I0r>. številka. Ljubljana, v torek S. maja. XXI. leto, 1888.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt, leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.,  za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr.   Za pošiljanje na, dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več,  kakor poStnina znaSa Za oznanila plačuje se od četiristopne pctit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvoje v Gospodskih ulicah št. 12. Cpravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Iz državnega zbora.
Na Dunaji, 5. maja. [Izv. dop.] —j—. Stara sreča ne zapušča grofa Taffeja! Po hudi toči, katera se je tekom budgetne razprave bila usipala na njegovega naučnega ministra ter vsaj indirektno na ves kabinet, — sedaj že nekoliko dnij dobrodejen dežek v podobi govorniških izgredov in parlamentarnih škandalov, s kojimi čestita opozicija svetu dokazuje bvojo absolutno nezmožnost, da bi se jej rebus sic stantibus zopet kedaj moglo izročiti državno krmilo ! Ta dokaz pride o pravem ča8u; zlasti Celjskemu Foreggerju mora grof Taaffe posebno hvaležen biti za izredno uslugo, katero mu je, dasi proti svoji volji, storil s svojim uprav bedastim postopanjem.
Evo nekoliko komentara k zadnjim državno-zborskim sejam! Povod novim škandalom dala je razprava o „šolskem nadzorstvu". Prvi contra-go-vornik bil je — naš državni zbor ima sedaj nalik vojaški godbi vedno svoj „turski boben" — najdražji izraej vseh poslancev, neusahljivi T tir k. Pustimo na strani nepoboljšljivega brbljača ter oglejmo si njegovega naslednika v debati, poslanca Grego rc a. V svojem govoru bičal je zastopnik Ptujskih kmetskih občin zlasti poslovanje nemškega „Sehulvereina", kateri se s podporo štajerskega deželnega šolskega sveta „pošteno" trudi, z odpadniki pomnoževati število štajerskih Nemcev. Hvaležno gradivo, mnogo tudi srečnih izrekov in pravilnih konkluzij v Gre-gorčevem govoru, le škoda, da se govornik po pri-sojenem temperamentu semtertja da zapeljati v preveč osobne napade, koje ,in genere" obsojamo že zaradi nepovoljnih posledic. Odgovarjal je njemu ter posebno tudi poslancu K 1 u u u koroški G h o u, ponavljajoč staro obrabljeno melodijo, da je Koroška uprav idila narodnega miru, ter da le oni vražji „kranjski" hujskači slogo kale mej obema narodnostima v starem Korotanu. Seveda, Klunovih stvarnih trditev niti jedne ni mogel zanikati ali ovreči!
Beseda so potem podali Dunajskemu zastopniku dr. Luegerju. Govor njegov bil je zanimiv v marsikaterem oziru. Slikal nam je razmere šolstva Dunajskega, dokazujoč — in tu je mož govoril golo istino, — da je ljudska šola na Dunaji prava do-
LISTEK.
Slike Kozaške.
(Čelki spisal E. Jelinek, poslovenil PodvidovBki) (Dalje.
Ali Mitro se je britko nasmejal in uekov zel zasmeh skrčil mu je usta. To ni pristojalo vrlemu Bmolodcu".
Ivan je pomikastil Mitra: No . . . no!"
„No!" zakričal je konečno Mitro, „pošiljaš me k njim ... pa more-li mej nje zlo dej?! Moja kača neče zlodeja . . .!* Pri teh besedah se je hitro strašno zakrohotal. Smeh njegov proniknil je v gozd vsplašil nočne ptice.
Ivan stal je osupel kakor steber.
