pism-i Rd„ pre-osepli ;opnik i . Po-' Per-ejema i zbo-vsak osmih PA" DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY pod- tajni!: Ave.; najllll! Anton azbec; 31obo-SNE hevari Perko. ;ljo i> S. N AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPIB NO. 290 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 11TH, 1934 LETO XXXVI.—VOL. XXXVI. ^ather Coughlin odgovarja Evropa željno zre na Zedi-kardinalu v Bostonu, njene države, da se po-Coughlin je s papežem vrnejo k zlati valuti Liga narodov poravnala pritožbo Jugoslavije ^HmtvTSffi Detroit, 10. decembra.' — Te-;om včerajšnjega radio govora e Father Coughlin odgovoril :ardinalu v Bostonu, Most Rev. ' Loiii: V illiam 0'Connellu. Kardinal e pretekli teden tekom nekega "mi-tovora izjavil, da noben duhovnima pravice govoriti v sejf rnenu v.se katoliške cerkve. Je cu oMejal Father Coughlin: "Moje KO Blat. ifisede bodo mogoče našle silen )M, pod I: An bla Map!« sstclec TE! ste je le & Ave. >lCt ra- | za- nit i® •dmev po vsej Ameriki, toda: as je prišel, ko potrpežljivost j ii več čednost in bi postal molk , ;ot strahopetnost. Dvakrati em molčal, toda to pot moram »dgovoriti. Kardinal je mnenja, j !a naj župnik govori samo svo-1 im župljanom, škof pa samo i lanom svoje škofije. Naj ome- \ im, da kardinal nima nobene | fivt* Kd. Urisdikcije nad menoj, da kar-inal O'Connor nima pravice i napovedovati vernikom izven j roje nadškofije. Škrlatni plašč J 'erkvenega dostojanstvenika in [ardinala je enako vreden kot iavadnega duhovnika. Kardinal O'Connor lahko govori z avto-iteto v okolišu svoje nadškofe. In čas je prišel, da se ta tydeva pojasni. Ako me je rikrat v javnih govorih ndpa-el, tedaj je urzupiral to oblast, i pristoji samo apostolskemu gatu v Zed. državah. Kardi-al me je kritiziral, ker baje ovorim v nasprotju z mojimi |C drkvenimi predstojniki. Resni-a pa je, izpolnjujem povelja Mojega najvišjega predstojnica, papeža Pija XL, ki je za-fovedal, da govorimo o družab- n'i pravici. Tudi papež Leon (III., je pisal v svoji encikliki: Sleherni duhovnik katoliške ere mora vporabiti v verskem k)ju vso energijo in vztrajnost (h družabno pravico." In sedali papež Pij XI., ne samo, da 'eprestano opominja duhovšči- Io, da posveti vso svojo ener-ijo perečim vprašanjem naše obe, pač pa celo kritizira one, 'i tega ne delajo. Skozi zad-jih 40 let je imel častivredni kardinal priliko pridigati o so-ialni pravičnosti, da, njegov rhovni predstojnik, papež, mu ? celo zaporedoma zapovedal, 5 to dela. Cerkvena postava 'O zapoveduje, da pridiga dok-Ino, da se odpravijo v nebo pčeče krivice, ki dovoljujejo lltokratom, da postajajo od (leva do dneva bogatejši na ^ *čun priprostega naroda. In OcJaj me kritizira, ker delam ^ kar je bilo tudi njemu za-^ PVedano. Vsaka beseda, ki jo I pregovorim, je izgovorjena z 'Volj en jem mojega škofa. Ako Ordinal kritizira mene, kritizi-1 tudi mojega škofa, ki je že ligo vrsto let poznan v drža-| Michigan kot največji zago-ppnik in podpornik siromakov i Rim, 10. decembra. — Evropske države, ki imajo še vedno zlato valuto — Francija, Italija, Belgija in Švica — željno zro na Ameriko in Anglijo in pričakujejo, da se tekom letošnje zime vrneta k zlati valu-1 ti, tako da bo omenjenim dr-čavam mogoče spraviti v red j svojo lastno denarno valuto, i Italija je izmed omenjenih dr-; žav najbolj prizadeta. Mussolini je pretekli teden odredil, da se šiloma spremenijo vfci tu-jezemski krediti v rokah Italijanov, toda kako dolgo bo držal Mussolini ta ukrep v velja- j vi, je nemogoče povedati, ker1 laška državna banka plačuje: skoro $15,000,000 mesečno za svoje tujezemske kredite. Anglija kot Amerika imata danes ogromno prednost na denarnem trgu in je težko pričakovati, da bi ponovno uvedli zlati standard. : hi" Vj končam z besedami, katere r Shakespeare položil v usta Hega drugega kardinala ob ifiliki, ko je umiral: "Ako bi !Užfi Bogu vsaj polovico tako '°feče, kot sem služil svojemu ^alju, tedaj Bog ne bi dopu-% da sem v svoji starosti nag dostavljen svojim nasprotni- Si." Pevsko društvo Cvet l^evsko društvo "Cvet" prosi p člane in članice, da se go-Kvo udeležijo letne seje. Volj; se bo odbor in rešilo se bo j'Ve važne zadeve. Seja se pi 16. decembra ob 2. uri poljane v Slovenski delavski r............ Mestni councilmani Večkrat iias vprašujejo ljudje, kdo je councilman njih varde. Tu prinašamo imena vseh 33 councilmanov v Clevelaaidu in, številko varde, katero zastopajo :er njih politično pripadnost. Varde so označene po številkah: J. Walter I. Krewson, republikanec. 2. George Pillersdorf, republikanec. 3. Sam E. Michell, republikanec. 4. Wilbur C. Walker, republikanec. 5. Edward J. Chapek, demokrat, 6. William C. Read, neodvisen. 7. John J. Sippich, republikanec. 8. Thos. F. McCaffery, republikanec. 9. Henry C. Miller, demokrat. 10. Thomas J. Weber, neodvisen. 11. Lawrence O. Payne, republikanec. 12. Herman H. Finkle. 13. Mathew J. Cipra, demokrat. 14. Sdmund P. Lewandowski, de-; mokrat. 15. David J. Lawrence, j 16. Harold J. Peshek, republika-j nec. 17. Leroy N. Bundy, repu-! blikanec. 18. John E. Hubbard, republikanec. 19. Alexander L. DeMaioribus, republikanec. 20. Ernest J. Bohn, republikanec. 21. Wm. A. Sweeney, demokrat, j 12. Clarence L. Young, demo-; krat. 23. William J. Kennick, | demokrat. 24. Benjamin P. Per-, •ky, republikanec. 25. Herman! E. Kohen, republikanec. 26. Ralph C. Curtis, demokrat. 27.; Victor Cohen, republikanec. 28. i Hugh J. McFarland, demokrat. 29. John S. Mudri, demokrat. 30. | Joseph A. Artl, demokrat.1 31.; Emil J. Crown, demokrat. 32.' Anthony Vehovec, demokrat. 33. j Herbert Cuyler, neodvisen. Re-1 publikanci imajo 17 glasov, de-j mokrati 13, neodvisni 3. Po narodnosti so: en Nemec, pet Čehov, en Rusin, en Poljak, dva I Slovenca, en Hrvat, štirje Židi, j trije zamorci, štirje Irci, en Italijan, drugi so "Amerikanci." Izrežite to in spravite, da pogledate, kadar boste rabili. -i-o- Vreme Tekom pretekle sobote, ne-Idelje in deloma v pondeljek je j padal sneg v Clevelandu, kot ga 1 nismo imeli že zadnjih osem let. Snega je zapadlo do 15 ; palcev visoko. Včeraj je priti-Unil tudi občuten mraz. Številne avto nesreče so se pripetile v raznih krajih mesta, vendar pa ubit ni bil še nihče. Letna seja Danes večer se vrši letna seja društva Danica št. 11 SDZ. Začetek ob sedmih zvečer. Geneva, 10. decembra. Kot je bilo pričakovati se je tudi zgodilo. Položaj med Ogrsko in Jugoslavijo se je razčistil in vsaka nevarnost za vojno je minula. V resnici je časopisje bolj kričalo po vojni kot pa države same. Včeraj je Liga narodov enoglasno odobrila resolucijo, ki pravi, da Liga narodov obžaluje zločine, ki so se pripetili v Marseilles. Jugoslavija kot Madžarska sta sprejeli tozadevno resolucijo. Madžarski se je na diplomati-čen način naročilo, da podvzame kazensko akcijo napram vsem, ki so zakrivili marseillski zločin. Obenem mora Madžarska sporočiti Ligi narodov o svojih korakih. S tem je bila Jugoslavija zadovoljna. Napetost položaja je prevladovala do zadnjega trenutka. Končno je bilo madžarskemu zastopniku na Ligi narodov telefonskim' potom sporočeno iz Bu-dapesta, da glasuje za resolucijo. Državniki so prepričani, da je poravnanje spora med Ogrsko in Jugoslavijo odlična zmaga Lige narodov. Jugoslavija je dobila primerno zadoščenje, ne da bi bila "čast" Madžarske preveč razžaljena. V resoluciji se govori, da se mora kaznovati vse, ki so direktno ali indirektno prizadeti radi umora in da je dolžnost vsake države nemudoma uničiti vsako gibanje teroristov v okvirju državnih mej. .Ženeva, Švica, 10. decembra. Nastop francoskega zunanjega ministra Pierre Lavala je naredil mogočen vtis, ko je Laval govoril v prid zahtev Jugoslavije in Male antante. Obenem je pa nastop zastopnika laške vlade pri Ligi narodov, ko se je potegnil za Ogrsko, naredil zelo mučen vtis. Baron Pompeo Aloisi, laški zastopnik, je povdarjal, da bo Italija podpirala Ogrsko glede revizije mirovne pogodbe, da dobi Ogrska nazaj del ozemlja, ki ga je izgubila po zaključeni svetovni vojni. Ta del bi šel seveda na škodo Jugoslavije. Zastopnik Jugoslavije pri Ligi narodov je skrajno ogorčeno protestiral napram italijanskim insinuacijam napram Jugoslaviji. Debata je bila tako vroča, da so državniki zborovali pozno v noč. Zastopnik Anglije je povedal, da je šel francoski zunanji minister nekoliko predaleč v svoji obtožbi napram Ogrski glede revizije mirovne pogodbe. Mirovna pogodba sama daje priliko za revizijo, kadar nastane zahteva, je rekel angleški zastopnik. Ženeva, 10. decembra. — Državniki, zbrani v tem mestu, so silno poparjeni, ko je jugoslovanski zastopnik izjavil, da se bo Jugoslavija umaknila iz Lige narodov, ako Jugoslavija ne dobi zadoščenja od Ogrske. Zastopnik Jugoslavije je povedal-, da bo Jugoslavija izstopila iz Zveze narodov in korakala sama svojo pot naprej. V tem slučaju se pričakuje, da se umakneta iz Lige narodov tudi Češkoslovaška in Romunska. To bi imelo skrajno resne posledice v Evropi. Po posvetovanjih, ki so trajala do zgodnjega jutra, je angleški zastopnik izjavil, da ima pripravljen načrt, ki bo predložen zastopnikom Jugoslavije in Ogrske, in o katerem se pričakuje, da bo rešil krizo. Nemudoma je bila sklicana izredna konferenca, katere so se udeležili kapetan Eden, zastopnik Anglije, Pierre Laval, francoski zunanji minister, baron Aloisi, zastopnik Italije, in Edward Beneš, češki zunanji minister. Jugoslavija je pripravljena, če ne dobi zadoščenja od strani Lige narodov napram Madžarski, da se umakne iz Lige, nakar bo na lastno pest naredila obračun direktno z Madžarsko. To pomeni skoro gotovo, da pride do vojne. Beograd, 10. decembra. Jugoslovanska vlada je včeraj nenadoma odgodila vsako nadalj-no deportacijo Madžarov iz Jugoslavije. Ta nastop Jugoslavije je nekoliko zmanjšal napetost, ki je prevladovala. Povelje, da se zaustavi de-nortacijo Madžarov, je izdal