo. Pogled se »stavi obiskovalcu na reklamah. so napisane v vijugasti in zviti arabski pisavi ali pa v lepo zloženi in urejeni latinici, v rancoščini, angleščini... Tu je skoraj vse evropizirano: osvet-levanje, napisi na trgovinah in imelib. zvočna tuja imena. M/s-sto živi, kot v srcu Evrope. A trgovci, ti so povest zase. Arabska kri, napolitanska zgovornost n nemškq. upornost. Skozi hrup prometa se slišijo asovi raznašalcev mleka in prodajalcev časopisov. Spominč-j in spominčki na vse strani. Mural sem jih kupiti, saj sem bil vendar v Kairu. Kupil sem in zadovoljno odšel, misleč, da sem prevaral trgovca. Toda, ko sem čeno in s tradicionalno šminko na ustnicah in očeh. Z ulice zavije skozi park v lepo urejeno zgradbo z napisom — Univerza. Nekdaj brezpravna žena lahko danes v Egiptu občuti vso blaginjo civilizacije in enakopravnosti. To je Kairo! Ne, to še ni ves Kairo. Izstopil sem iz avtomobila, zavil s širokih pločnikov v ozke ulice s sivimi in od časa počrnelimi zgradbami. V ulice polne otrok arabskega sveta, pisanih oblek in ogrinjal. Zrak je prepojen z znojem, vonjem po vse mogočih odpadkih in specialitetah z malih arabskih krčmic. Na vogalu sedi brezskrbni kadilec nor-gile in ravnodušno opazuje svoj svet. Skozi priprta vrata začudeno opazuje tujca par oči, črnih kot oglje in svetlečih kot alnbo- ster. Čudijo se tujcu, ki se je drznil prodreti sem v tuji svet. V teh ulidah in kotičkih sta se vgnezdila beda in neznanje že od davna. Vse teče in vendar kot da stoji, brez sprememb skozi dolga stoletja ... Gneča ljudi me je ponesla s seboj v srce orienta, v ambient, ki je lasten samo Kairu. Bil sem v ulici zlata, kjer bi lahko kupil najdragocenejši nakit in vse mogoče predmete iz zlata. Ulica je središče tega velikega in edinst-' venega arabskega trga. Na trgu je vse izloženo očem in otipavanju. Gneča, vročina, glasni klici trgovcev, delavnice • in majhne trgovine, ki so prenatrpane z vso mogočo robo in po svoje okrašene. Roba na tleh sredi ulice, roba na mizah in ipultih, vse splošna trgovina, ki predstavl ja sejem na arabski način. Tu se vse nudi, prodaja in kupuje. Od otroških igrač, začimb, spominčkov, kitajskega porcelana, pohištva, zlatega nakita, domačih zdravil pa vs.e do najnovejših elektrotehničnih predmetov. Trgovci vlečejo za rokave,""trpajo blago v roke in kličejo obiskovalca s »sir«, »senjor«, »zemljak«... Na široko objasnjujejo in hvalijo, da jim je zelo težko ubežati. Tzčrpan, zaprašen in naveličan vsega sem se s težavo prebil do prve prometne ulice ter poiskal taksi. Teh je v Kairu zelo veliko in tudi vožnja z njimi ni draga. Počasi se začne spuščati mrak .in mesto spremeni barvo od neštetih prižganih neonskih svetilk' in barvnih reklam. To je"čas, ko se človek počuti po dnevni vročini in sulii žeji mnogo bolj prijetno in sveže. Z muko in ua hitro sem pojedel večerjo in namesto počitka ponovno odšel na ulice, v noč, ki ni noč, kajti mesto je čudovito osvetljeno in trepeta pod težo vseh mogočih in nemogočih luči. Na ulici sem neodločno obstal in premišljeval, v, kateri nočni lokal bi šel. Vabili so me Continental. National. Piramide in še mnogo drugih. Odločil sem se za Piramide in prišel še ob pravem času. Poiskal sem prazen prostor in v napetem pričakovanju čakal na presenečenja. Program in artisti po zgledu Evropejcev_so me zanimali. Vendar še vedno nisem bil potešen. še vedno sem pričakoval nekaj novega, še ne doživetega. Kaj? Tišino naenkrat preseka drhteča arabska plesalka polna sladke otožnosti iu sočustvovanja. V pramenih reflektorskih žarkov se prikaže silhueta žene. Začetek plesa je zelo mehak, ralilo zvijanje in tresljaji po taktu orien-I a I sk e glasbe človeka omamljajo. Ritem postaja vse hitrejši, kretnje plesalke vse bolj sunkovite, vse bolj strastne. Koraki so nežni in skloni, roke govore, telo vzvalovi, lice postane skozi svetleče kodre las omamljivo, ganjavo in zanešeno od lastne glasbe. Lokal se predrami', rfoge zacepetajo, roke podzavestno s ploskanjem spremljajo takt. Ta ritem popolnoma razburka arabsko kri. Gledalci ploskajo še dolgo po tem, ko je plesa že konec,. Postal sem nekam nemiren. Kako tudi ne, saj sem videl pravi orintalski ples. Spremljal sem ples mlade žene. ki je plesala tako zanešeno, da predrami še najbolj pasivnega gledalca. Njeno telo se podreja glasbi in lastni volji kot strune poslušne violine. Nehote sem dobil občutek, da je plesalka nasledila tisočletne izkušnje arabske žene — orintal-ke. Iz Kaira sem odšel kot na krilili resničnega doživljanja, novega in prvikrat doživetega. Mimo grede sem se