»Glej, čudiš se!" Povesivši pa glavo v dlan upokojil je kmalu z nekoliko besedami Ivanovo in mojo osuplost: „Na dan sv. Akila pasel sem Živi-uico poleg železnice. Živina Be je držala skupaj, se ni raztresla in zato sem si piskal pesni. Tu prileti po železnici oni črni zmaj . . . hropel in žvižgal je kakor bi iz pekla jezdil ... in tu mi vrže nekdo v naročje krasen srebrn penez kopejk . . .   No, šel
mena strankarskemu nemško-židovskemu liberalizmu, kateri čisto samovoljno postopa z učiteljskim osebjem. Levičarji so Be kar jeze penili mej Luegerjevim govorom, desnica pa ga je pazno poslušala. Često-krat odobravajoč razne besede njegove. Žal, da je Lueger na jednem mestu zopet nekoliko čez ojnice skočil ter z nekim prav nepotrebnim osobnim napadom na pristaša nemškega kluba, posl. Svobodo zmanjšal utis njegove sicer jako stvarne razprave. Razkladal je namreč odstavko nekega šolskega rav-nutelja Blobuerja, kojega je bil Svoboda po raznih nakauah spravil ob {njegovo mesto. Pri tej priliki napadal je pa ob jednem pritlikavega Svobodo tudi v njegovi lastnosti kot c. kr. poštarja, trdeč, da pisma njegovih političnih protivnikov neso več varna na c. kr. pošti v T a ho vem. Sedaj bil je zopet ogenj v strehi, razvnetost mej levičarji razodevala se je takoj v gosti nepretrgani vrsti odurnih psovk, in — radovedno smo čakali, kaj poreče generalni govornik „contra" upisanih nem-školiberalcev. Radovednost bila je tembolj utemeljena, ker bo levičarji to nalogo bili prihranili diki Celjskega uemštva, krivonoromu Rihardu Foreggerju!
Veliko zaupanja paft niso imeli niti lastni pristaši ne do Rihardovih zmožnostij! Že mej Luegerjevim govorom romali so k njemu drug za drugim Weitlof, Menger in drugovi poučevat odličnega izvoljenca Celjskih Tevtonov, kako mu je zavračati argumente in napade predgovornikov. A kako so se spekli, kako sramotno ulogo igral je ta „generalni govornik" ! Lastno stranko začel je napadati, v nemško-avstrijski klub se je zapodil! Ravnokar je bil izražal ves svoj moraličen gnjev nad Luegerjevim 8umničenjem in takoj potem ljubeznjivo spod-tika tovarišem Plenerjeve stranke, da so „marijo-nete, katere plešejo po komandi „N. Fr. Presse", koja se zopet vlada po — Pariških inspiracijah"! Tedaj Plener inHerbst, Sturm in Chlu-raeckv, vse te vrline liberalnega parlamentarizma, niso po brezobzirni razsodbi velikega Foreggerja nič druzega — nego francoski agentjej! Vaš dopisnik stal je mej Foreggerjevim govorom pri poslancih nemško-avstrijskega kluba; ne more Vam pa popisati globokega zaničevanja, s kojim so resni,
sem torej za to zahvalit se gospodu, kopejke, dal | sem popom za svečo, a krasni sreberni penez pe-daril sem Hani . . .
In zopet je proniknil po gozdnej tišini Mitrov silni krohot.
»Hoj, kaj misliš?" rekel je hripavo s slabotnim glasom po trenutku „. . . neprijazni Dimitrij nalagal je v vasi Bog ve kaj, a do večera mi ni nihče več verjel, da sem v Častni dar dobil kopejko in srebrni penez ... no... no .. . a ta Hana, ta kača je verjela in ko sem zvečer k njej prišel, na okence potrkal ter jej penez srčno rad ponujal — penez a od zlodeja ni vsprejela in je zaprla okence . . ."
„In ti?" segel mu je v besedo Ivan.
,V drugo neseni trkal ! — Izrekši to hitro vzdihnil je globoko ter izginil v trenotku brez sledu v gozdnih goščavah.
„Mitro, oj Mitro!" Klicala sva oba.
Mitro bo že ni oglasil. Gozdna globina zapažena s silno temo bila je neprodorna. Vsako zasledovanje bilo bi zaman. Ni kazalo torej inega, kakor nadaljevati pot, akopram sem takoj čutil, da sem imel z Mitrom saj nekoliko besed izpregovoriti. Toda bilo je že prepozno . . .