knez Pavel, eden izmed regentov, takoj potem ko se je Pavel vrnil iz Londona, kjer je bil na-vzcč pri poroki najmlajšega sina angleškega kralja. Vse vojaške in civilne oblasti so dobile tozadevno povelje, ki je sicer prišlo od ministra za notranje zadeve, toda je gotovo, da je regent Pavel tako zapovedal. Jugoslovanske oblasti so prišle do prepričanja, da bi nadalj-ne deportacije povzročile težave v trenutku, ko je Jugoslavija obtožila Ogrsko, da je daja- glede umora la podporo teroristom, ki so j usmrtili kralja Aleksandra. I Kar se tiče onih Madžarov,! Y«rk- 10" decembra. - katere so jugoslovanske oblasti RadoJe Ja«kovic- generalni kon-že poslale preko meje, je njih zul J^oslavije v New Yorku, položaj nejasen. Računa se, da Je ^era-> odločno zamkal lzJa" je bilo vsega skupaj 2700 Mad- vo Tlbor Efharta> ^adžarske-žarov izgnanih iz jugoslovan- j f1 zastopnika na zborovanju skega ozemlja. !Llge narodov' kl -,e lzJ*vl1' da Beograd, 10. decembra. Ka-! se Je načrt za umor kral-'a Alek' dh 2,500,000 Jugoslovanov bo sa?dra "aredl1 v Ameriki, ooklicanih 16. decembra, da pri-! . Mr" Eckhart ->e *3odal SVG''° sežejo zvestobo novemu kralju ^avo nalašč' da odvi'ne pozor-Petru II. V tem številu bodo "osf. sveta od °fske gled® všteti vsi moški v starosti od. kraljevega umora," je izjavi 22 do 50 let. Poleg teh bo tudi -^kovic, ki je obenem zanikal -lovesno zaprisežena vsa arma-!da no,ben ^goslovan v Zedmje- •i r. i/, j i„ • mh državah se m se mkciar ia. Dne 16. decembra je rojst-, v , ni dan umorjenega kralja Alek-!mesal v monlske nacrte zarot" sandra. ' ' j rakov v Evropi. _ Budapest, 10. decembra. _| 'Lansko leto je dospel v Ze- Uradno časopisje Ogrske danes I'dmjeneT drza^ neki. dl\ Bra' j i • i j j-i nimir Jehc, Hrvat, m sicer z zanika, da bi Ogrska odredila ,„ , . ' izgon Jugoslovanov iz madžarJ madžarskim p o t n i m listom, skega ozemlja. Vlada izjavlja,!Vegovo"poslanstvo je bilo or-'Ja je bilo letos deportiranih sa-; ^nmrati Hrvate v Ameriki, t i j j • proti Jugoslaviji. Sklican je mo 66 Jugoslovanov, toda vsi ' , xr , ure j, »redno je začela Jugosla-!bl1 sh1od v Youngstownu, m to vija deportirati madžarske dr- na zel-10 ^dzarske vlade, da bi. žavljane iz Jugoslavije. j)' slučaju katastrof® lahk" ,me; , • i i- . la izgovor, ie reke konzul Ogrska je z zadovoljstvom; , . , .. , • • , ii vJankovic. Jelic ie bil prijatelj sjrejela na znanje odločitev ju-: , . ; „ J " , , i i , i j • 'Madžarov m zastopnik dr. Pa-goslovanske vlade, da slednja , . v. ' ,. , velica, ki uživa gostoljubnost preneha z deportacijami. Ogrsko časopisje je skoro prenehalo z napadi na Jugoslavijo, vse pa napeto pričakuje izida v Že- j nevi glede jugoslovanskega pro-j testa glede teroristov na madžarskem ozemlju. Italije." Slabo za Hauptmanna Flemington, N. J., 10. decembra. — Oblasti države New Jer- New York. 10. decembra. - so Prepričane, da bo Bruno : Hauptmann korakal na elektnc- V posebnem spisu, katerega je opisal Joseph Stalin, diktator j ni stol — po lestvi. Arthur Ravnatelj zanikuje Frank Porter, ki je ravnatelj Addison Junior High šole, kamor zahaja tudi stotine slovenskih otrok, je včeraj odločno zanikal, da bi bilo 12 učenk njegove šole omamljenih z narkotičnimi sredstvi, kot so to izjavili zvezni tajni agenti. Mr. Porter je povedal, da odkar je on ravnatelj te šole, mu ni še nikdar prišla na uho nobena enaka pritožba, in on bi moral vedeti, če sploh kdo kaj ve o tem. Božična številka j Božična številka "Ameriške Domovine" bo izšla v soboto, 22. decembra. Naše trgovce vljudno ; prosimo, da pravočasno naročijo svoje oglase in naznanila in sicer najkasneje do srede 19. decembra. Isti dan je tudi zadnji čas za naročilo božične številke v staro domovino. Vsem našim rojakom se vljudno priporočamo za naročila. Oropane ženske Rusije in katerega je objavil' »oehler ki je -lesni ekspert za Carnegie Institute, objavlja! ylado Vinjenih držav, je iz-Stalin, da se bliža konec faši- Javd ^fraJ' da f ies' katerega; stovski buržuaziji, in da je to^. d«bl1 v P°dstref« stanova-vzrok, da se države oborožujejo i11Ja hauptmanna, del onega le- - . -v ... ,. ' 1 f.n katerega je morilec Lmd-m necejo ničesar slisati o raz- , ' , , oroženju jberghovega otroka rabil za iz- Stalin je mnenja, da se bliža dflav,° le*tve' P« kateri je pri-, kapitalizem novi imperialistični^6^1 v stanovanje Lmdbergha, | vojni, da tako najde izhod iz ko Je odpeljal njegovega otro- današnje depresije. ka" T!a V !K>dstre3JU HaL'P " r, j, v. XT — mannovega stanovanja so bila Zmaga fašizma v Nemčiji, , , . . , , , , . o, ,. , . izdelana iz istega lesa kot uso- pravi Stalin, se mora vzeti kot , , , , , . v. : 1 , u v • , ,, depolna lestev. V podstresju znak, da burzujske vlade ne TT , , . ... . . , j . so dobili, da ie Hauntmann, ki morejo najti vec izhoda iz za-: . , ., , . , ' . ' , ,, . . ie bil po poklicu tesar, iztrga! gate na podlagi mirovne politi- r . , , . ., . , . vec desk iz tal m te deske rabil ke napram sosedom, pac pa se , . , , „ , , , . . za gradnjo lestve. To najnovej- morajo zatekati k vojni. , & „ .;. . . „ , c j • . i se odkritje je najmočnejši do- Seveda m nobenega vzroka,;, ,.' rr . , . .. j,- ■ i kaz proti Hauptmannu, kar so pravi Stalin, da bi vojna noka-!.., , , . „ ' .... , . , j . , .. |iih dozdaj ,«e dobili, zala izhod iz depresije, zna pa ; _____ povzročiti revolucijo in uničiti ^ VJ , . Društvo Strugglers, SNPJ obsto) kapitalizma v mnogih _ Vi . v, . , v , , X. .1 . ; Društvo Strugglers, st. 614; deželah. Stalin pravi, da je „XT„T . f , , . .. . ' „ .. i ■ i , j v SNPJ je na svoji letni seji iz- Rusija miroljubna, toda se bo' ... , , v ... , , , ., , , , . , volilo sledeče uradnike za leto' borila do smrti, da ohrani plo- _ . , T , ... . ' ] 1935: Lindy Lokar je bil iz-j voljen ponovno za predsednika. To je že deveti termin tega aktivnega člana kot predsednik dove revolucije. I Številni aresti Dva roparja sta se skrila v ga-• T^kom zadnjih par dni SOjdruštva. Nadal j ni uradniki so: raži pastorja Rev. Sommerlatte lajni zvezni agenti aretirali 756; podpredsednik F. Laurič. Fr. zgodaj danes zjutraj. Prisilila oseb> ki SQ trgovale in prodaja-;.j. Koss je bil izvoljen že petič sta MrMs. Sommerlatte in se dve j ,e razna narkotična sredstva. i zaporedoma za tajnika. Blagaj-ženski v avtomobil, nakar sta|Izmed aretiranih je 178 žensk.lnik je Joseph Zabukovec, Anna roparja odpeljala ženske precej Zvezne oblasti so zaplenile ti- Straus zapisnikarica. Nadzor-daleč proč od doma, oropala zen- soče dolarjev vrednosti omenje-' niki: L. Perusek, J. Marolt in skeiza $10.00, jih vrgla na cesto, nih strupov. Zaposlenih je bi- F. Slejko. Po seji se je vršila in odpeljala naprej. Mrs. Som-jlo tudj nad 50 avtomobiiov, v lepa zabava, katere se je ude-merlatte je soproga pastorja | katerih so prevažali omamila, j ležilo nad 100 članov. Navzoč Sommerlatte, ki je bil pri zad-, |je bil Ali Milnar, naš odlični njih volitvah socialistični kandi-l Naši lovci se vračajo baseball igraiec, ki bo igral v dat za governerja. , Zadnji teden so se vrnili tu-; prihodnji sezoni s Cleveland In- Tudi Newburg dobi srnjake Rainbow klub iz Newburga priredi 13. januarja srnjakovo večerjo. Mr. Louis Gliha, predsednik kluba, nam je povedal, da bo šel on po srnjaka osebno, ker lovci drugih klubov gotovo niso vseh pobili. Smrtna kosa Preminula je rojakinja Mrs. Ana Sever, 3299 E. 79th St. Podrobnosti poročamo jutri. Pogreb bo vodil Louis L. Ferfolia. di lovci Euclid Rifle kluba z dians> in Mr< Wm. Gutman iz dvema srnjakoma. Sliši se, da white Valley, je oba srnjaka ustrelil Krist; Mandel. Mr. Wm. Vidmar, ki I Milijoni za odjemalce je bil s to skupino, je tudi us-1 P»'v' ^ki plinske družbe, The trelil 150 funtov težkega sr- Ea«t Ohio Gas Co., bodo raz-njaka. Naše čestitke! poslani v pondeljek, 17. decem- bra. To je povračilo odjemal-Zadušnica cem plinske družbe, kar so v V sredo, 12. decembra, se bo zadnjih letih preveč plačali za ob 8. zjutraj brala sv. maša za!plin. Družba bo vrnila 232,000 pokjnim Louis Sternadom. Pri- j odjemalcem $3,420.000, kar bo jatelji ranjkega so vljudno pro- pač lepo božično darilo. Pov-šeni, da se udeležijo. prečna vsota čeka bo $13.00. Hrvati baje sprejemajo obtožbo, da so pripravljali umor Aleksandra Sharon, Pa., 10. decembra.— Ante Zubak, predsednik "Hrvatskega narodnega kongresa," se je sinoči baje izjavil, da je "hrvatski n a r o d pripravljen sprejeti nase odgovornost za umor kralja Aleksandra," toda da nihče v Zed. državah ne ve ali je prepričan, da so se načrti za umor v resnici naredili v Zed. državah. "Načrt, ki je bil uspešen, je bil mogoče narejen v Južni Ameriki, v Evropi ali pa četo v Afriki," .je izjavil Ante Zubak napram časnikarskim poročevalcem, ki zastopajo "Associated Press." Zubak je izjavil, da on zastopa en milijon hrvatskih izseljencev, ki prebivajo v Zedinjenih državah. Ko so Zubaku povedali, da je Jugoslavija • pripravljena samostojno nastopiti, da reši uganko umora jugoslovanskega kralja, je Zubak odgovoril: "Ako Jugoslavija v resnici nastopi, tedaj bo polovica njene armade revoltirala." Včeraj je Ante Zubak poslal na Ligo narodov brzojav, v katerem nujno urgi-ra, da Liga narodov prisili Jugoslavijo, da slednja umakne "srbske čete" iz Hrvatske. (Op. uredništva: Kdo je ta Ante Zubak, nam je neznano. O lijem do danes še nismo slišali. Niti ni resnica, da se nahaja v Zed. državah en milijon hrvatskih izseljencev. Tudi o poslovanju "Hrvatskega narodnega kongresa nam ni ničesar znanega in se jugoslovanska javnost dozdaj s tem ni še nikdar pečala). , —-o- . Dr. France Prešeren, št. 17 SDZ Novi uradniki društva France Prešeren št. 17 SDZ so: — predsednik Anton M. Kolar, podpredsednik John Paulich, tajnik John Zalar, 1097 E. 68. St., blagajnik Mihael Krainz, zapisnikar Anton Gajnar. Nadzorniki: Jos. Rudolf, John Centa in August J. Kikol. Društveni zdravniki: dr. Seliškar, dr. Kern, dr. Perme, dr. Perko, dr. Škur, dr. Oman. Zastopnik Kluba društev SND John Centa, za delniško sejo SND John Centa. Žepni tatovi Naval, ki prevladuje • zadnje dni v trgovinah v mestu, je povzročil, da je policija izdala resno svarilo vsem kupovalcem. r.aj pazijo na svoje. žepe. Žepni tatovi poslujejo letos v nenavadno visokem številu. Sicer je celo krdelo detektivov po raznih trgovinah, toda ne mine dan, da ne bi bilo 50 ali več oseb okradenih. Naš nasvet kupovalcem pa je: Kupujte pri svojih lastnih domačih trgovcih v svoji okolici, kjer dobite 'vse, kar morete dobiti pri tujcih v mestu, pa po nižjih cenah in se vam ni treba bati žepnih tatov. • Uradnice št. 49 SŽZ Predsednica Mary Stušek. podpredsednica Cecilija Bradač, tajnica Molly Rehar, 21207 St. j Clair Ave., blagajničarka Frances Kosten, zapisnikarica Mary Andolšek, nadzornice Molly Gni-' dovec, Mary Rehar in Mary Suš-; l.ik. Zastopnice za skupna društva fare sv. Kristine Mary Walter, Cecilija Bradač. Frances Kosten in Ana Kozan. St. Clair Rifle klub Danes večer se vrši izredna seja St. Clair Rifle kluba. Vsi člani naj se udeleže, ker je seja važna. / 2. AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 11TH, 1934 u AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo l<>to $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $8.00. Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTIOIN RATES: O. S. »nd Canada $5.50 per year; Cleveland by mail $7.00 per year U. S. and Canada $3.00 6 months: Cleveland by mail $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid by carriers $5.50 per year, $3.00 for 6 months Single copies 3 cents. European subscription $8.00 per year JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. 83 No. 290, Tues., Dec. 11, 1934 pravili dobro kosilo oni, ki so bili prišli tje na podoben način že par mesecev prej. Zanaprej smo si morali pa vse sami urediti. V "hotelu" je bila kuhinja za vse, dokler si družine ne ure-de svojih stanovanj in postavijo peči in ognjišč, ženske so prevzele to vprašanje v svoje roke in prevzele kuho za vse skupaj. Tako je bila kuhinja zaposlena kar naprej, mi smo se pa vrstili za jed povrsti, kakor pri vojakih, kadar gredo po menažo. župnik Jeram je naročil takoj več železnih peči, eno za vsako družino. Ko so se družine razdelile po za silo napravljenih kolibah in so dobile svoje peči, so morale vzeti na hrano nas samce, vsaka družina po dva. Stanovanje smo si napravili mi samci pa v senu, ali kjer je že bilo. Jaz sem bil na hrani pri Baznikovi družini. Tako je šlo par tednov, potem pa smo si začeli delati malo boljše kabine za stanovanja. Ali bo vzdržal Roosevelt še šest let? Poleg brezposelne zavarovalnine, ki je prva na programu predsednika Roosevelta pa namerava Roosevelt priporočiti kongresu tudi postave glede starostne pokojnine in glede podpore v slučaju,bolezni. Toda to so tako dalekosežna podjetja, da je predsednik se odločil, da tozadevno počaka še eno leto. Predvsem ga skrbi brezposelnost. Pred več meseci je predsednik Roosevelt imenoval izredno komisijo, v kateri se nahaja 150 delavcev, trgovcev in industrijalcev. Tej komisiji je predsednik izročil nalogo, da Študira razne predloge za socialno zakonodajo. Pred štirimi tedni je Roosevelt pozval 150 članov te komisije v Washington, da mu poročajo. Prišlo jih je 148, dva sta pa od njunega imenovanja umrla. Kar je znamenje, kako silno privlačno moč ima predsednik v vseh poslih, ki se tičejo narodnega napredka. Ni brez resničnosti pisal eden najbolj slavnih angleških pisateljev današnje dobe, Richard Simms, da je Roosevelt najsilnejši diktator današnje dobe, toda v silnem kontrastu z Mussolinijem, ki zapoveduje nad življenjem in smrtjo svojih podanikov. Ameriški narod, pravi Simms, iz ljubezni injge smo izvolili John Petriča, ki lojalno sledi svojemu voditelju, predsedniku Rooseveltu, do- naj bi bil vrhovni poveljnik in čim je italijanski narod bičan do — pokorščine Mussoliniju! j ta naj bi imenoval druge odbor-V tem je razlika v državni diktatiri! nike in preddelavce. Tako smo Brez vsakega dvoma je, da se Zedinjene države nikdar tudi v resnici pričeli z delom po več ne bodo vrnile v one čase, ko je kapitalist bil in imel pr-! grupah, kakor smo bili odbrani vo, zadnjo, srednjo in končno veljavno besedo. Ideja Roose- po našem poveljniku. Nekateri velta je — vrniti vlado narodu in kontrolirati business, indu-1 s0 šli sekat drevje in čistit seno-strije in vlado tako, da pride končno narod do besede. j žeti in polja. Drugi so začeli pri- Toda te ideje so tako dalekosežnega pomena, da se vca- pravljat načrt, kje in kako se bo postavljalo hiše in napravile ceste. John Grdina, John Za-krajšek in jaz smo bili odbrani za čiščenje studencev, da bi ži-ina ne trpela pomanjkanje vo- Tedaj smo pričeli misliti resno in gospodarsko. Imeli smo veliko zaupanje v same sebe in v naše novo ozemlje, živine je bilo okrog nas velike črede in zemlja je bila zelo rodovitna. Dogovorili smo se, da si izvolimo gospodarski odbor, ki naj napravi načrte in nam razdeli de-ia, da bomo vsi delali za napredek naše naselbine. Za predsednika te naše zadru- ob večerih, ko smo se shajali skupaj. Gašper je bil tudi drugače jako šegav in poln humorja. Na prostor, kjer naj bi stale naše hiše, smo napeljali iz hribov vodovod fine, zdrave stu-denčnice. Na parni žagi smo žagali deske z namenom, da si postavimo moderne hiše za našo novo vas ali mesto, kar že bo. Toda nesreča je hotela drugače — izgubili smo pogum. Nekateri so se kmalu poslovili od nas, drugi so še ostali in upali. Toda vedno je koga zmanjkalo. Obračali so se do svojih znancev za denar, da so si kupili vozne listke nazaj, odkoder so prišli. Tudi jaz sem pisal na svojega znanca Mr. Joseph Rusa v Pueblo, Colorado. Takoj mi je poslal denar in poslovili smo se iz Rajske doline in se odpeljali nazaj: Joseph Plavc, Anton Gerbič in Matija Sintič. Bilo je sredi meseca junija, ki nas je odpeljal naš naselniški voznik Jos. Zgaj-iiar proti glavnemu mestu San Franciscu. Pot je bila dolga in prvo noč smo morali prenočiti na prostem. Zakurili smo si ogenj in polegli po travi okrog. Drugi dan smo pot nadaljevali, da smo prišli do svojega cilja. Ko smo dospeli v San Francisco, sta ostala Plavc in Sintič tam, midvarz Gerbičem pa sva se po par dneh odpeljala do Pueb-le, Colo., do prijatelja Rusa. Družina Rus naju je lepo sprejela in bila sva tudi tako srečna, da sva dobila delo, Gerbič v fon-dri, jaz pa v topilnici. Boljše je bilo kot v Rajski dolini. Well, za eno skušnjo smo bili bogatejši. Zame delo v topilnici, kjer se jo topila zlata ruda, ni bilo, ker mi je škodovalo na zdravju. — Zdravnik mi je svetoval, naj to delo pustim. Prav tako se je po-"util moj tovariš Gerbič, zato sva sklenila, da odpotujeva na-■<;aj na vzhod. Vožnja po železnici bo stala Mladinski zbor 'Kanarčki' sih predsednik sam obotavlja in premišljuje. Marca meseca bo minulo dve leti, ko'se Roosevelt nahaja na krmilu ameriške vlade. Njegov termin bo trajal še dve leti, in če bi se danes vršile volitve bi bil Roosevelt skoro enoglasno izvoljen za nadaljna štiri leta predsednikom. Toda politična pot je opolzka. Ne da bi pri tem imeli i de. studencev'j«- bilo,mnogo, .... . . T. . v mislih, da bo Roosevelt zapustil ali mogoče celo izdal ame- tam ^^ jn cej0 na visokih pla- vec pa imava «e«arja. Kaj •riški naro^-r--nikdar ne, toda vsa zgodovina ameriškega na- i notah so t^ji izvirki. j nama je storiti? Gerbič je poiz- roda kaže, da je ta narod tako pripravljen narediti revolu-j ' ' vedoval ža polovično vožnjo pri cijo z glasovnicami, kot noben drug narod na svetu. : Pazitl smo se pa morali pred | agentih in res se mu je posre- Amerikanci se ne bodo nikdar borili proti policiji ali | ^čami klopotačami, če je taka| čilo, da je dobil polovične karte. To so bile karte takih, ki so kupili tikete za nazaj, pa se potem niso vrnili. Take karte sva dobila za polovično ceno. Prvi se je odpeljal Gerbič, jaz sem moral pa še čakati na tako priliko, da dobim polovično karto. Res sem končno dobil karto za polovično ceno, toda samo do Kansas City. Tukaj sem poskušal dobiti delo, pa mi ni uspelo. Zopet sem dobil polovično vožnjo in sicer do Chicaga. Ustavil sem se v Jolietu, kjer sem vedel za mojega znanca Mike Papeža, doma iz našega kraja. Skušal mi je dobiti de-io, pa ni šlo. Tedaj sem se obr- V sredo, dne 28. novembra so starši in simpatičarji "Kanarčkov" priredili zabavni večer v korist tega mladinskega zbora. Glede udeležbe se ne moremo hvaliti, ker iz enega ali drugega razloga ni bila kot smo pričakovali. Toda bila pa je družabna skupina navzoča, kateri smo zelo hvaležni za pripomoček do uspeha ta večer. V dolžnost si štejem, da se nekaterim našim prijateljem v imenu mladinskega zbora "Kanarčki" javno zahvalim. V prvi vrsti se hočem zahvaliti našemu pevovodji g. Louis Seme-tu, ki se je udeležil in tako rade volje spravil skupaj vse navzoče "Kanarčke," da so nastopili ter zapeli "Soča voda je šumela" ter vsem znano popularno "Jaz pa ti, pa židana marela." Vsi navzoči so se čudili, kako je mogel g. Seme to skupino toliko naučiti v tako kratkem času. — Najlepša hvala tudi dobro znanemu muzi-kantu Franku Culkarju in njegovemu tovarišu, ki sta svirala za ples brezplačno. Ta dva fanta sta izučena godbenika in ju javnosti toplo priporočamo. — Prezreti ne smem direktori-ja Slov. Del. Dvorane, ki nam je dal dvorano za tisti večer skoro brezplačno na razpolago. Hvala Mr. Johnu Potokarju, ki je daroval osem zabojev mehke pijače, katere so bili deležni pevci in pevke mladinskega zbora. Priznanje gre tudi naši vrli predsednici Jennie Pugelj, ki je darovala veliko in okusno potico. — Hvala tudi sledečim posameznikom, ki so darovali prostovoljne prispevke in sicer po SI.00: Rudolf Novak; po 50 centov: Jennie Bartol, John Samsa, Antonia Počkaj in Anton Traven; po 25c: Jennie Pugelj in Mrs.. Stroj in., Torej še