SreCa. (Črtica od Somolickega — H.) Stara, toda po naših vaseh se često ponavljajoča povest. Jurij Grča je bil občinski sluga, ponočni čuvaj in grobar. Žena mu je davno že umrla. S svojim sinom JurČekom }e živel v občinski koči, razmršeni, a ne že zgolj z makom, nego tudi s travo obrastli. Mladi Grča, je bil priden, rdrav fn živ mladenič. A kaj je mogel on proti temu, da mu je njegova moška krasota povzročila zavistnikov med mladežjo. Izjemo je delala zgolj le Ančka Zelenkova: imenovani niti ples ni dišal, ako je ni vrtil Jurček, in niti dneva ni minulo, da bi se ne bila razgovarjala * svojim Jurčkom. Toda — prišel je bogat snubec od 8Oeeda in Ančka je bila primorana vieti ga, kajti Grča nima niti svoje koče, Hvi le zgolj iz rok do ust. Bila je noč in tema kakor v rogu. — Stari Grča se je prebudil, zapalil luč ln kaj je videl? Postelj ainova je bila — prazna. V zli slutnji vrže nase kožuh, vza,me laterno ter se z vročo molitvijo na ustnicah ponagli iz koče tjekaj, odkoder so udarjali zvoki godbe. Stopi pred hišo in se ozre skozi okno. Ančka Zelenkova, bleda kot stena, gre pravkar naslonjena na rame mladega moža plesat. Je svatba, vse je veselo, le samo nevesti sedi bledica na licu. Napenja ponočni čuvaj svoje stare oči, toda svojega Jurčka ne opazi. Kje neki je? Hiti k krčmi, a tudi ondi ga ni bilo. S zlovestno utripajočim srcem ga je iskal po vseh dvorišCih po vasl, a našel ga ni. Taval je okoli celo no(_, toda nobene ure ni klical. V jutro so ga našli v njegovi veži omedlelega. Mladi Grča je izpinil . . . Vse mogoče ee je v vasi ugibalo, da čerrnr, oče in Ančka edina sta ito najboljše znala. Prošlo je eno leto. Ponočni čuvaj se Je silno postaral, komaj se je še vlekel po vasi. Odklicaje 11. uro, je korakal počasi naprej. Naenkrat postoji, dozdeva se mu, da vidi pred seboj nečesar gi- bati se. Ko se približa, vidi, da je to Andrej Kralon, ta, ki je Jurčetu ugrabil Ančko ... Trpki čut ga obvlada: ali ga nehati na mestu, da bi v jutru ljudje videli pijano »srečo« Ančkino, ali pa ga odvesti domov? Končno zmaga v njem tnilosrčnost, zavlekel je pijanca na dom. Ni pa se takoj odstranil, nego postal je za trenutek pod oknom — in se zaŁudil. Presunljiv ženskin krik in klicanje na pomagaj mu je udaril na uho. Vedel je on, kaj to enači: pijani Andrej je pretepal svojo ženo . . . Z jutrom se je razneslo po vasi, da so pri Kralonovib dobili sina, a mati pa si večera ne bo uCakala . . . Starl GrCa koplje grob, toda delo mu od rok nekako noče, izmetane grude ko talijo mu nazaj v grob. Prenehal je s_ delom, podprl sl i lopato brado in se zamislil . . . Prišla mu je na misel ona noč pred letom, ko mu je izginil sin, za katerim še danes ne ve, kje da je. Lahko tudi da bi danes še ne kopal tega groba, da bi ne bila vzela Ančka tega Andreja, toda to je baje »sreča« — bogatin. Trpko se je nasmehnil: Tako torej, sreča tukaj v grobu, katero ji je on pripravil. Saj jo je on pijanec — ubil . . . »Ah, sin moj, sin moj, čemu si me zapustil?« — Zasolzil se je ter se »sopet lotil dela. »Daj Bog sladek počitek!« Stari Grča se ozre na kvišku ter se z glasnim krikom »Sin moj!« zgrudi na zemljo. Ko odpre oči, se znajde v sinovem naročju, v katerega je upiral začudeni pogled. Solznih oči ga vpraša z globokim vzdihom: »Čemu si ravno sedaj prišel?« »Prišel sem se razjokat na — njenem grobu . . .« Več o tem nista govorila. Ko so jo polagali v grob, je njeni mož bulil topo predse, toda oba Grčeva pa se nista zamogla premagati, z vročimi solzaini sta kropila grob, ki njima je zakril toliko drago bitje . . . »Tam je pokopana moja sreča!« je vzdihnil zvečer mladi Grča. ORAŽBA LEFSGA VIN0GRACNE6A PO>-< SESTVA. <•>** Dne 18. februarja 1929 ob 9. uri dopoldne se vrši pri sodižču v Ljutomeru dražba krasnega vinogradnega posestva, vložna štev. 15 Ririče-: tova graba, vložna štev. 170 P.istava, vložna št. 504 Ljutomer ia vložna št 134 Krapje. Hiša in gospodarska poslopja v dobrem stanju. K posestvu spada lep vinograd, gozd, njive in travniki. Vse v prav dobrem stanju. Zraven spadajo tndi kot pritikline 2 konja, 2 gospo^ darska voza, 1 plug, 2 brani in 1 osipalnik. Vse skupaj jo cenjeno na 102.235 dinarjev. Najnižji ponudek znaša 68.156 Din. Kdor želi kupiti, naj se udeleži dne 18. februarja 1929 —^ dražbe pri sodišču v Ljutomeru.