osobno neomadeževani možje, dasi politični protiv-niki naši, izražali se o ForeggerjiJ ter njegovih ostudnih čenčarijah! In tak človek, čegar umazana preteklost je le predobro znana v poučenih krogih Dunajskih, tak človek drzne se, oblastno se ponašati s svojo ^brezobzirnostjo"! Je pač nekaj na njegovi trditvi, le pravega izraza ni bil našel, beseda Bbrezobzirnost" ni tu na svojem mestu, veliko bolj primerna bi bila za takega možaka druga, katero si blagohotni čitatelj lahko sam misli. Nas ni prištevati zagovornikom ali celo oboževateljem Dunajske „N. Fr. Pruse"; radi pa pritrdimo ostri sodbi liberalnega glasila, katero se izraža o Foreggerji: „Dass solchesHolz durch die\Vogen der Wahlen bis ins Parlament geschvvemmt vferden kann, ist ein Zeichen der Zeit." Kar je ta grešnica dan po zadnjem Foreggerjevim govora pisalo o Celjskem zastopniku, „Von dem Wicht mit der eisernen Stirn", dobro si bodemo zapamtili, in reproducirali si bodemo dotični članek, ako se zopet jedenkrat zljubi nemškim politikom na savinjskem obrežji, tako plemenito rastiince še jedenkrat presaditi v parlamentarno gredico.
Po Foreggerjevem govoru običajna ploha »stvarnih" ' popravkov ! Stvarno popravljal je jedini Klun, kareri je Ghona na podlagi uradnih spisov temeljito zavrnil. Osobni napad Svohodov na Luegerja je nov dokaz one surovosti, s kojo se Knotzovci napolnili parlamentarne razprave. Zahteval je sicer, da se izvoli poseben odsek v zmislu § 58 opravilnega reda, kateri naj sodi o Luegerjevero natolcevanji. Odsek se je izvolil po oddelkih, svojim poročevalcem izbral je dra. Tonklija in v sobotni seji bavila se je zbornica še jedenkrat s tem umazani m vprašanjem.
O konečni rešitvi par kratkih besedic! Po opravilnem redu dotični odsek nima ter ne more imeti naloga, da preišče meritorno utemeljenost kakega osobnega napada. Omejiti so mora na zgolj formalno vprašanje, je li kdo izmej poslancev po tovariši bil žaljen v svoji osobni časti; v takem slučaji mora nasvetovati grajo nasproti žaljivcu. Poročevalec Tonkli postavil se je tudi na to jedino pravilno stališče ter ne zmeneč se za gradivo, koje je Lueger bil predložil odseku z namenom, dokazati
Ko sva se pa za nedolgo bližala vasi, opazil sem za hišami obširno vodo. Nesem vedel, je-li to jezero, potok ali le reka.
„Je tu globoko?" vprašal sem nehote Ivana „Brez dna!" glasil se je odgovor. Stresnil sem se — ne vem niti čemu. To uoč imel sem nenavadno nepokojno; po doba Mitrova pojavljala se je neprestano pred menoj in me napolnjevala s stoterimi domnevanji. Danes se pač smejam svojej skrbnosti ... ali takrat, takrat zares ni bilo, da bi se bil šalil! Saj poznam troho te Kozake! Dne nesem mogel dočakati in jedva so zasvetili prvi jutranji žarki nad Ukrajino, vzburil sem inače mirno vas na način, nad mero neobičen. V nemnogih kozaških kočah, razloženih v polukrogu, gotovo ni bilo težko raztrositi važno novico, da „je prišel neki zelo imeniten gospod, ki je gredoč tod z vlakom pred  nekoliko dnevi, vrgel pastirju po neprevidnosti srebrn penez. Kdor o tem ve, naj naznani to starejšim — in odmena „imenitnega" gospoda mu ne odide." Tudi primerna nagrada za ta penez bila je, kakor gre, namenjena.
(Konec prih.)
opravičenost svojega izreka, kratko utemeljeval odsekov formalni predlog Lueger se je potem zago-varjal'v daljšem govoru; govoril ie danes čisto mirno, dobro je brzdal svojo notranjo razvnetost in kar je pravil o gospodu Svobodi, dokazujoč trdite v svojo z raznimi pismi, časnikarskimi odlomki in listinami, ni ostalo brez globokega utiša na večino. Izmej levičarjev čuli smo trojico govornikov: grofa Dubskega, dr. Koppa in Weitlofa, koja sta si stavila nehvaležni namen, gospoda Svobodo popolnem osnažiti ter pege in maroge mu izbrisati, s kojimi ga je stigmatizo-vala Luegerjeva roka. Da se to delo krščanske ljubezni ni po vsem posrečilo spretnima govornikoma, videlo se uajbolj pri konečnem glasovanji. Navzlic vsem gorkim apologijam bili so pri glasovanji — desničarski sedeži prazni, večina je demonstrativno ostavila dvorano, in krdelce desničarjev, kateri so vztrajali v zbornici, mej njimi tudi nekaj Slovencev glasovali so celo proti odsekovemu predlogu.