enkrat izrekam iskreno hvalo vsem omenjenim, kakor tudi sploh vsem, ki. so se udeležili zabavnega večera, v imenu mladinskega zbora "Kanarčki." Anna Traven, --o- so obirali orli in jastrebi. Tako se je še precej v spora- vojaštvu glede politike in politične uprave. Tozadevno ima- kača pičila živino, je takoj po-jo bolj uspešno orožje v obliki glasovnic, s katerimi lahko | £inila- Mnogokrat smo našli vržejo vsako javno-osebo iz urada. Bati pa se je, da pri rahli ostanke poginule živine, katere ameriški politični pameti in pri strašni politični propagandi, ki se dviga proti vsaki dobri stvari — tudi Roosevelt propa-1 de z vsemi svojimi idejami. zumu in redu vršilo naše gospo- Roosevelt pri vseh svojih idejah in v vsem svojem delo j Varstvo nekaj mesecev. Toda vanju ni diktator. Je priprost državljan, ki kot najvišji urad- kmalu se je pokazalo, da ni no-nik dežele zastopa povprečnega državljana, kateremu želi' benih dohodkov, nobenega za-boljšo bodočnost. Roosevelt je prepričan, da je Amerika j služka. Svoje pičle prihranke, najbolj idealna dežela na svetu in kot taka bi morala nuditi slehernemu ameriškemu državljanu najboljše mogoče standard življenje. Roosevelt je prepričan v one besede ameriške izjave neodvisnosti, ki pravijo, da je bil človek ustvarjen za trdo delo. toda je za to trdo delo opravičen do gotove sreče v življenj.u. Dve leti Rooseveltove administracije bodo skoro za nami. Roosevelt je danes še čil in krepak. Poln idealov in ljubezni do svojega naroda. Spremenil je ameriške ideje o življenju in delu že precej, v glavi ima pa še več bistvenih sprememb. Ali mu bo vse to uspelo? Ali mu bo narod še naprej sledil. Danes je videti, da narašča popularnost Roosevelta. Toda enako je naraščala popularnost predsednika Wil-sona. Ves svet mu je pel slavo, ko se je nahajal na mirovni konferenci in zahteval pravico za vse narode sveta. Ta pravica se narodom sveta ni podelila, za kar so odgovorni tedanji voditelji, ki so znova zidali sv,et po končani svetovni vojni. Wilsona je to potlačilo do smrti, padel je, ko je videl, da so njegove ideje teptane in da zopet zmaguje sovraštvo in krivica. Ali se bo Roosevelt vzdržal v oeigled silnih sovražnikov, ki predstavljajo stari red in starodavne razmere, ali bo zmagal s svojim prerokovanjem, da morajo narodi sveta, zlasti pa ameriški narod dobiti popolnoma "New Deal"? Sledite predsedniku in poteku njegovega delovanja. ki smo jih prinesli seboj, smo prav kmalu potrošili za vsakdanje stvari, ki so bile vse jako drage že radi tega, ker .jih je bilo treba pripeljati daleč iz mesta. To pa ni nič kaj dobro vplivalo na nas. Začeli smo pritiskati na župnika bolj in bolj Na ruski seji in zahtčvali, naj nam naroči to nil do drugega bratranca v Cle-in ono iz mesta. Dokler je imel i velandu za denar, do Mr. John j še kaj blagajne in delnic, je šeiVidriha, ki mi je denar takoj Iz življenja naših pionirjev UREJUJE A. G. Dasi je Mr. Butala že precej , ne krasote in mislili smo si, ka- popisal to naše naseljevanje v Rajski dolini, vendar se mi zdi, da bi imel jaz še precej prideti, zato bom tudi to storil, ker bo gotovo zanimalo čitatelje Ameriške Domovine. Po našem prihodu smo si ogle- ko da smo srečni, da smo prišli sem. Ob nošeni prihodu so bile že hladne noči, dnevi pa še dosti toirli. Ob večerih je bilo kot v naši stari domovini. Ker smo prišli v tako ogrom- šlo. Rad nam je vse naročil in nam ustregel, toda pošla je blagajna in tako tudi on ni mogel več pomagati. To je napravilo pa še večjo nevoljo. Pričeli smo bolj resno misliti na bodočnost, kaj bo, ko pride jesen in zima. Vršile so se seje za sejo, kar je vse popisal Mr. Butala. Med tem časom so nam razdelili zemljo, vsakemu svojo parcelo, da bi začeli na ta način z večjim veseljem delati vsak na svojem. Toda tudi to ni pomagalo, ker, kakor rečeno, ni bilo nobenih dohodkov, na katere bi mogli račnati za daljši obstanek. Naj omenim še to, da so ljudje kmalu izvedeli, da sem čevljar. Naprosili so me, če bi hotel popravljati čevlje, v kar sem pri- kovali to našo bodočo kolonijo. { ni masi, je bilo mnogo težkoč, da Kes je bila to rajska dolina. Le- si uredimo za prvo silo vse na.i-pa je bila okolica: črni gozdi, le-j potrebnejše. Razume se, da je pe planine, podnebje prijetno in | lila prva skrb za naše želodce r god no. Nekaj časa se kar na-1 m potem za spalnice. poslal, in tako sem dospel v Cleveland, odkoder sem se bil od-peljal v zlato Kalifornijo po srečo in prišel nazaj samo z dobro izkušnjo. V Clevelandu sem dospel k dobremu prijatelju Frank šku-;^,, lju, ki je stanoval na 38. cesti. Skuljevi so me takoj sprejeli na stanovanje, čeprav so vedeli, da nimam nobenega groša v žepu. Napotil sem se za delom v Ty-lor fondro, kjer sem že poprej delal tri leta. Ko sem vprašal foremana za delo, mi je ta smeje rekel: "Kaj boš ti delal, ki si se nabral cekinov v zlati Kaliforniji!" Ivo sem mu razložil vso stvar, mi je rekel, da delo bom že dobil, toda bom moral čakati nanj precej časa. In res, volil in sem imel dosti dela. Za I čakal sem na delo celih osem delavnico sem odbral neko koli- mesecev. Pri Čkuljevih sem se bo.. Kolibo sta postavila Frank bil ta čas zadolžil za $72.00. Ko Vovk in Joseph Starič s pogojem dobil delo, po $1.26 na dan, jem, da na enem koncu bo moja sem tako stiskal, da sem dolg čevljarska delavnica, na drugem bo pa še malo stanovanje. Tu notri je ležal naš rojak Gašper Korče, ko je bolehal za revmatiz-niom. Zelo smo ga pogrešali,1 kmalu poplačal. Pol ure me je vzelo vsak dan, i'a sem šel na delo peš. škulj -vi so me radi imeli, razumeli smo se prav po domače, drug druge- ker on je bil edini, ki nam je de-1 mu smo si bili kot bratje. •ti nirmo mogli te prirod- Ko rmo dospeli tje, so nam na-1 ]u] kratek čas s svojo harmoniko' (Dalje prihodnjič.) Cleveland, O. — Pred par dnevi sem se mudil na seji ruskega pevskega zbora. Tja sem šel, da se osebno zahvalim Rusom in njihovemu odličnemu pevskemu zboru za prijazni obisk in nastop ruskih pevcev, ki so nastopili v nedeljo, dne 25. novembra v svojih impozantnih dragocenih nošah ruskih boja-rov. Dolžnost me je vezala, da sem šel osebno, kar sem jim tudi povedal, obenem pa je bilo tudi na zadnji seji vojnih veteranov odločeno, da se jim osebno zahvalim. Dali so mi besedo: Pridemo! In to besedo so tudi držali. Zato sta tudi vljudnost in dolžnost zahtevali, da sem šel. Sprejet sem bil zelo prijazno in neprisiljeno. Krepko smo si stisnili roke ter se p6zdravili z običajnim ruskim pozdravom: "Zdravstvuj-te!" Izrekel sem jim zahvalo, so prišli na Jugoslovanski dan, v imenu vojnih veteranov, pod kojih pokroviteljstvom je bil prirejen Jugoslovanski dan, kar so vzeli z velikim veseljem na znanje. Nato vstane odličen Rus, prosil predsednika za besedo ter se v imenu celega zbora zahvali slovenski, oziroma jugoslovanski gostoljubnosti in lepemu sprejemu ruskih pevcev. Reke! je: "Tudi mi se vam iskreno zahvaljujemo za, vašo gostoljubnost in sprejem, ko ste nam postregli z jedačo in pija-o. Gostoljubnost je Slovanom prirojena in to smo videli tudi v vašem narodnem domu, da smo res vsi bratje Slovani, zato smo se počutili povsem domače v družbi Jugoslovanov." Dalje je dejal: "Zelo prijetno smo bili iznenadeni, ko smo stopili v dvorano Slovenskega narodnega doma, ko nas je natlačena dvorana ljudstva navdu-| Seno pozdravila. To nam je seglo globoko v dušo in kaj takega nismo pričakovali. Na obrazih vseh navzočih smo videli, da tisti pozdrav ni bil prisiljen, ampak resničen, kar so nam razodevali veseli obrazi. Bili smo takoj prepričani, da smo med slovanskimi brati. Zato hvala za gostoljubnost in spre-| jem in ob enakih prilikah smo zopet pripravljeni priti k vam, I zakaj potrebno je, da se Slovani čim bolj spoznamo in zbližamo." V šali je še dejal: "Bili i smo že v nevarnosti za naša ruska dekleta, katera so mno-gim zelo ugajala, naobratno pa so zelo ugajala vaša dekleta nam. Še parkrat gremo doli, j pa utegnejo biti kot posledica teh obiskov kake poroke med Rusi in Jugoslovani." Potem je govoril še predsednik zbora, nakar smo se razšli z običajnim "do svidanja!" Jaz sem se počutil, kakor da i sem na Ruskem, tam ob daljnem tihem Donu, kjer sem se razgovarjal z Rusi o raznih slovenskih zadevah. Da, moj duh je odplaval daleč tja na Don, na vaško zborovanje, kjer sem jeriial slovo od preprostih in po-Ištenih Rusov, ki so mi iz srca želeli: "Srečno pot v novo Jugoslavijo !" ter mi stiskali roko in klicali: "Ne pozabi nas!" — Obljubil sem jim, da jih ne pozabim. Zato sem napravil ta korak do Rusov. Na tihem Do-1 nu sem se navzel simpatij do tega največjega slovanskega naroda, na čigar zemlji je tekla zibelka Slovanov in iz čigar lepe zemlje so se v sivi davnini priselili k Jadranu na jug naši pradedje. Odtod in zato so moje velike simpatije do severnih slovanskih bratov — Rusov. In zato sem jih tudi obiskal. Josip Grdina. -o- Prireditev v Warren, 0. Zopet se hočem malo oglasiti v javnosti, da ne bodo cenjeni bravci tega lista mislili, da nas je priroda v tem začetnem zimskem času popolnoma zametla v naši naselbini. Nismo ravno na prvi stopnji, a ravno omrzeli pa tudi še nismo. Seveda, izgovor se vedno najde, najsibo za pisavo ali branje. V poletnem času, ko je vroče, se nam ne ljubi in sploh ne preostaja i veliko časa, ker si vsak rad poišče razvedrila na prostem, to ie na farmah, na piknikih in s lični h krajih, kjer se lahko I počuti bolj prostega in se veseli v prirodi, zavedajoč se, da istega ne bo mogoče storiti v pozni • jeseni ali pozimi. Ni pa hladno vreme vzrok, da bi morali v tem času samo mirno sedeti za zaprtimi vrati in prenehati do drugega poletja z vsako aktivnostjo, čakajoč, da nas zopet oživi solnce in da si bomo zopet želeli zabav in razvedrila. Da se tudi v tem času nadaljuje z zabavami, za to imamo vendar narodne domove, kateri so nam zato na razpolago, da lahko nadaljujemo prjja--teljske obiske. Skoi;o