spomnil Cezarjevih besed v nekeni osvobojenem mestu: Prišel, videl, zmagal! Tudi sam sem prišel v Kairo. v idel in namesto zmage — zadovoljen odšel. Napisni FRANC LENART, ki služi vojaški rok v JiNA. in je bil v sestavu sil OZN na Sina ju. IZ VEGRADA - IZ VEGRADA - IZ VEGRADA Načrtno izobraževanje tudi v gradbeništvu Kakor v vseh ostalih panogah gospodarstva, se tudi v gradbeništvu s polnim tempom uvaja in uveljavlja načrtno strokovno izobraževanje. To načrtno in sistematično vzgojo kvalificiranega kadra v gradbeništvu narekuje tudi vse hitrejši prehod iz klasičnega — obrtniškega načina gradenj na sodobnejši industrijski način. Pri tem velja še posebej poudariti, da gradbeništvo v svoji stopnji razvoja in perspektivi ne predstavlja več sezonskega dela, kakor tudi, da so poklici v gradbeništvu, kot zidar, tesar, strojnik — uprav-ljalee gradbenih strojev iu drugi, enakovredni ostalim poklicem v industriji. Prav tako pa so se tudi povprečni osebni dohodki v gradbeništvu približali ali celo izenačili osebnim dohodkom v industriji. Splošno gradbeno podjetje »VE* vD« Velenje, ki izvaja visoke in nizke gradnje, projekti ranje in druge gradbene storitve, se zaveda potrebe po načrtni vzgoji strokovnega kadra. Tako je s pravilno politiko štipendiranja zadnjih treli let že dobilo prve strokovne sodelavce. Zadnji dve leti pa je pričelo načrtno reševati tudi izobraževanje ostalega kvalificiranega kadra, predvsem preko rednega uka. Tako ima sedaj v ličnem razmerju 51 vajencev, in sicer: vajencev zidarske stroke; 5 vajencev tesarske stroke; 3 strojnike; 6 vajencev pleskarske stroke; 3 vajence felektro-inšlalatei ske stroke iu 1 vajenca av-tomehanične stroke. Pri Sprejemu vajencev v nk pa velja omeniti, da ž letošnjim šolskim letom prične veljati reforma pouka na vajeniških šolah, oziroma na poklicnih šolah,, kot se bodo bivše vajeniške šole v bodoče imenovale. Po tej novi reformi pouka na poklicnih šolah, bo vajenec takoj ob pričetku učnega razmerja, ki moj-a biti sklenjeno do "M. avgusta 1965, vključen v 6-mesečno poklicno šolo, kar pomeni, da bo pO programu poklicne šole opravil šolo za 2 letnika skupaj, a ves preostali čas, do 3 mesecev pred pHtekom učne dobe, ko bo-ponovno vključen v 3-mesečno poklicno šolo. se bo praktično izobraževal in izpopolnjeval na delovnem mestu pod nadzorstvom inštruktorja vajencev. SGP »VEGRAD« že ima 2 inštruktorja vajencev za zidarsko stroko in 2 inštruktorja vajencev za tesarsko stroko. Podjetje skrbi tudi za dodatno izobraževanje in izpopolnjevanje odraslih na delovnih mestih. Tako so letos v okviru delavske univerze v Velenju organizirali 3-meseč-ni tečaj za polkvalificirane zidarje, tesarje in strojnike gradbene mehanizacije. Tečaj je uspešnO zaključilo 27 tečajnikov za PK zidarje in tesarje ter 8 za PK strojnike-upravljalce gradbenih strojev. V'veliko zadovoljstvo samcem in mnogim poročenim delavcem, ki so zaposleni pri podjetju iz ostalih republik, ima podjetje samski dom in novo restavracijo družbene prehrane s klubskim prostorom. Iz tega se da zaključiti, da podjetje mnogo svojih sredstev vlaga, tako v izobraževalne namene strokovnega kadru, kakor tudi v ostale splošne namene za čimboljše življenjske pogoje ovojih članov. Nimamo modne hiše ? NISMO POZABILI s. MSIH BORCEV Predsednik KO 7B NOV iz Šoštanja sprejema Čestitke pionirja. V 4; številki »šaleškega Rudarja« je prizadeti F. K. objavil dve fotografiji, ki prikazujeta perilo, ki se suši na oknih stanovanjskega »Krist-lovega« bloka nad trgovino »Sodobna oprema« v Velenju. V zvezi s tem Pri rad nanizal samo nekatera gola dejstva, brez namena kuga zagovarjati. Glede na lep izgled našega mesta, cvetlice, parki ipd., vsekakor ni vzpodbudna slika, ki se nam prikaže, da tako rečem pri »vstopu« v Velenje s celjske strani. Belo in o-stalo perilo, med katerim prevladujejo pleničke (pozoren opazovalec bo tudi to opazil), že od daleč frfotajo , in nam pritegnejo pozornost nase. Kdor ne pozna razmer v stanovanjskem bloku, bo dejal, nekulturni ljudje, kdor pa pozna prostore v njem, bo verjetno drugačnega mnenja. Marsikdo ne ve, da je ta lepa, moderna hiša funkcionalno tako nefunkcionalna, da ljudje, ki v njej bivajo, nimajo kje prati, niti sušiti perila. Vsak verjetno še nima super-avtomatskega pralnega stroja, sicer pa ga verjetno tudi ne more kam postaviti, kajti kopalnice so komaj tolikšne, da je lahko prostora v njej samo za eno odraslo osebo. Nekateri pravijo, da je konstruktor tega bloka pred leti dobil Prešernovo nagrado?! Pa še to, v kleti hiše je baje bila predvidena izgradnja