Sicer se je tudi dr. Kopp bil spozabil v svojem zagovoru ter nasproti Lu^gerju se posluževal žalilnib izrazov, tako da se je tudi ta mogel sklicevati na zbornico ter po istem § 58 zahteval volitev sličnega odseka. Smolka napravil je dober dovtip, krstil je to komisijo „der Beleidigungsausschuss". Žalibog je videti, da bode ta čudni odsek še mnogo posla imel v našetn zdivjanem parlamentu!
Govor državnega poslanca gospoda Karola Kluna
v 223. državnozborskej seji dne 1. maja 1888. (Dalje.)
Kot glavne uzroke, da se je to storilo, navajali so oficijozni listi slabo obiskovanje dotičnoga zavoda, nadalje da treba gledati, da se kaj prištedi pri državnem gospodarstvu in da se preveč ne pomnoži duševni proletarijat. Jaz ne tajim, da treba štediti v državnem gospodarstvu in bi želel, da bi predlogi in rezultati komisije, ki se je bila pred leti nalašč v ta namen sestavila, že prišli na dan. Ravnotežje v državnem gospodarstvu se ne bode doseglo, če se bodo le pomnoževali dohodki in se ne bodo hkratu poniževali stroški.
Pa baš pri ministerstvu, o katerem sedaj razpravljamo, se v drugih slučajih tako strogo ne štedi. Kranjski deželni zbor je sklenil v poslednjem zasedanji spremembo zakona, ki se tiče odkupovanja duhovske in cerkvene bire. Po želji prebivalstva in konstitucijskih načelih premenil je zakon tako, da bi se bira odkupila le tedaj, če bi zahtevala večina prebivalstva.
Če tudi je jasno, da bi se povekšala znatno bremena državnemu zakladu, ko bi se izvel ta odkup, kajti po novem zakonu o kongrui, morali bi mnogo več doplačevati za dotacijo katoliškim dušebrižnikom iz državnega zaklada. Četudi ni naglo izvedenje tega zakona v interesu učne uprave, se je vender vladni zastopnik kaj zdržljivo izjavil in nam dal malo upanja, da bi se sankcijonirala predlagana premena. In kaj mislite, gospoda, zakaj?
Samo zategadel, da se birokratiČna šablona, katere podlaga se je v tem z vsprejetim zakonom o kongrui že precej premaknila, ne alteruje, da bode dotični zakon za Kranjsko se ujemal z dotičnimi zakonijdruzih dežel, je (vlada bila takoj pripravljena odreči se vidnemu prištedenju in je rada vsprejela večje obremenenje državnega zaklada.
Sicer po tudi ni res, da bi država kaj pri-štedila, ker se je odpravila gimnazija v Kranji. Ravno nasprotno. (Čujte! na desnici.) Gospod naučni minister izjavil se je v budgetuem odseku, da spozna, da zavodi, ki so se nam pustili, ne zadostujejo, in je nam obetal, da se osnuje druga nova gimnazija v Ljubljani.
Vprašam pa, gospoda moja, mari se bode s tem res kaj prištedilo. V Kranji je občina napravila gimnazijsko poslopje, v Ljubljani bode pa učna uprava je morala še le zidati, in bode zato potrebovala zneBek, katerega letne obresti bi gotovo po krivale tretjino vseh stroškov, katerih je bilo treba za Kranjsko gimnazijo. V Kranji je mestna občina dopriuašala 1000 gld. za plače učnega osobja in skrbela za vse druge šolske potrebščine.
V Ljubljani bode pa vse te troške morala prevzeti država iu k temu še večje aktivitetne pri-klade profesorjev. Gratulujein gospodu finančnemu ministru k prištedenju, katero mu je pripravil tovariš njegov.
Pa ne le državni zaklad, temveč tudi žepi roditeljev imeli  bodo veliko škodo vsled te mini-
sterske naredbe. Že pri šolnini je tak razloček, da bi roditelji otrokom lahko omislili jedno obleko. Nadalje se tudi ne sme prezreti, da je stanovanje in hrana v Ljubljani mnogo dražji nego v Kranji, in da že sedaj primankuje stanovanj v Ljubljani, pa jih bode še bolj primankovalo, če se osnuje nova gimnazija in bode torej prihajalo več dijakov.