je ni naselbine, ki bi ne imela takega j narodnega zavetišča. Ce ga pa nimajo ravno v eni naselbini, ga pa imajo gotovo v sosednji. Gotov pa sem, da ga ni na-, rodnega doma, ki bi odvračal rojake od sebe, pač pa obratno, rojaki so v njih povsod gosto-j l.iubno sprejeti in je vedno v j čast naselbini, kadar more in ima priložnost povabiti zunanje i goste in rojake v svojo sredo. Ker nam je moderna iznajdba j vozil omogočila, da tudi velike razdalje med naselbinami V zelo kratkem času prevozimo, ni Lore j ni kake težkoče ali izgube jasa, da napravimo tu in tam kak obisk. Zato so se rojaki iz Barber-tona odloČili, da nas Doselijo prihodnjo soboto 15. decembra zvečer. Da so ti rojaki napredni na kulturnem polju, nam že jamči dejstvo, da imajo v naselbini dramsko društvo "Slovenija." To društvo- nam bo torej na omenjeni večer vpri-zorilo v našem Jugoslovenskem domu igro "Poslednji mož." Da so igralci izvrstni in kos svoj] nalogi, nam ni treba še posebej omenjati, ker so znani še oq prejšnjih nastopov na odrih! Igra sama na sebi je zelo po učljiva in je kulturno naobrai ženega značaja. Prevedena J< iz češčine, globoko zamišljeni in vse hvale vredna. Predstavlja moža, ki spozna, kako globq ko še tiči v nazadnjaštvu. P| kaj bi opisoval vsebino igr{ saj se od branja nikakor ne nifl re dobiti tistega vtisa, kot S ga dobi, če se igro osebno vidi Igra je v treh dejanjih in je lo pripravna za večer lepeg razvedrila. Zatorej vabimo vS rojake, od blizu in daleč, prid) te k nam na obisk še enkra1 predno se zaključi to leto, za malo vstopnino se vam pu| obilo razvedrila. Za mladiij in vse plesaželjne bo skrbel t Persin orkester, da se bost lahko izvrstno zabavali. Tor* ne pozabite v soboto 15. decefl bra priti v Jugoslovanski cM v Warren, O. Pričetek toč« ob 7:30. Pridite in pripeli svoje znance seboj, da se sl>| paj pozabavamo. Frank Ponikvar, tajnik -o- VAŽNA SEJA Bliža se konec tega leta. S^ ro je neverjetno, kako hit) nam čas mine in ž njim mine dnevi, tedni in meseci in tal dočakamo novo leto, ki se ' štelo že 1935. Seve, pri t« imamo zopet upanje in želj Vidim, kako veselo vabijo dfl št veni odborniki članstvo na j je. Tako tudi jaz rada ne j ostajam. Društvo WaterH Grove št. 110 WC bo imelo I letno sejo dne 14. decembra navadnih prostorih. Prosim n «J3 članstvo, da se udeleži te \ je v največjem številu. Voliti so tukaj. Sestre, pridite in M pravite, da bo za vSe prav,) ne bo potem oporekanja. M je prišel, da si napravite kal1* Na konjskem semnju je mešetar podražiti nekega ^ ta, ki je previsoko cenil ga kljuseta. Zato je rekel cu, ki je iskal par dobrih k j "Nikar ne hodite prebliz11 stega konja." "Zakaj ne? Ali brca?" "Brca sicer ne, toda vsak čas zvrniti." A ' Bataljon stoji v vrsti, pravljen, da pozdravi maj^ ki hoče pregledati moštvo. ^ " niki stoje pred bataljon«111 čakajo komandanta, ki >st! nekoliko zamudil. V prvi * j 9. stotnije stoji vojak, J^ ' bil zelo nahoden in je nep1' no vlekel sapo v nos. zjezi njegovega stotnika 111 , nahruli: J "Ali nimate robca P'"1 ' ^jt "Imam ga že, gospod st"vJ pa je preumazan, da bi £a 1)(j posodil," se je točno odi'eZ1 šak. A bOŽ 1 "Draga Katra, ali ^ V r;i4 kala, kadar bom umrl ? vedel možiček. ^ "Seveda bom jokala, dj grozno bom jokala, sa.i s '^jA mi pridejo solze za vsak I nič." ren ro in 4 nož." Da * cos svoj : posebej ii- še oq a odrih zelo poj naobra edena J* Romantika ameriškega zapada IZVIRNI PREVOD ZA "AMERIŠKO DOMOVINO" ''Jim mu je dal ime Sounder, in ves drgetajoč. Gledal sem mišljenj ](C1. ima tako mogan gias ravnost divno ga je poslušati1 in gledati, kadar je na sledu. On vam ima nos, ki ga ne more nihče preslepiti in premotiti in sledil vam bo vse; vendar pa ne vem, če je že kdaj naletel na ja-guarjevo sled." Sounder je mahal s svojim kosmatim repom in prijazno gledal Franka. Pes je imel krasno giavo, lepe, velike, rjave^oči, zelo dolge uhlje ter kodrasto, rjav-kasto-črno dlako. Sicer pa ni bil demonstrativen ter se je izogibal ostalih psov. "Iz tega psa se bo izcimil še sijajen gonjač jaguarjev," je rekel Jones premišljeno, ko ga je nekaj časa študiral in opazoval. "Ta in pa Mooze nam bosta nagonila jaguarjev, kolikor jih bomo hoteli, kakor hitro bosta doumela, da so jaguarji tisti, ki jih hočemo." "Mislim, da ga ni pasjega trenerja, ki bi ju mogel naučiti [-•red šestimi meseci," je rekel Frank. "Veste, Sounder ni noben mladič. In saj vam je znan pregovor, da starega psa ne morete naučiti novih trikov." Jones se je tajinstveno nasmehnil; bil je to nasmeh gotovosti in superiornosti, toda rekel ni ničesar. "Jutri bomo imeli prav goto-\o vihar," je povzel Jim ter si pričel basati pipo. Doslej je molčal ter gledal skozi okno koče. proti zapadu, kjer so se pričeli zbirati temni oblaki. Bil sem zelo truden, ko sem legel k počitku, toda obenem tudi tako prijetno razburjen, da mi sen dolgo ni hotel zatisniti oči. Govor o bivolih, lovcih na divje mustange, psih in jaguar- 'redstav vse t° 'n drugo mi je rojilo sem s 1)0 glavi. Tudi ostali so legli k , nlor8 počitku in v koči je zavladal mir. Nenadoma pa je zunaj, v bližini kabine, nekaj zalajalo. Obiskali so nas kojoti in sodeč po lajanju in renčanju naših psov, jim ta obisk ni bil dobrodošel. Med laježem naših psov sem razločno slišal globok, jasen glas, o katerem sem takoj vedel, da je Sounderjev. Zatem je nastala zopet tišina. Končno sem zaspal. Naslednje jutro sem se komaj izkobacal iz svoje spalne vreče. Kosti in mišice so me bolele, ustne so me pekle in krvavele, in prehlad, ki sem si ga nakopal v pustinji, se me je še vedno trdo-vratno držal. Nagel izprehod okoli koralov in izdaten zajtrk pa sta mi pomagala, da sem se kmalu bolje počutil. "Vi znate seveda jezditi?" je vprašal Frank. Odgovoril sem mu, da znam. toda moj odgovor ni bil nič kaj prepričevalen. Frank se je čudoma čudil, kako more kdo od-, t dil i nap" HiPpj e. 4 ste sme'1' a mi ■ lJ mo*! orej ibra ki P io i . —' IC iTrt a K"1 sVoJ :e\ K" ! H lizu Jones je že jezdil daleč spre daj ob koralu, kot sem sklepal iz oblaka prahu, ki ga je dvigal njegov konj. Pognal sem konja za njim, sam pri sebi pa sem mislil, da moram biti pač smešna figura v očeh Franka in Jima, ki sta gledala za menoj. Meni se ni nikamor mudilo, zato mi tudi ni bilo na tem, da dohitim Jonesa, toda moj konj je bil vsekakor drugih misli nego jaz. — Zletel je naprej, da se je kadilo izpod njegovih kopit in z velikimi skoki je šel preko grmičevja divjega pelina. Jones me je počakal pri ko-lalu ter vprašal: 'T, kako, za vraga, da vam je dal Frank te ga belca? Bivoli sovražijo bele konje, sploh vse, kar je belega. Utegne se primeriti, da vprizore stampado in da vas zapode v kanjon." Odvrnil sem mu, da sem že sam teh misli, namreč, da se bo nekaj zgodilo, in pripomnil sem, da če se že ima kaj zgoditi, naj se zgodi takoj, da bo stvar prej pri kraju. Jahala sva preko valovite pla-i.jave. Nebo je bilo oblačno. Kmalu sva izgubila kočo iz oči ter videla samo ogromne skalnate stene pobočja Buckskin gorovja. Ko sva nekaj časa tako jahala, sva opazila nekaj goved, ki so se pasla ob robu skalnega pobočja. Nenadoma je Jones izustil znani komanški klic, "Volk!' je zakričal, vzpodbo-del svojega velikega dirkača ter oddrvel z naglico vetra. V naslednjem trenutku sem videl več krav, ki so drvele ko podivjane, poleg njih pa velikega sivega volka, ki si je prizadeval podreti neko tele na tla. Zatem sem u,zrl drugega volka, ki je stal nedaleč strani. Moj konj se je vzpel, kakor da ga je zadela svinčenka, in tedaj mi je prišlo nenadoma spoznanje, da se bo zdaj pričelo. Jonesov konj je bil kakih sto korakov pred menoj. Zdaj sem videl, da moj mustang ne mara zaostajati; položil je ušesa nazaj ter se v silovitem galopu pognal naprej. Imel je sloves, da je najhitrejši konj na ranči, in videl sem, da je bil ta sloves zaslužen in upravičen. Jones je bil tako rekoč rojen v sedu in je že tri in šestdeset let na sedlu jedel in spal, njegov konj pa je znal dirjati, da j£ bilo veselje. Ne, dirjati je slaba označba — letel je! Moj Spot se je iztegnil, da se je zdelo, kakor da se bo vsak trenutek dotak- Gospodinjski klub na Jutro-vem se prav lepo zahvaljuje vsem, ki ste se udeležili veselice, ki se je vršila 2. decembra. Mladeniči in dekleta so se prav lepo odzvali, kakor tudi delničarji, pa vseeno ne tako, kakor bi se morali. Pa saj tega niso krivi delničarji, krivi so dolarji, ki jih je premalo, posebno pri delavskem razredu. Dobro se še spominjam, ko sem bila še kot otrok, pa so oče najeli čevljarja, da nam je napravil čevlje, pa so prišli ob zimskih večerih vasovat stari ljudje in nam pripovedovali, da ubog in preubog bo, ki bo dočakal leto 1930 in dalje 1934, da bo takrat najhuje, kar svet pomni. In res, njih prerokovanje ni izostalo. Povedali so nam pa tudi, da leta 1935 pridejo tako dobri časi, da boljših si ne bomo mogli želeti. Torej do tega ni več dolgo. Ako se njih prerokovanje uresniči, potem bodo naše veselice in koncerti, operete itd., boljše obiskovane, kakor so bile dozdaj. Danes se od marsikaterega sliši: "Oh, da bi še kdaj delali in kaj zaslužili, potem bi lahko tudi kaj za kulturo in napredek dali. Nič več ne bi hranili, privoščili bi si življenje, kakor se spodobi nam delavcem." No, saj na tej veselici smo se vsi prav dobro imeli, posebno pa otroci, kajti Miklavž je imel darila za mlade in stare. K temu je pripomogel z velikodušnim darom naš dobro poznani Louis Ferfolia, pogrebnik iz na-še newburake naselbine. Hvala vam, Mr. Ferfolia! Priporočamo ga rojakom, da mu gredo na roke v slučaju bolezni, nesreči ali smrti. Hvala tudi predsednici in podpredsednici kluba ter F. Jakulin, ki so pri-.'