skupne, sodobne pralnice, vendar je iz neznanih razlogov ta varianta odpadla, ter so raje ta prostor odstopili trgovskemu podjetju »Bazen«. Sedaj ta prostor služi za skladišče trgovine »Sodobna oprema«. Veliko je takih družin, ki vozijo -perilo na pranje na vse konce in kraje šaleške doline, celo v Šoštanj. Veliko pa je tudi takih družin, ki imajo po več majhnih otrok in morajo kar sproti kaj oprati in hitro posušiti. Toda kje? Ljudje so pač šli po liniji najmanjšega odpora in so namesto manjkajočih teras in balkonov uporabili »praktična« okna, in to seveda na sončni strani, ki pa je tudi najbolj na očeh. Vsi smo prepričani, da to nikamor ne vodi, če hočemo obdržati dostojno podobo našega mesta. Mislim, da bi lahko vsi skupaj — stanovalci, hišni svet in investitor — vendar lahko našli neko skupno rešitev; samo začeti je potrebno. Valter Končan, Velenje Partizanska patrulja na krajevni proslavi v Šoštanju. Ob proslavljanju dneva borca so na vseh obeležjih iz naše revolucije položili vence. i...........................................................mu...................mi.....murnu iiuimimumiuuimu.....m | SPET DELAVSKI SVET | Po enem leta so v tovarni usnja Šoštanj ukinili prisilno | 1 upravo. Člani kolektiva pa so ponovno izvolili delavski § 1 s ve, t podjetja. Volitev se je udeležilo 71,09 odstotkov vseh | = zaposlenih. Novi delavski svet ima 35 članov. Za dobo dveh let so bili v delavski svet izvoljeni; Stane § 1 Bolha. Viktor Čepel n i k, Fanika Globačnik, Franc Godec, | 1 Franc Gorčan, Frane lllačer, Franc Komprej, Stanko Koren, | 1 Jože K ranje, Marjan Leskošek, Ivan IVfntko, Stanko Navod- | | liik, Franc Potočnik, Bolf Ravljen, Ivan Sevnikar, Janez | 1 Slatncr, Darinka Ura nič, Franc Žličko in za dobo enega le- | | ta: Mihael Berločnik, Franc Čas, Mihael Drev, Ivan Globač- i 1 nik, Slavko Golob, Franc Gril, Rudi Klamfer, st., Herman | 1 Lcnik, Franc Medved, Edi Pokleka, Karla Potočnik, Rudolf | 1 Kuvljen, Franc oiapar, Maks Tink, Ludvik Vede in Andrej | | Zidar. ".§ ....................................................................................................................i.......m PIONIRJI NAM PIŠEJO Hvala - tovariši iz »Gorenja« Potrebne so investicije v kadre Pionirji, člani pionirskega odreda Jamski škratje osnovne šole Miha Pintar-Toledo, ste zahvaljujemo to-, varni gospodinjske opreme »Gorenje« Velenje, ker nam je omogočila izlet na Primorsko, v tiste kraje, ki so znani iz narodno osvobodilne borbe in so nam mladim zaradi oddaljenosti tudi težje dostopni. Čeprav nam vreme ni bilo naklonjeno in čeprav je nagajal avtomobilski motor, smo bili z izletom zelo zadovoljni. Ogledali smo si Idrijo, rudarski muzej, kjer smo se seznanili s preteklostjo rudnika in z rudami, ki jih skriva v sebi idrijska zemlja. Ogledali smo si tudi Cerkno, rojstni kraj mladinskega pisatelja. Franceta Bevka, majhno, a prijazno mesto ter bolnišnico Franjo, ki kakor sokolje gnezdo leži med divjimi prepadnimi stenami na dmf soteske. Izdolbel jo je potok, ki ima v tem delu največjo moč. V mislih smo se povrnili v leta borbe, ki so poleg junaštva rodila tudi toliko iznajdljivosti. Kolikim borcem so prav te skromne barake ob požrtvovalni negi zdravniškega osebja nudile prvo pomoč, mnogim pa tudi ozdravljenje. Za vse, kar smo videli in lepega doživeli na tem prijetnem izletu, se imamo zahvaliti delovnemu kolektivu Gorenje. Za pionirski odred Jamskih škratov Meta Rotovnik Lansko leto je bilo v občini 240 rednih in 62 izrednih štipendistov. Štipendira pa samo 33 odstotkov vseh delovnih organizacij v občini. Leta 1964 so štipendirale naslednje delovne organizacije: zavod za zaposlovanje delavcev 7, LIK Šoštanj 3, Bolnica za TBC Topolšica 10, Termoelektrarna šoštanj 27, EKK Velenje 36, Vegrad Velenje 7, Tovarna usnja Šoštanj 9, Projektivni biro 1, Tovarna gospodinjske opreme Velenje 12, Kmetijska zadruga Šoštanj 4, Rudnik lignita Velenje 62, Komunalno obrtni center Velenje 1, Komunalna banka Velenje; 4, Rudarski šolski center 2, Zdravstveni dom Velenje 11, Velma Velenje 1, Oljka Šmartno ob Papi 3 in Skupščina občine Velenje 40. - V skladu s priporočilom Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije je komisija za štipendije pri občinski skupščini Velenje sklenila, da bo štipendiranje decentralizirala. Ta komisija je sedaj štipendirala kadre za potrebe šolstva, občinske uprave ter sodišča. V bodoče pa bo spremljala, koordinirala in usmerjala štipendijsko politiko in kadrovanje v občini. Prevladuje mnenje, da bi bilo dobro vsa sredstva delovnih organizacij, ki jih