.pevali za sladkorčke. Hvala tudi Miklavžu in njegovim pomočnikom in sploh vsem, ki ste kaj dali ali delali za veselico. Hvala tudi uredniku, ki nam je priobčil dopise. Te veselice ne bom tako kmalu pozabila, kajti Miklavž mi je prinesel tako darilce, da sem se iz srca nasmejala. Mnogo pozdravov čitate-ljem tega lista. Jennie Konestabo. -—o— - Društveni asesment bomo pobirale še ta mesec v soboto 22. decembra, mesto 25. decembra, ker je božični praznik. Na ta dan se bo začelo pobirati ob petih popoldne in do osmih zvečer. Več članic vas je še, ki ni-*te prinesle svojih certifikatov k tajnici nazaj. Katere jih niste, vas prosim, prinesite jih ta mesec, da se vaš certifikat preišče in pritisne en listek, na katerem je zabeleženo, koliko ima vaša polica vsako leto posojilne rezervne vrednosti. — Imam pa že več mesecev nekatere police, ki so že urejene, pa jih članice ne pridejo iskat. Vse tiste prosim, pridite ta mesec na društveno sejo, da jih boste dobile. Jaz jih vedno prenašam vsak mesec po dvakrat v SND in zopet nazaj na svoj dom. Po pošti vam jih ne pošljem, ker certifikate najraje izročim sama, ker se mi zdi to najbolj zanesljivo. Pripeljite na društveno sejo svojo sorodnico ali prijateljico, da bo sprejeta v naše društvo. Ako jo imate že nagovorjeno, peljite jo k društvenemu zdravniku na preiskavo in ako zdravniško preiskavo prestane, bo 12. decembra na društveni seji že lahko sprejeta. so veliko boljši kakor pri zavarovalnih družbah Prosim »vse tiste članice, katere ste že po več mesecev, nekatere že po 2 ali 3 leta dolžne društveni asesment, da kaj poravnate. Prosile ste pomoči, da ste ostale še naše članice in smo za vas iz društvene blagajne zalagale toliko časa, da je naša društvena blagajna vsa izčrpana. Tako vas prosim jaz in društvena blagajna pomoči, da bi prinesle povrnit nazaj v društveno blagajno, zakaj stroški so pri društvu ravno tako vsak mesec, kakor so doma. Ta mesec imamo velike stroške, v društveni blagajni pa nič, ker imamo veliko vsoto posojeno pri naših društvenih članicah. Za mesec december ne bom za nobeno članico založila za asesment, čeprav ima že vse druge mesece plačane. Katera ne prinese za mesec december, bo ravno tako suspendirana, kakor so drug-e, kit po več mesecev dolgujejo, ker ne morem nobene več založit. Prosim vas vse, pridite plačat društveni asesment gotovo. Upam, da boste to moje naznanilo vse upoštevale, da boste ravno tako ve sedaj društvu dobro storile, ko vas potrjuje, kakor je bilo društvo za vas dobro, ko ste ve od njega po- S Katere članice nimate še svojih otrok pri SDZ, dajte jih j Lrebovale finančne pomoči, vpisat. Plačujete samo 15c na ! sestrskim pozdravom, mesec za posmrtnino. Pogoji I Mary Bradač, tajnica. Važna seja zllf iti tako daleč na lov z Buffalo nil s trebuhom zemlje, nakar ;i, 1"' ajorJ ha- lOlf se i Vfl ki , T o in 4 Jonesom, ne da bi bil izboren jezdec. Ne trdno obsedeti na hrbtu divjega mustanga, je v Arizoni ntodpusten greh. Konj, ki ga je bil privedel je pričel rezati zrak kakor puščica. Hotel sem ga zaustaviti. Toda bilo je prav tako, kakor če bi hotel ustaviti Lusita-nijo z drobno nitko. Veter mi Frank zame iz korala, je bil i je bobnel v obraz in žvižgal mcžncbel, izvzemši male rjave j okoli mojih ušes. Jones pred life na čelu, nervozen, senzitiven1 menoj je postajal večji in večji. bi tot.«" se p Oil kje beseda "kandidat?" i je v rimsko haljo ali obleko). i Latinski izraz za belo je "can-Ze stari Rimljani so poznali i didus," zato so te ljudi, ki so Politiko in tudi tukaj so se vr- iskali potom volitev javne ura- oš .i H 1 i a šilo politične kampanje raznih oseb za ta ali oni urad. Oseba, ki je hotela potom ljudskega l.lasovanja priti do kakega urada, je nastopala na glavnem tr- Tem potom bi rada povabila vse naše člane in članice društva sv. Cirila in Metoda št, 191 KSKJ na prihodnjo sejo 12. decembra, ki se bo vršila v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Začetek seje ob 7:30 zvečer. Ta seja je zadnja v tekočem letu, zato je bilo na zadnji seji sklenjeno, da kdor se iste ne udeleži, plača 50 centov kazni. Decemberska seja je jako važnega pomena za vse člane, zato je potrebno, da ste. v obilnem številu navzoči. Za rešiti je več važnih stvari in bo tudi volitev novega odbora za leto 1935. Skozi vse leto so bile naše seje zelo slabo obiskane, zato je treba nekaj ukreniti za prihodnjost. Torej pridite vsi, ker več nas bo, lažje se bo kaj ukrenilo. Kdor ni navzoč pri glavni seji, tudi nima pravice kritizirati njenih sklepov. Upam in želim, da boste čitali te vrstice, ki ste jih morda v lastnem glasilu prezrli. Pozdrav vsem in na svidenje. Matilda Ropret, zapisnikarica. -—o-- Društvo sv. Ane, št. 4 SDZ Članicam našega društva se — Dve nesreči v Krmelju. Te dni se je pripetila pri rudniškem skladišču v Krmelju na Dolenjskem huda nesreča, ki bi kmalu zahtevala življenje 11-letnega dečka. Posestnik Strnad iz vasi Brunke se je peljal s svojim sinom z volmi po cesti. Vola sta se splašila in. oče in sin sta padle pod voz. Oče je dobil le male poškodbe po obrazu, sin pa je dobil hude notranje poškodbe in si je zlomil obe nogi v stegnu. Nezavestnega dečka so prepeljali v novomeško bolnišnico. Le malo je upanja, da bi ostal pri življenju. — Nedavno pa je v Bojenku pri Krmelju podivjan bik podrl neko žensko na cesti in jo hudo poteptal, ženska si je /lomila roko. —Vel i k* vlom v kmetsko hišo. Neznani tatovi so izvršili drzen vlom v hišo posestnika Jožeta Str gar ja v Podborštu pri št. Janžu na Dolenjskem. Tatovi s o kmetu odnesli vse, kar so našli v hiši, tako da trpi ubogi kmet okoli 25,000 dinarjev škode. Ves obupan radi vloma si je ubogi kmet v prvem trenutku hotel vzeti življenje in so ga le s težavo rešili. —V Ljubljani je umrla Marija Likar. Doživela je častitljivo starost 80 let. —V Ljubljani je po kratki bolezni umrla Marija Kunej, za-sobniea. — V Sostrem pri Ljubljani je umrla Ana Fajon. —Na Savi pri Litiji je umrla v starosti 71 let po kratkem trpljenju Marija Sakotnik, mati šolske upravitelj ice na Savi, v starosti 71 let. Ni dosegla let fvoje matere, ki je umrla pred 6 leti v izredni starosti 101 leta. —V ljubljanski bolnišnici je umrla Marija Jerman, doma iz Dolenjega jezera pri Cerknici in mati osmih otrok, že več let vdova je skrbela za otroke in jih vzgajala v zglednem duhu. —Cerknica. Najnesto v šolo— v bolnišnico. V soboto popoldne so šli otroci iz vasi ževše kakor Semenj na Vernih duš dan je bil še precej živahen, čeprav je bilo prejšnji dan skrajno slabo vreme, tako da so bili zlasti gostilničarji v skrbeh, da ne bodo mogli prodati pripravljenih jedil, je naslednji dan pokazal, da so še vse premalo pripravili. Ljudi je bilo zelo veliko. In tudi kupčije precej, tako na živinskem sejmu kakor na kramar-skem. Zlasti 'čevljarji so dobro tržili. Na živinskem sejmu sta se pojavila tudi dva "čudotvorca — zobodera.' Eden je prodajal neke kapljice zoper zobne bolečine, drugi je pa kar z roko ru-val zobe — za reklamo: gratis in franko. Pa sta jo kar kmalu popihala, ker so jima postala tla prevroča, čeprav je bilo ta dan precej hladno. —Borovnica. Umrl je 6. novembra občespoštovani trgovec Ivan Kranjc. Rajni je bil priden in zgleden mož. —Ali bodo naši letalci leteli čez ocean? Poročali smo že, da se v Zemunu pripravljajo nekateri jugoslov. letalci za velik svetovni polet, ki bi naše letalstvo dvignil v mednarodni razred, že takrat smo poročali, da je poglavitna, zapreka denar. Ta polet bi se tudi najbrž že izvršil, če ne bi bilo tragičnega marseill-skega dogodka, kajti dva milijona dinarjev, ki so potrebni za tak polet, bi bilo mogoče spraviti skupaj. Naš znani pilot inž. Sondermayer, ki je pred leti iz-kušal z letalcem Bajdakom poleteti iz Zemuna v Indijo in nazaj, se je pretekli mesec mudil v Severni Ameriki, kjer je nameraval vzleteti na senzacione-len polet. Inž. Sondermayer je i ameraval — in za to je bilo že vse pripravljeno — poleteti iz Washingtona čez vso Severno Ameriko, čez Južno Ameriko, nato čez Atlantski ocean v Afriko in odtod čez Sredozemsko morje in čez nekatere južne evropske države na zemunsko letališče. Polet bi bil dolg 50,00 ki- stražniki, iz hudobije ali kaprica, tem revežem zaplenijo vse nakupljeno blago, ali pa jih včasih celo zaprejo. K vsem —Težko stanje v istrskih vaseh. Zgodovinski tok prinaša marsikatero bridko razočaranje več ali manj vsem narodom in deželam. Ali kar je jugoslo-Uem le površno opisanim in vanska Istra preživela v zad- nadvse žalostnim razmeram, njih letih pod fašistovsko via- naj omenimo še slabo letino, do, gotovo nima primera na povzročeno zlasti po toči, ki je svetu, izvzemši kako afriško opustošila skoro tri-četrtine zla- kolonijo. Popolna odprava vsa- sti vinskih pridelkov po raznih ke narodne, politične, kulturne in gospodarske svobode je dosegla svoj višek v letošnjem letu. Vse je ukrenjeno in določeno po edinem dokazu iz Rima, ki je seveda izključeno v italijanskem jeziku. Slovenski in hrvatski jezik sta popolnoma odpravljena in prepovedana krajih cele Istre. A naš narod v Istri ne obupuje. Prepričan je, da tako stanje ne bo moglo dolgo trajati in da mora priti tudi zanj tako težko pričakovano odrešenje. Narod, ki je proporcijelno dal svetu največje število pesnikov v vseh šolah in javnih uradih, in pisateljev ne more in ne bo Celo cerkveno petje se mora, \ trpel takega nezaslišanega su-v izključno slovenskih in hrva- ženjstva, četudi bi si moral svo- bodo priboriti s krvjo. DNEVNE VESTI po navadi v šolo v Cerknico. Med naznanja, da imamo v sredo J2.' njimi je bil tudi učenec prvega | iometrov, torej 10,000 km več decembra glavno letno sejo. Za- 1 azreda, Urbas Jože. Pri Pod-1 kakor meri zemeljski ravnik, četek seje je ob 7:30 zvečer v Ukrajniku pa se je mudil z vo- Polet pa se ni izvršil zaradi na- de, imenovali "candidatus" in od tod prihaja ime "kandidat." Belo oblačilo kandidatov je po- tej seji imamo več važnih stva-menilo, da iz čistega in nesebičnega namena skušajo priti do SND, novo poslopje, soba št. l.!Z(>m posestnik Otoničar iz Dole-Dolžnost vsake članice je, da se glavne letne seje udeleži. Na Ru Rima in j^ z navdušenimi, te ali one službe. Zgodovina govori skušala dobiti glasove!nas uči, v koliko so bili ti na- Uaroda. Vsaka taka oseba je'meni "čisti" in to vidimo tudi bila oblečena v belo togo (to dandanes. ri za ukrepati in bo tudi volitev novih uradnic za leto 1935. Pridite, da si boste izvolile uradnice po vaši zadovoljnosti, da ne bo potem skozi vse leto oporekanja čez uradnice. nje vasi. Urbas je hotel priti m voz, da bi se peljal, pri tem rodne žalosti. Zdaj nameravajo naši letalci prirediti letalsko loterijo, od katere bi šel ves čisti pa je izgubil ravnotežje in pa-1 dobiček v fond za tak polet. To-del pod voz. Dobil je precej hu-lda predvsem bo treba za tak pode notranje poškodbe. Prišel je iet zainteresirati letalsko indu sicer še sam domov, toda to je njegovo stanje le še poslabšalo. Poklicani zdravnik je odredil, da 'so ga odpeljali v bolnišnico. ških župnijah, kjer redko kdo razume kako italijansko besedo, vršiti v latinskem ali italijanskem jeziku. Nobenega slovan-kega čtiva nimamo več. Izdavanje, ne samo političnih Kaznenec 23 let, se bo dnevnikov in periodičnih listov, poročil z dekletom rnafveč tudi nedolžnih gospo- Stillwater, Minn., 10. dec. -darskih in kulturnih, da, celo.ge pred božičem bo izpuščen iz verskih, je docela zabranjeno., zaporov Michelangelo Gentico-S knjigami je isto tako. Iz. lore> star 47 let Genticolore Jugoslavije in ostalega inozem-!je biI leta 1912 obsojen y do_ stva je zabranjen uvoz vsem smrten zaporj ker je ubil neke_ časopisom in knjigam. Ne v ga moškega> katerega je obdol-javnih lokalih, ne v razproda-j žil> da mu je ukradel denar> ka_ jalnah ne najdete nobenega slo-|terega si je bil prihranil z de_ venskega ali hrvaškega lista ali lom> da pošlie po svojo. ljubico knjige, tako da se naš narod |v Itaiijo> s katero se je name_ lahaja v popolni temi in ne ve raval poročiti. Dekle v Italiji ničesar kaj se godi okoli njega ig-a je potrpežljivo čakalo celih m po ostalem svetu. Nahaja 23 let, ko je bil Genticolore zase v sredini najcivihziranejše-; prt> in kakor hitro bo izpuščen> ga sveta, a je kljub temu odtr- bo odpotoval nemudoma v Ita-gan od njega. O društvenem lijo> da se poroči Ko je bil po-življenju ni ne duha ne sluha. slan v zapor> je bil star 24 ,et Vse duševno življenje je kakor in je Zllal samo ]aško Danes izumrlo. govori perfektno angleško in v Edino kar je še ostalo pri ječi se je tudi naučil igrati na življenju in kar stoji tukajšnim j klarinet ter je bil član jetniške oblastnikom zelo pri srcu je godbe. oficijelno prirejanje plesov pod ' —-o- strogim nadzorstvom fašistov-skih špijonov. Ti plesi imajo očividen namen kontrolirati razpoloženje našega ljudstva, zlasti naše mladine. Zanimivo je vedeti, kako stoji naše ljudstvo v gospodarskem pogledu. Imetja od povprečno 70 do 80 po sto naših kmetov so šla na boben ali pa so silno zadolžena. Tudi ostala četrtina živi v trajnih skrbeh in napetostih, kdaj bo tudi nje zadela enaka usoda. Da ni ljudstvo popolnoma propadlo se imamo zahvaliti vojnim pokojninam; vendar so le redki slučaji, kjer se naš kmet še trdno drži, no, Sanje dveh dečkov o zakladu so bile resnične Denver, 10. decembra.—Jerri in Donald Miller, brata, eden star 9, drugi 8 let, sta sanjala o skritih zakladih. Drugi dan sta sklenila, da izkopljeta razbojniško jamo in se igrata "razbojnike." Ko sta kopala kake pol ure v bližnjem hribu, sta naletela na pločevinasto kanto, katero sta odprla in dobila v njej za 8450.00 zlatnikov. -o- 17 oseb ubitih v bikobor-bi v Mehiki Mexico City, 10. decembra. Tekom bikoborbe v mestu Patz-kakor vse kaže" se tudi "ti redki: cl!aro' država Michocoan, se je ne bodo več dolgo držali. Karakterističen je slučaj občinske frakcije Podgorje pri Herpeljah, ki je doživela 10. avgusta tretjo in zadnjo dražbo. Ta» "gmajna" obsega 1261 ha in 3776 kvadratnih metrov zemljišča. Koperski davč. urad jo je dal na dražbo, ker mu dol- podrla tribuna, na kteri se- je nahajalo nad 1000 ljudi. Pri tem je bilo 17 oseb ubitih in nad 600 ranjenih. MALI OGLASI Naznanilo Kdor je nezadovoljen s tran-akcijo hranilnih knjižic North guje 2139 lir. Zasebnih dražb American Trust banke z Brazis pa je vse polno po celi Istri za Bros. izdelovalci oblek, naj pri-neznatne dolgove pri davčnih cie k nam osebno, uradih. Da zadovoljimo vse naše od- Revščina in beda se širita ka- J jemalce, smo pripravljeni sode-kor kuga tudi v imovitejše kro-. lovati v tem ne sporazumu s ge. Večina se je nanjo že sko- tem, da damo blago za nadpla-ro privadila in jo smatra kot čano vsoto, ali če želijo, nam kronično bolezen. A gospodje plačajo v gotovini za blago, ki občinski zastopniki in učitelji so ga dobili pri nas in jim bo- nam cinično prorokujejo, da se bomo počasi že naučili živeti, kakor živijo južni Italijani ob nezabeljeni zelenjavi, čebulo in podobnim. In res, en del našega istrskega naroda ne pozna več ne slanine, ne bele moke, ne mesa, medtem ko se laški pritepenci mastijo na račun naše uboge pare. Pretresljivo je gledati naše uboge kmete, stare in mlade, kako se z neverjetno oddaljenih vasi in tudi z zapadno-istr- j skih obrežnih mestec, podajajo nio dali nazaj njih odpise na njih hranilne knjižice. Toda vse to se mora poravnati do 24. decembra. Po tem dnevu mi nismo odgovorni za noben nesporazum. Vaš pošteni strijo, domačo in tujo, ter najti tudi finančnikov. V letu 1935 upajo jugoslovanski letalci, da f e bo to morda posrečilo. J. A. Brazis, lastnik peš v Opatijo i»S Reko, da si v tamkajšni coni nabavijo neko- Naša tovarna in trgovina je na liko kilogramov moke, testenin! 6905-07 Superior Ave. itd Tel. : ENdicott 2614 Zgodi so včasih, da finančni i _ d^c. 8-10-11.) 4 AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER llTH, 1934 Grof Jazborski ni mogel dvigniti puške, kajti mrzlica gr je pričela tresti. "Gospod grof! Gospod grof!" Gamz je zažvižgal in skoči! preko širokega lijaka — še par korakov 'in izginiti je moral. Tedaj se je v grofu nekaj zganilo in k licu je šinila puška Prelesnik je dvignil daljnogled da opazuje učinek strela, a komaj je ujel v daljnogled gamza, je počil strel. Gamz se je opo-tekel, a le za trenutek, nakar je zginil za razpoko. i V blag spomin DRUGE OBLETNICE SMRTI PRELJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA NAM OČETA JOHN ŠPEH ki nas je za vedno zapustil in se preselil v večnost dne 11. decembra 1932. Drugo leto v mirrtfem grobu preljubi ode že počiv&te. Prehitro ste ločili se od nas. zamrl na veke vam je glas. Bridki bil je čas ločitve, ko za vedno ste zaspali. Črna zemlja vas pokriva, rane ni izbrisal čas. Le ta misel nas tolaži: Truda rešen je trpin; duh pa splaval je v višave, kjer ni solz ne bolečin. Mirno sladko v grobu spavaj, v kraju večnega miru, dragi naš preljubi oče, prosi ljubega Boga za nas. Žalujoči ostali: sinovi in hčere Cleveland, O., 11. dec., 1934. , "Ima jo!" se je smejal Pre-! lesnik. Vrgel je daljnogled v ! mah, pograbil gorsko palico ter I skočil v grmovje, da za ovinkom še enkrat vidi gamza in smer, v katero je bežal. Grof Jazborski je skočil na noge, v rokah kadečo se puško. Strmel je na mesto, kjer je stal prej gamz ter prisluškoval. A čul ni drugega, nego le skoke lovca, ki se je vedno bolj oddaljeval. "Pogodil sem ga!" je zagodrnjal, odložil puško ter se prijel za čelo. Sicer prav gotovo gamz, ki mu je povzročal toliko preglavice in toliko noči brez spanja, ni še ležal, a grof je bil svoje krogle gotov. Napetost njegovih živcev je zdaj pričela popuščati, kri mu je zopet zavalovila po žilah, da ga je skoro šibkost prijela — in sedaj je nenadno začutil zopet bolečino bule na čelu. Njegov pogled je ošvignil obe ubiti živali. Prva je bil lep samec, a poleg tega je ležala samica, a tam v grmovju je še vedno gibal ranjeni mladič. Grof Jazborski se je okrenil v drugo stran. Studilo se mu je nelov-sko početje, ki ga je zagrešil v prenagljeni jezi — in ta občutek mu je pokvaril veselje zadnjega strela. Medtem je Prelesnik prišel do ovinka v pečini. Visoko gori je videl gamza, kako je počasi lezel in zopet izginil. Skočil je nekoliko dalje ter opazil, da se je obrnil gamz proti dolini, kar je bil dokaz smrtnega trela. Na nekem naprej visečem postavku je gamz pove-šene glave postal, pričel omahovati, njegove noge so klecni-j le, še poslednji skok je posku-j nil, a nato je omahnil preko ro-j ba pečine ter padel kakor rjavkasta kopica skozi ozračje. V nižje rastočem grmičevju je ob-; 'ežal tako skrit, da ga lovci go-| tovo ne bili nikdar našli, ako ; ne bi videl Prelesnik, kam je ' padel. Z neznansko hitrico je j splezal Prelesnik gori v grmi-iJevje, kajti vedel je, da bo de-i ležen zahvale v cvenku, ako pri-! nese gospodu ta plen. Sedaj je prišel na mesto in kar buljil je ; oči, ko je ugledal gamzove rogove — grof Jazborski ni imel enakih v svoji veliki zbirki. — Prelesnik je cenil in menil, da bi kak zbiratelj rogovja pač dal za ta dva najmanj 100 kron ali pa še več. Njegova lica so po-idela. Potem se je visoko iz pečine oglasil Francljev klic in Prelesnik je slišal, kako je grof lovcu zaklical, naj ne pleza dalje, pač pa naj se vrne v lovsko kočo. SEDAJ JE CAS POSLATI POŠILJKE ZA PRAZNIKE Evropo Mi pošljemo denar v vsak del sveta varno in hitro, po pošti, kablu ali radiu. Cleveland Crust Člani Federalnega rezervnega sistema Udobne iMidruinice po vsem' greater Olevclandu Hudoben smeh .je šinil preko Prelesnikovega obraza: "Meni sto kron, onemu drugemu pa brco v zadnjico!" Hitro je izvlekel lovski nož ter odbil ubiti živali lobanjo in rogovje. Na-jto je prijel rogova ter ju vrgel globoko v grmičevje. Lesketa-jočih oči si je zapomnil mesto, kamor sta priletela, potem se j je neslišno spustil po pečini, a I ko je prišel na zložnejšo pot, je j pričel teči. Ko je prišel okoli j ovinka stene in stopil iz grmi-I čevja, je nepričakovano ugledal I pred seboj grofa, ki je sedel na • skali ter si z obema rokama drgnil