namenijo za štipendije, združiti v občinskem merilu in bi z njimi razpolagala občinska komisija, ki bi se povezala s kadrovskimi službami delovnih organizacij. Do takšnih ugotovitev vodi dejstvo, da je v občini precej primerov, ko v posameznih delovnih organizacijah lažje dobi štipendijo otrok zaposlenega, ki je na lestvici višji in ima boljše osebne dohodke. Dopisujte v »ŠALEŠKI RUDAR« O PROBLEMATIKI ŠTIPENDIRANJA IN PERSPEKTIVNI ROVSKI POLITIKI SO VEČKRAT OBŠIRNO RAZPRAVLJALI ORGANI DRUŽBENO POLITIČNIH ORGANIZACIJ V VELENJSKI OBČI." UGOTOVILI SO, DA SE JE ZADNJA TRI LETA ŠTEVILO ŠTIPE1 DISTOV V NEKATERIH DELOVNIH ORGANIZACIJAH NEKOLIKI POVEČALO, VENDAR JE ŠTIPENDISTOV NA SPLOŠNO ŠE VEDNI PREMALO, CE HOČEMO V OBČINI DOSEČI SODOBNO ORGANIZ/ CIJO PROIZVODNJE IN POVEČATI PRODUKTIVNOST DELA. TU* SKUPŠČINA OBČINE VELENJE JE LANSKO LETO POSLALA VS" DELOVNIM ORGANIZACIJAM PRIPOROČILO, DA BI ŠTIPENDIR NADARJENE OTROKE SVOJIH DELAVCEV, KI IMAJO NI2JE OSEJ NE DOHODKE, NE GLEDE NA SMER IN STOPNJO ŠOLANJA. PREGLED ŠTIPENDIJ V OBČINI VELENJE V MESECU JUNIJU 196 Delovna organizacija štipendisti Štipendija redni izredni najnižja najvišj Rudnik lignita Velenje Vegrad, Velenje Zdravstveni dom Velenje Zavod za zaposlovanje del. Velenje Lesno industr. kombinat Šoštanj Bolnica za TBC Topolšica Elektrarna Šoštanj Energokombinat Velenje Tovarna usnja šoštanj Projektivni biro Velenje »Gorenje« Velenje Kmetijska zadruga šoštanj Komunalno obrtni center Velenje Komunalna banka Velenje Rudarski šolski center Velenje Velma Velenje Kom. obrt. center Šmartno ob Paki Gimnazija Velenje Os. šola Gustava Šiliha Velenje Os. šola Miha Pintar ja Velenje I. osnovna šola šoštanj II. osnovna šola šoštanj Osnovna šola Šmartno ob Paki Posebna šola Velenje Center za glasb, vzgojo Velenje Vrtec Občinska uprava Izdelov. gumir. papirja Velenje Chrom-metal Velenje Galanterija šoštanj Potrebno in nujno je, da tudi tiste delovne organizacije v občini, ki do-sedaj niso in ne podeljujejo štipendije, prouče njihove potrebe in možnosti. Zavedati se moramo, da so in- 62, 15 12.000 28.00 11 3 12.000 23.(1 11 4 10.000 18.(11 8 1 20.000 23.80 3 ' — 8.000 30.« 10 — , 12.500 14.011 26 _ 11.000 25.0H 33 _ 12.000 20.« »n 5 — 12.000 16.01 2 _ 15.000 20.(11 12 — 16.000 , 50,01 4 —\ 10.000 16,« 1 1 30.000 30.« 3 _ 12.00D 14.« 2 — 10.000 18.« 1 2 25.000 25.« 2 _ 10.000 14.0) S — 15.000 30.11 5 12 15.000 30.(1 2 7 15.000 30.« 2 6 15.000 30.(| 1 4 15.000 30.» 1 1 15.000 30.1» _* 1 15.000 30.«, 2 2 150.000 301 2 — 15.000 30.« 5 2 15.000 301 L 1 _ 15.000 15.« _ 1 15.000 15JP A — 1 15.000 151' 6 vesticije v kadre nujne in potrdat Delovne organizacije morajo nqpi N viti plan potreb in plan štipendij — šolsko leto 1965/66 in za perspežji . no obdobje. šport šport šport šport Šoštanjčani zmagovalci Moštva in sodniki pred piičefkoiu turnirja. V počastitev rudarskega praznika i Dneva borca je NK Rudar prire-Imednarodni nogometni turnir na IKrega so povabili SV Zeltvveg iz »trije, NK Celje in NK Partizan šoštanjal Tekmovanje je otvoril predsednik (Rudar tov. Todorovič, pozdravil »ropajoče in zaželel ekipam kar iajveč uspeha in fair borbe. Pred mtokom tekmovanja pa sta tov. [udi Ževart in Karel Vrečko v imeli Občinske zveze za telesno kulturo feletije podelila ekipama NK Rudar d NK Partizan Šoštan j pokale v jat priznanja za doseženi uspeh v ireteklem tekmovanju. k v prvem srečanju Šoštanj — MtSeg so Šoštanjčani pripravili rijetno presenečenje in na težkem crcQu premagali avstrijske nogometašem rezultatom 2:0. V drugem srečanju prvega dne pa NK Rudar premagal nogometaše Ija 7. rezultatom 3:2. Drudi dan sta se najprej pomerili iremagani ekipi za 3. in 4. mesto, •o doka j nezanimivi igri so Celjani ranagali nogometaše Zeltwega z aultatom 2:0. V finalni tekmi pa sta se pomeri-a Ruda i' in Partizan Šoštanj. Nogo-Mtaši Rudar ja so bili vsekakor fa- voriti, vendar so jih šoštanjčani presenetili z borbeno.igro in že v prvem polčasu dosegli vodeči gol. V drugem polčasu pa so dosegli še dva goia kar jim je zadostovalo za triurni', ki ,ga nihče ni pričakoval. Do konca tekme so Velenjčani dosegli 2 gola, vendar zmagati niso mogli. šoštanjčani so zasluženo osvojili prvo mesto in pokal, saj so pokazali v obeh srečanjih veliko borbenost in požrtvovalnost. Turnir je lepo uspel za kar gre priznanje organizatorju NK Rudarju. Tekmam je prisostvovalo več kot 1000 gledalcev. REZULTATI: Prvi dan Šoštanj : Zeltvveg 2:0, Rudar : Celje 3:2. Drugi dan Celje : Zeltsveg 2:0, Šoštanj : Rudar 3:2. Končni vrstni red: 1. Partizan Šoštanj, 2. Rudar, 3. Celje, 4. Zeltvveg. felenjčaui (v temnih majicah) česti tajo mesta. Soštanjčanom ob osvojitvi L DVIGALCI IZ SARAJEVA V VELENJU Pred fasom so imeli dvigalci doma-ga, »Partizan-Rudarja« v go-teh dvigalce TAK »Železničar« Tiz ajeva. V prijateljskem srečanju so cnagali gostje s prednostjo 33,5 kg — i,5:1236,0. Domača ekipa je natopila okrnjena brez Saleja in Jen-kar je nedvomno vplivalo na ični izid. Vendar je treba omeniti, so razen Krevslja nastopili sami lladinci. Najboljši izmed vseh je bil toačin Melanšek, ki je dvignil v. aatlonu 320 kg. Izven konkurence pa e v teznem dvigu izenačil državni •Minski rekord s 110 kg. Tekmo vaje vodil zvezni sodnik Ludvik Uranjek. : — — iKT^F^in FrllJMMAl v • 58 GLASILO socialistične zveze delovnega ljudstva občine velenje lastnik In Izdajatelj: Občinski odbor SZDL Velenje — Urejuje uredniški odbor: MaruSa Dolejši, Ivan Fljavž, Franjo Kljun, Franc Lesnik, Ljuban Naraks, Milan Stcrban, Jože Tekavec, Alojz Zavolovšek in Rudi 2evart. — Časopis izhaja vsak drugI četrtek. — Posamezna Številka stane 30 din. — Letna naročnina 700 din in polletna 350 din. — Naročnina se vplača vnaprej na tekočI račun 603-16-608-43 pri Narodni banki Šoštanj. — Naslov uredništva: »Šaleški rudar«, Velenje, Titov trg 2. - Rokopisov in lotogiatij ne vračamo. — TUk ln klišeji: CJ? »Celjski tisk« Celje. Elektra na zaslužen odmor V nedeljnih treh kolih prvenstva slovenske košarkarske lige so šoštanjčani zabeležili 2 zmagi in en poraz. V 9. kolu so v Domžalah premagali domače košarkarje z rezultatom 80:61. V 10. kolu pa so na domačem igrišču slavili tesno, vendar pomembno zmago med Branikom iz Maribora z rezultatom 56:54 (30: 28). šoštanjčani so bili skoraj ves čas tekme v vodstvu, vendar so proti koncu popustili, tako da so gostje najprej izenačili, nato pa celo vodili. ,V zadnjih sekundah igre pa je tekmo odločil v korist Elektre Zupančič z dvema prostima metoma. Šoštanjčani so to pot odlično zaigrali, najbolj pa so se izkazali Zupančič, Lukman in Kac. V zadnji tekmi spomladanskega dela prvenstva pa so košarkarji E-lektre gostovali v Mariboru iu se pomerili z najboljšo ekipo prvenstva »Mariborom«. V prvih minutah igre je kazalo, da bodo šoštanjčani pripravili presenečenje prvenstva in premagali domačine, saj so vodili kar s 14:2. Toda v nadaljevanju so popustili, kar so izkoristili Mariborčani in uspeli premagati šoštanjča-ne. Košarkarji. Elektre so v spomladanskem delu prikazali dobro košarko. Posebno v zadnjih tekmah so pokazali, da imajo odlično ekipo, ki bo v jesenskem delu pokazala vse svo je sposobnosti in se potegovala za eno vidnih mest na lestvici. Zato lahko pričakujemo v nadaljevanju prvenstva ponovne zmage doma in v gosteh. Domžale : Elektra 61:80 (29:39) Elektra : Branik 56:54 "(30:28) Maribor : Elektra 71:62 (37:37) LESTVICA: Maribor 11 10 1 843 638 20 Jesenice 11 8 3 795 735 16 Branik 11 7 4 686 618 14 Svoboda 11 7 4 648 629 14 Elektra 11 6 5 604 627 12 Ljubljana 11 5 6 728 726 10 Tivoli , 10 4 6 740 705 8 Ilirija 11 3 8 669 766 8 Sora 11 3 8 655 700 6 Domžale 10 0 10 565 779 0 V • : i 11 11 Moštvo, ki zaseda 5. mesto v slovenski lisi. Rokomet na boljši poti • Letošnjo rokometno sezono so velenjski rokometaši klavrno končali. Po ne&portnem izgredu na domačem igrišču na prvi tekmi letošnjega dela prvenstvo v štajerski coni je dejavnost sekcije močno popustila. Sankcije — zaprto igrišče in kaznovani igralci. Od ekipe, ki je dokaj uspešno nastopala, je oslalo Ic. še nekaj mladih igralcev, katerim so se pridružili še mladinci. Tako je klub formiral mlado ekipo, ki pa ni bila kos zahtevnemu tekmovanju, poleg tega pa so morali vse tekme odigrati izven domačega kraja. Da se podobne reči v bodoče ne' bodb ponovile bo moral klub pristopiti k načrtnejši vzgoji mladih igralcev, ter jim dati poleg rokometnega znanja tudi moralne kvalitete. Za to se bo moralo zavzeti celotno vodstvo kluba, 'ki bo moralo svoje težnje bolj enotno zastopati. ROKOMETNI TURNIR V VELENJU Rokometna sekcija »Partizan — Rudar« je priredila v počastitev rudarskega praznika rokometni turnir, ki so se ga poleg domače ekipe udeležili še »Partizan« Šoštanj in »Partizan« iz Slovenj Gradca (mlada ekipa). Prvo mesto je osvojila ekipa Partizana iz Šoštanja, ki je premagala oba nasprotnika'. R.EZULTATI: Velenje : Slovenj Gradec 8:6 Šoštanj : Sloven j Gradec 8:5 Šoštanj : Velenje 7:5. Vrstni red: 1. šoštanj 4 točke, 2. Velenje 2 točki, 3. Slovenj Gradec 0 točk; Rezultati: »Železničar« Sarajevo — 1269,5 kg: 1. Kadrič Ismet (305,0 (100,0, 90,0, 115,0); 2. Lihovac Radjo 305,0 (100,0, 87,5, 117,5); 3. Lojo Rašid 270,0 (82,5, 80,0, 107,5);. 