piščal. "Prelesnik, kaj je z gam-zom ?" Prelesnik ni mogel takoj odgovoriti. Od prvega strahu mu je glas odpovedal. Pritisnil je pesti ob prsa, kakor da mu je hiter tek vzel sapo. "Gamz? Gospod grof. . . Nisem ga videl več. A nikar ne skrbite. Ta nam ne more odmanjkati. Strel ga je pogodil na najboljše mesto. . . saj sem videl natančno z daljnogledom, tik za lopatico. Saj ne more ležati niti deset korakov od mesta, kjer ste ga pogodili. Ali naj grem precej goli?" Prelesnik je lahko tako vprašal, kajti že vnaprej je vedel za gospodov odgovor. "Ja, P'relesnik, kje imaš ki razum? Ako je dobil gamz pravi strel, tedaj bo počakal do jutri zjutraj. Ako pa je le obstre-ljen, tedaj ga samo preplašiš in | potem ga lahko iščemo dva, tri dni. Le pusti ga do jutri!" Sto-kaje je grof zopet prijel stegno. "Kaj pa vam je, g. grof?" je vprašal Prelesnik skrbno. "Gamz mi ni dal miru. Hotel sem iti za teboj ... pa me je kar kakor blisk nenadoma za-skelelo v nogi. Sedaj pa čutim v kosti, kakor da imam v njej celo mravljišče. Zdi se mi, da .se zopet pričenja to prokleto trganje." "O, Marija in Jožef! Vidite, gospod grof, to je samo zato, ker me nočete pdšltlšitti, da bi si oblekli spodnje hlače. Sedaj ste se zopet prehladili." "A, pusti me pri miru, tepec!" je godrnjal grof. "Jaz, pa spodnje hlače! Saj bi me bilo pred samim seboj sram!" "Sram ali ne — kar jutri napišem Mohorju pismo, da pošlje gori volnene spodnje hlače." "To bo malo bolj težko. Saj v vsem svojem premoženju nimam niti enih spodnjih hlač. Svoj živ dan jih nisem imel na sebi." "Sedaj pa jih morate imeti, brez tega ne pojde več. Naj pa Mohor pri Uršiču kupi pol ducata." "Kaj ?" Grof Jazborski je tedaj vstal. "Ti pa znaš lepo gospodariti s tujim denarjem T Kar pol ducata! Le glej ga! En sam par zadostuje. Več ne rabim. A kaj sem hotel reči . . . tista stvar s samico in mladičem mi pokvarja vse veselje nad gamzom." "Ampak, gospod grof, saj se je zgodilo le v jezi. In za takega gamza, kakor je oni, si že lahko dovolite tudi malo jeze." Grofovo razpoloženje se je pričelo jasniti. "Prav praviš! Ako pomislim na rogova, ki jih ima gamz na glavi, Ipozabljam naj vse. Ta dva dobista srebrn podstavek. In potem ju še zaprem \ železno blagajno. Takih nisem še nikdar dobil in jih tudi ne dobim svoj živ dan." Muzaje se je pogledal gori v pečine. "Kajne, gamzek, dolgo sva se igračkala midva? Sedaj si jo pa vendarle izkupil!" Pogledal je Prelesniku v obraz in zadovoljno sta se smejala. "Ampak, veš . . . stvar s samico ... je vendar nekam zoper na. Saj se moram pred Rogljem sramovati." Prelesnik se je trenutek obotavljal, nato pa dejal: "Ako gospod grof ukazujeste . . . Fran-celju ni treba o tem ničesar vedeti." "Prav imaš, ti lump, ti! Le spravi ju vstran, da ju ne bo ihče več videl. Sem stopi bli- že!" Grof Jazborski je segel v žep ter privlekel iz njega rdeč umi jat mošnjiček, kakršne nosijo kmetje, kadar gredo v semenj. Stisnil je Prelesniku en zlatnik v roko. "Jezik za zobmi — tu imaš obliž!" "Boglonaj, njihgnada! Ampak . . . kaj naj rečem Franc-lju radi štirih strelov?" "Tri na prvega gamza . . . dva naj bosta zgrešena v božjem imenu!" "Vi, gospod grof ... in da ne bi pogodili? To pa bo Francelj le težko verjel. In tudi ne bi bilo v lovsko Čast gospoda grofa." Grof Jazborski se je zadovoljno smejal. "Ti vražji človek, ti! Ti pa tudi na vse misliš. Nu, pa sam iztuhtaj kaj bolj pametnega." Prelesnik je znal najti hitro boljši izgovor. Medtem, ko je on šel, da odpre gamza, ki je tam v bližini ležal, ter da vrže v prepad gamzo z mladičem, je odšel grof proti lovski koči. Spotoma je neprestano mislil na krasni krivulji, ki mu jih bo prineslo jutršilje jutro — poleg tega pa tudi na bolečo bulo in na lahno šprganje v nogi. Grof Albert ni prišel naslednjega jutra k zajtrku. Ko je Kitty-povprašala po njem, so .ii povedali, da je šel že zarana v vas ter da se ni še vrnil. Tako ji je1- bila gospodična pl. Detelje-va edina družba, a kaj molčeča. Tetine oči so imele truden, pre-čut blesket in pri vsej umerjeni dostpjanstvenosti, s katero je dvigala čašico čaja, rezala gnjat in jedla masleni kruhek, je vendar od časa do časa tako globoko dihnila, da se je čulo kakor vzdih. Parkrat jo je že Kitty pogledala skrbnega pogleda, a sedaj je vprašala: "še vedno se ne počutiš prav dobro?" "O, vendar — a imela sem precej slabo spanje." "Oh, revica!" Kitty je segala preko mize ter je božala tetino roko. "še sedaj si očitam Gospodična Doroteja je zmajala glavo. Le polagoma se je pogovor poživljal, a pri tem niste omenile dogodka prejšnjega večera, kakor da ste ga obe že pozabili. Po zajtrku je Kitty predlagala kratek sprehod. Teta Doroteja je privolila. "Kam naj greve?" Kitty je pomišljahi. "Pogla-\ itna stvar je dobra spoložna pot, da se ne utrudiš. Mislim, kako bi bilo, ko bi šle v vas? Tam vsaj vidiš nekaj ljudi . . . in to te bo razvedrilo." Gospodična pl. Deteljeva jet najbrže v teh besedah slišala nekaj, kar ji ni ugajalo. Zvedavega pogleda je gledala Kitty, dostojanstveno dvignila glavo ter izjavila: "Ne! Pač pa pojdeve proti Obronkarju." "Kakor hočeš! Saj to tudi ni slab sprehod," je odvrnila Kitty. A vendar je izgledalo, kakor bi imela marsikaj ugovarjati proti tej poti. Kajti do Obronkarja, BRfJSS RADIO popravlja vse vrste aparate. «026 St. Clair Ave. ENdicott 4334 PRIDITE IN OGLEJTE SI veliko izbero SUKENJ po $15.50 NAJNOVEJŠE MODE Obleke in suknje narejene A po meri 5 $22.50 , P Kupite direktno v naši delavnici ^ I BRAZIS BROS. G905 Superior Ave. ^ y Anton Kastellc, manager H LE POMISLITE! Pralni stroj, ki ste ga vedno želeli, Je le $99.50 A. GRDINA & SONS j » , 6019 St. Clair Ave. * * 15301 Waterloo Itd. HEnderson 2088 kmetije, ki je Spadala k graj-sčini, .je vodila pot iz grajskega parka ter bila docela zaprta le-toviščarjem. Grof Jazborski ni bil naklonjen hribolazcem in le-toviščarjem. Nedolžno veselje, da so peli in vriskali ter radi valili kamenje po strmih brežinah. jc v njem dvigalo ves lovčevt žolc. Za marsikateri ponesrečili lov jih je držal odgovorne. Zato je v visokih pečinah dal zbrisati rdeče turistovske markacije ter je zaprl v gozdu sleherno pot, nad katero je imel pravico s tablico: Prepovedana pot — psi, ki se potepajo brez gospodarja, so na mestu ustreljeni. Tako je bila lahko teta Doroteja gotova, da ne bosti na poti k Obronkarju srečali nobenega človeka, kakor le kakega drvarja ali pa hlapca. Bil je tih sprehod. Gospodična pl. Deteljeva je vstrajno molčala. Očividno so jo docela za-posljevale misli, tako da ni niti pogledala jutranje lepote gozda. Kitty se je konqno 'naveličali; v'strajnih poskusov, začeti kak pogovor, ter je začela iskati svojega lastnega razvedrila. Stopila je sedaj na desno, potem zopet na levo v gozd ter nabirala cvetlice, ki jih je našla. Pri tem je pela polglasno pesemeo. potem pa, je zopet postala, stisnila z obema rokama šopek cvetlic, globoko dahnila ter se žarfečih lic sanjavo smehljala pred se. Bil je krasen šopek, ki ga je kasneje seboj v graščino prinesla. Medtem ko je teta Doroteja lovila na terasi sapo, je Kitty pohitela v jedilnico, da s cvetkami okrasi mizo. Tedaj je videla, da je miza pogrnjena za štiri osebe. Gost? Kitty je stekla do stopnic in tu srečala teto Dorotejo. "Teta Doroteja, ali imamo gosta?" "Gosta? Koga?" "Ne vem!" In odvihrala je v Albertovo : sobo. "Albert, kdo pa pride danes?" Albert je vstal izza pisalne mize in se smehljaj: "Nek moj prijatelj, slikar Rode." ■ Kilty je strmela v brata tako ;začudena in osupla, kakor da je ■ naznanil prihod kakega kita.jske-I ga dostojanstvenika. In med-; tem ko je lahna rdečica prešinila nje lice, je dejala: "čudno! Vi-I dva sta prijatelja? Kje in ke-daj pa sta se spoznala?" "Lansko zimo pri profesorju lviču." "Ivič? Profesor Ivič? To je vendar znameniti slikar, za katerega je tako navdušena teta Doroteja. In ... tvoj prijatelj, ta je gotovo tudi slaven?" "Na vsak način je na najboljši poti k slavi. Zelo cenim njegovo nadarjenost, a poleg tega ga smatram tudi za človeka na pravem mestu. A ti poznaš gospoda Rodeta?" Gospodična pl. Deteljeva se .je pri teh besedah prikazala na pragu in je osupla prisluhnila. ''Saj si doživela z njim včeraj -tako nekako male dogodivščino?"»: Kitty je dejbelo pogledala. "Tudi to že veš?" "Seveda!" Albert jo je prijel za ušesce. "A povej mi, ti čudni vrabček, zakaj, si mi to zamolčala?" Skomignila je z rameni. "Nisem vsega skupaj smatrala tako važnim." Srečala se je z bratovim pogledom in to jo je spravilo nekoliko) v zadrego. "A pozabila sem docela . . ." Pri tem je hotela zbežati. "Kam pa, kam?" "I, Albert! Poglej me! Taka vendar ne morem k mizi —" j Pogladila je z roko obleko, a pri tem zapazila teto Dorotejo pri vratih. "Ali si že slišala, teta? Kajne, to je vendarle čudno naključje. Sedaj bo pri na:; obedoval!" Smeje se je zbežala iz sobe . Tedaj se .je ogrela gospodična pl. Deteljeva. Hitro je zaprla vrata, stopila k pisalni mizi ter ogorčeno, sklenila roke. "Albert! Kaj počenjate! In tega človeka vabite še v hišo!" Albert je začuden stopil korak nazaj. "Ne razumem . . ." "Ali niste culi ? Včeraj doživi z njim dogodek. Rešil jo js-Rešil! Ali ne veste, kaj to pomeni za mlado dekle? Nje rešitelj ! In povrh nesreče še umet-' nik! Ako vi ne veste, kaj to pomeni, . . . jaz v,em! Jaz!" Gospodična Doroteja je Vila roke in malo je manjkalo, da ni izbruhnila v solze. (Dalje prihodnjič.) [0E30E ! NAZNANILO! Cenjenemu občinstvu naznanjamo, da imamo polno zalogo vsakovrstnega svežega blaga. ŽENSKE OBLEKE tudi boljše vrste. ZA MOŽE srajce, kravate, spodnje perilo, kakor tudi OBLEKOE za DEČKE in DEKLICE, sploh vse potrebščine za celo družino, s katerimi lahko obdarite za Bo/.ič svojce. Mrs. Frank Svetek si • 15218 S A RAN AC ROAD saoaocss: Dober časopis je dober tovariš! AMERIŠKA DOMOVINA vedno prinaša NAJNOVEJŠE NOVICE POUČNE ČLANKE LEPE POVESTI I I RAZNE ZANIMIVOSTI NOVICE IZ STARE DOMOVINE D