4. Siilajdžič Emil 247,5 (77,5, 75,0, 95,0); 5. Paranos Boro 312,5 (97,5, 97,5, 117,5); 6. Hošo Kemal 290,0 (90,0, 90,0, 110,0). »•Partizan-Rudar« — 1236,0 kg: 1. IVfelanšek Franc 320,0 (107,5, 90,0, 122,5); 2. Velunšek Ivan 295,0 (95,0, 85,0, 115,0); 3. Salmič Emil 295,0 (95,0, 85,0, 115,0); 4. Krevselj Leopold 290,0 (90,0, 85,0, 115,0); 5. Zaluberšek Jože 265,0 (85,0, 75,0, 105,0); 6. Cigler Le-nard 215,0 (70,0, 60,0, 85,0).v GIBANJE PREBIVALSTVA POROČILO O NARAVNEM GIBANJU PREBIVALSTVA V OBČINI VELENJE ZA MESEC JUNIJ l<)65 ROJSTVA: 2 deklici in 1 deček. POROČILI SO SE: — STROPNIK Ivan, rudar Iz Skorna št. 43 In GREGOR Marija, kmetovalka iz Skornega št. 27. — PSENICNIK Leopold, rudar Iz Šoštanja, Matija Gubca 14 in VIRUNIK Marija, delavka iz Šoštanja, Matija Gubca 14. — JUVAN Vinko, rudar Iz Velenje, Tomšičeva 24 in STOŽIR Ivanka, delavka Iz Loko-vlce št. 44. — GAJSEK Marko, upokojenec Iz MetleC št. 10 in PLANINC Ana, gospodinja iz Met-leč št. 10. , — KOREN Albin, mizarski mojster Iz Celja, Veselova»3 In UORN Rozalija, uslužbenka iz Celja, Veselova 3." — ROTOVNIK Rafael, ključavničar iz Velenja. Kersnlkovu 3 in OSTIR Nada, reskarka Iz Velenja, Čopova 5. — AVBERŠEK Stanko, rudar iz Pake št. 65 in BOROVNIK Marija, gospodinja iz Pakc št. 51. — GOLOB Anton, usnjar Iz Pesja 5t. 88 in PRIMOŽIČ Milena, šiviljska delavka iz Šoštanja, Primorska 6. — POTOČNIK Ivan, delavec iz Plešivca 61 in DOLER Karla, poijedelka Iz Plešivca št. 24. — ORLCNIK Franc, elektrlčar iz Velenja, Celjska 73 a in PANTNER Ida, uslužbenka iz Pake št. 8. — VISNER Hubert, kovlnpstn.o;>r iz Velenja, Sercerjeva 6 in NOVAK Andžela, delavka' iz Šoštanja, Trg svobode 9. — KORELC Franc' — Pavel, rudar iz Pod-kraja pri Velenju 13 in NOVAK Frančiška, uslužbenka iz Podkraja 14 pri Velenju. — NOVAK Alojz, kovaški mojster iz Podkraja pri Velenju 14 in UŠEN Stanislava, delavka iz Podkraja št. 48 prt Velenju. — MURKOVIC Ivan, krojaški pomočnik Iz Velenja, Čopova 13 in PIRŠ Ivana, uslužbenka iz Velenja, Stanetova 26. — ZUPANC Marjan, orodni ključavničar iz Celja, Tovorna 3 a In SPEGEL Ana, tehnični risar iz Velenja, Celjska 61. ZLATO POROKO STA IMELA: — CALLIGARO Anton in Marija iz Pesja št. 61. UfihtLI SO: — LEB Alojz, čevljar iz Peltovca 38, star 36 let. -r- GRUDNIK Ana, gospodinja iz Hrastovca 51, slara 72 let. — DOLICIC Terezija, gospodinja Iz Velenja, Celjska 31, stara S4 let. — POVIl Franc, upokojcnec iz Pake št. I. star 62 let. — OSTIR Cecilija, gospodinja iz Pake št. 73, stara 77 let. — POLAK Valentin, kmetovalec iz Rečica ob Paki 9, star 34 let. — PCNCF.R Anton, upokojenec iz Paške vasi št. 1, star 72 let. Šoštanj v luči turizpia Redko kateri kraj se lahko pohvali, da ima na prireditvah kulturnega ali' turističnega značaja dovolj obiskovalcev. Ker zaradi tega prireditve za organizatorje niso kdo ve kako& donosne, zato marsikatero črtajo iz programa. Tako postajajo znani turistični .kraji vedno manj turistični in dejavnost zamre že sredi sezone. Kako je s turizmom na šoštanj-skem področju? Nosilec turizma ■ bi morala vsekakor biti planinska postojanka na Slemenu. Ce jo primerjamo s planinskim domom na Gori Oljki je Andrejev dom vreden obžalovanja. Promet doma na Gijri Oljki je znašal maja nad 3,5 milijona dinarjev. To je zaradi strme ceste in oddaljenosti vsekakor lep poslovni uspeh. Poleg tega pa je postojanka tudi dobro založena z jedili in pijačo. Ob dobri gostinski izbiri, ki jo nudijo na Gori Oljki, bi lahko zardel prene-kateri gostinski delavec-,najboljših gostinskih obratov v Šoštanju. Le polovico prometa dosežejo z jedili, ostalo pa s prenočišči, prodajo pijače in spominkov. Planinska postojanka na Gori Oljki ima zelo slabe pogoje glede nabave in dostave. V okolici ni lovnega področja in se baVi izključno z obiskom sred n.j ehrrbovs k i h turistov. Kdor pozna dom na Slemenu bo lahko na podlagi ppisanega sam ustvaril svoje mnenje. Brez dvoma turizmu uhaja turistični dinar. Niso v dovolj ni meri izkoriščeni dani pogoji in kapacitete, Za domačega turista mesto Šoštanj ni posebno mikavno, da bi se v njem zadrževal dalj časa. Tu se zadržijo le kratek čas. Zategadelj je treba izkoristiti v bližnji okolici vse kar je in poskrbeti za nove turistične zanimivosti. Za-vodnje so iz turističnega vidika zelo zanimivhnibovski kraj. V tej vasici bi morali urediti gostišče. Pa še nekaj o Šoštanju, kjer so vsi pogoji za l-azvoj turizma. V mestu jadovolj gostinskih lokalov, trgovin, razgibano je kulturno in zabavno življenje, zgrajen pa je tudi nov kopalni bazen. Slednji bo gotovo privabil dosti turistov v Šoštanj. Čeprav so v Šoštanju vsi pogpji za uspešno turistično dejavncišt;'se zaradi neenotnih interesov in različnih lokalnih stališč, zavira nadaljnji turistični razvoj. Potrebno je več skupnih akcij in prireditev. Turistično društvo teži za tem, da bi bile vse prireditve ozko vezane s turizmom. Zal težnje turističnega društva niso vsi prireditelji povsem upoštevali. Nujno je, da odpravijo neenotna mišljenja in da vsa društva, organizacije in ostali skupno programirajo turistično dejavnost. KINO KINO »SVOBODA« VELENJE Dne 22. in 23, julija 1965: »GOSPOD PREDSEDNIK STOP« italijanski film Dne 24. in 25. julija 1965: »ČLOVEK Ki JE UBIL LIBERTI VALANSA« ameriški barvni CS Dne 27. in 28. julija -1965: »NEZADRŽNI« angleški VV film KINO »KAJUH« ŠOŠTANJ Dne 21. julija 1965: »VOJNI HEROJ'« ameriški film Dne 24. in 25. julija 1965:-»POD OKRILJEM NOCI« angleški film Dne 29. julija 1965: »RIMSKO ZLATO« italijanski film Dne 31. julija 1965: »POSLEDNJA. PRIČA« nemški film RAZGLAS Po G. točki navodila o postopku z najdenimi predmeti (Uradni list FLRJ, št. 93/49) objavlja oddelek za notranje zadeve' .skupščine občine Velenje, da je bil na območju mesta Šoštanj (Prešernov trg 4) najden spodaj navedeni predmet' denarnica z gotovino 590 din. Prosimo lastnika izgubljene denarnice in denarja, da ga prevzame pri tukajšnjem oddelku v roku enega leta po objavi tega razglasa. Po tem roku bo najdeni predmet postal last splošnega ljudskega premoženja. Višina vajeniških nagrad je bila dosedaj določena z zvezno uredbo o nagrajevanju vajencev. Občinske skupščine so bile samo pooblaščene, da so smele»višino teh nagrad glede na svoje konkretne razmere povečati ali zmanjšati za 20%. V naši občini so morali vajenci prejemati v prvem letu učenja vajeniško nagrado v višini 5.500 dinarjev, v drugem v višini 6.500 dinarjev in ,v tretjem letu v višini najmanj 7.500 dinarjev. Novi temeljni zakon o delovnih razmerjih pa prenaša tudi določanje plačila za delo vajencev v pristojnost tistih cjelovnih organizacij, pri katerih se vajenci učijo svoj bodoči poklic. Ta plačila pa v prvem letu učenja ne smejo biti manjša kot 50 °/o, v zadnjem letu učenja pa ne manjša kot 80 % od povprečnega osebnega dohodka nekvalificiranih delavcev v tisti delovni organizaciji. Podlaga za najmanjše zneske nagrad vajencem v delovnih organizacijah,\ ki ne zaposlujejo nekvalificiranih delavcev in prL samostojnih obrtnikih, je povprečen osebni dohodek nekvalificiranih delavcev, v katerem je delovna organizacija oziroma samostojen obrtnik. To povprečje ugotavlja pristojni občinski organ. Na nagrade vajencev in učencev strokovnih šol s praktičnim poukom pa se po določbah pravilnika o načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov iz osebnega dohodka delavcev ne plačujejo prispevki od delovnega razmerja. Temeljni zakon o delovnih razmerjih je začel veljati 8. api-ila 1965 in imajo zaradi tega vajenci od tega dne dalje pravico do vajenških nagrad v poprej navedeni višini s tem. da bo vsaka delovna organizacija morala določiti osnove in merila za dodeljevanje vajenskih nagrad s svojimi samoupravnimi aiktti. Kakšne imamo cene pri nas ... artiklov dne 3. 7. 1965 Velma Velenje Tržnica Velenje Agropromet Celje poslovalnica Velenje Merkur Šoštanj Krompir. . \ 120 135 110 120 Čebula 180 180 210 220 Česen 300 230 360 260 Zelje — glave 80 90 80 90 Solata-—glave 120 100—120 240 200 Kumare 350 230—320 340 400 Grah 180 170 230 190 Korenček 380 400 450 450 Peteršilj 300 430 420 450 Paradižnik ■ 420 450 400 Ohrovt 230 — — 280 Jagode 400 — 460 460 Češnje 220—300 220—300 300 240 L i mone 300 300 280 300 Jajca 35—37 36 40 38 Fižol stročji 320 280 350 350 Cvetača 400 350 350 360 Jedilne buče — ■ ■ —- 140 150 Marelice — — 460 460 Koleraba 180 170 240 240 ZAHVALA Oskrbovanci in uprava doma počitka v Šaleku se prisrčno zalival ju jemo rudniškemu odboru sindikata in celotnemu kolektivu rudnika lignita Velenje za koncert rudarske godbe. pogostitev in za odobreni prevoz z avtobusom na izlet v Slpvensko Primorje. Želimo vsem članom rudnika lignita Velenje še mnogo delovnih uspehov. Oskrbovanci in uprava doma počitka Šalek OB OSEMINSEDEMDESETI LETNICI ESPERANTO - mednarodni jezik Letos poteka 78. leto odkar je znani jezikoslovec, Poljak dr. Ludvik Za-menhof ustvaril mednarodni jezik — esperanto. Kaj je esperanto? Esperanto je mednarodni jezik, prav tako živ jg-zik kot vsi drugi' Prilagojen in zgrajen je tako, da se ga lahko naučijo vsi sloji ljudi, od delavca iti kmeta do izobraženca. Kot vsi drugi jeziki se je tudi esperanto polagoma razvijal. Nastal je in razvija se v okolju človeške družbe. Esper&nto ne pomeni samo jezik, ampak tudi idejo enotnosti človečan-stva. Ljudje, ki govorijo mednarodni jezik, se ne čutijo-zapostavljeni kot pri rabi kakšnega drugega svetovnega jezika. Esperanto vzgaja ljudi v duhu humanizma, rodoljubja in in-ternacionalizma. Mednarodni jezik goji med ljudmi ljubezen in ne sovraštvo, mir in ne vojno, napredek in ne zaostalost. Odstranjuje diskriminacijo malih jezikov, naciSnalne predsodke in šovinistične težnje. To so le nekatere odlike esperantizma. V današnjem času, ko človek išče poti v vesolje, bi bilo sramotno, da ne bi našel pot do svojih najbližjih prijateljev, sosedov in drugih ljudstev. Ravno zaradi tega in zaradi njegove vsestranske uporabnosti je esperanto že tako razširjen in ukoreninjen, da ne bo dolgo, ko bo uradno MALI OGLASI Ugodno prodam glinasto peč in radio aparat »Minerva«. Grobelnik Gustav, Celje, Trubarjeva 13. uveden kot obvezni jezik v šolah. Esperantisti se redno zberejo na mednarodnem kongresu, seminarjih, festivalih, konferencah in raznih letovanjih. Redno se zbirajo v svojih klubih, kjer praktično upprabljajo esperantski jezik. V esperantu je tiskanih mnogo knjig, revij in časopisov. Tudi nekatere radijske postaje imajo za esperantiste posebne večur-ne programe. Omembe vredno je tudi to, da je predsednik SFRJ tov. Josip Ob zaključku naj omenimo še i delke, ki so jih učenci izdelali j gospodinjskem in tehničnem posi Lep je bil pogled na kole.kctJt>^»> no vezenih prtičkov, s katerimi-učenci prav gotovo zelo razveset svoje mamice. Razstava je bila presek dela, ti me in ustvarjalnosti naših otrt ki se poleg ostalega učenja, navi; jo tudi delovne discipline in ustJ jalnih sposobnosti. Viktor Kojr Broz-Tito dober esperantist in prs da med narodi ne more biti resni zbliževanja vse dotlej, dokler njeni jezik ne bodo obvezno pouisl li v šolah. Seveda sam jezik nej pomenil dosti, če esperantisti ne znali ceniti in spoštovati tisto, zal se danes bori vso napredno člJ čanstvo sveta — za mir in spoštf nje človekovih pravic. Tudi v velenjski občini i mamo j cej esperantistov. Dobro bi bilo, bi se jim pridružilo čim več in tako pripomogli k hitrejšen plodnejšemu odstranjevanju preprek naprednega mednaro gibanja. Dane Pirtot Nova rudarska godba novi mladinski godbi je tndi nekaj deklet. Svet delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Velenje razpisuje za šolsko leto 1965/66 naslednje ŠTIPENDIJE 1 na višji šoli za socialne delavce, 1 na višji oli srednji šoli za zdravstvene delavce — oddelek za sanitarne tehnike, 1 na ekonomski fakulteti, 1 na pravni fakulteti — družbeno politična usmeri te v K prijavi, ki jo je treba vložiti najkasneje do 51. 7. 1965. naj kandidati priložijo življenjepis, prepis diplome srednje šole in zadnjega šolskega spiHčevala. V prijavi navedite podatke o poklicu, delodajalcu in delovnem mestu staršev, številu ostalih družinskih članov, njihovo starost, če se šolajo še podatke o višini morebitne štipendije. Stran 8 _'___SALBgffl KUPA* 15. julij 1 ^ DOPISNO ŠOLANJE Bogastvo otroške ustvarjalnosti V razredih nižje sknpine so olfc skovala lahko videli ne samo bogi to zbirko risb in slik, ki so prikazi vale veliko izpovedno moč otrošl^ fantazije, ampak tudi veliko učni pripomočkov, ki so jih izdelale t varišice učiteljice. To je vsekaki zelo umestno, saj je treba staršei ki so bili v pretežni večini obisb valci razstave, prikazati tudi del učitelja, ki si pri razlagi snovi p maga z različnimi učnimi priponi« ki lastne izdelave. Najmlajši tudi izredno radi m datirajo najrazličnejše živali, ki! ih prav posrečeno vključili v i» provizirano pokrajino v peskom ku. V obeh avlah so obiskoval presenetili veliki mozaiki izdell zelo natančno iz različnih krpic f. temo olimpijskih iger. Tehnika mi zaika je zelo zamudna, zato so A tega dela lotili učenci osmih raztf dov. In ne samo mozaiki, tudi osti dola, ki so visela pod stekli na lin nikih. so pričala o izredni uadt onosti otrok, ki so v jiajrazličn^ ne jšili tehnikah pokazali svoj ustvarjalne sposobnosti. Danes risanje ni več utesnjeno -spone disciplinskega ali pa orit mentalnega risanja, pač pa I usmerjeno v svobodno izražal lastne fantazije in kreativnosti. S loga učitelja je, da učence vodi i usmerja ter jim pokaže najrazli nejše tehnike, nikakor pa ne si posegati v njihovo dusevnost ustvarjalnost. Otroci se naj pri dt sproste kakor takrat, ko pri slove ščiti i pišejo proste spise. Ko že 01 njam najrazličnejše tehnike nik l