Pa tudi drug navedeni povod, da se omeji duševni proletarijat, ne velja. Kamor obrnete oči v našej deželi, povsod vidite znatno pomankanje inteligentnih delavnih moči j. Duhovskih mest je po še-matizmu iz 1888. leta nič manj nego 180 praznih. Deželna uprava ne dobi potrebnih v jezikovnem oziru kvalifikovanih kandidatov in si mora pomagati, kakor more. Pravosodje je že absorbiralo vse moči, ki so bile na razpolaganje, medicincev tako primankuje, da sta deželni odbor in mestni magistrat Ljubljanski v največji zadregi, kadar treba oddati kako mesto sekundarja v deželni bolnici ali pa zdravnika v Ljubljani. Kje bomo vzeli po trebno osobje, če bode treba pri izvajanji sanitetnega zakona, kateri je sklenil deželni zbor, oddati 30 novih zdravniških mest? Pri nas na Kranjskem se ne more govoriti o duševuem proletarijatu, temveč že tako primankuje inteligentnih delavnih močij, da jih nikakor ne moremo kaj oddati v sosedne dežele, kakor se je godilo prejšnja leta, in se bode zategadel tako pomankanje od leta do leta bolj čutilo v sosednih deželah, če se bode skrčilo število srednjih šol, kakor hoče učno ministerstvo.
Sedaj bodete razumeli, zakaj je odprava Kranjske gimnazije vzbudila tako nevoljo in razburjenost mej slovenskim prebivalstvom, še bolj bodete pa razumeli, ako pretehtate natančneje okoliščine, ki so v zvezi z odpravo tega zavoda. Zavod je res koncem 1887. 1. imel le 85 učencev, pa ne glede na to, da se število učencev v primeri z mnogo manjšim številom učencev dražje višje realke, ki znaša po izkazih, katere imamo pred nami 8 do 130, in poprek 30 do 40 učencev, ne sme imenovati majhno in da sploh ni ueBrrča, ker je pouk tem intenziv-neji, čim manjše je število učencev. Da je pa tako malo učencev, krivo je le šolsko oblastvo, ker ni izvajalo ukaza državnega ministerstva z dne 13. maja 1861, po katerem morajo gorenjski učenci obiskovati Kranjsko gimnazijo, ter je brez razločka vzprejemalo, kar se je oglasilo za Ljubljanskogimnazijo. (Dalje prih.)
Politični razgled.
\<Hraiij<k dežele.
V Ljubljani 8. maja.
Ooupoctaka zbornica ima v petek sejo Na dnevnem redu je mej drugim drugo branje o spremeni državnozborskega volilnega reda za kmetske občine na Češkem  in za veleposestvo gališko.
Vlada je prepovedala ravnateljem gimnaziji, realk, meščanskih in ljudskih šol na < oskem, da nemajo Šolskih prostorov prepuščati brez dovoljenja deželnega šolskega soveta za politične in druge shode, ki se ne tičejo šolstva samega.
Po vsem Izraelu je velike veselje, da je obsojen Sclioiifrcr. Židovski listi v dolgih člankih izražajo veselje svoje. Ne ve se pa, če bodo ta obsodba res toliko koristila Židom, kakor mislijo. Razna znamenja kažejo, da bodo protisemiti sedaj morda dobili še več privržencev. Protis« mitizma ni izumel Schbnerer, ampak, ga je prouzročilo postopanje Židov samih.
Znano je, da si vlada na OgerNkcm jako prizadeva, da bi pomadjarila vse nemadjarske narodnosti in da tu ni brez uspeha. Tako poroča „Evertertes", da je občina Kis Tormas, ki je bila še pred 25 leti popolnem nemška, sedaj že skoro popolnem inadjarska. Moški prebivalci, ki so se do-Bedaj brili, že nosijo dolge brke in znajo dobro plesati čardaš. Madjarska noša je popolnem izpodrinila nemško. Prebivalci pošiljajo svoje otroke v madjar ske občine, da se dobro priuče madjarštini. Naravno je, da madjarski list hvali vrle občane, ki se tako naudušujejo za madjarščino.
VnuBi.fe <lržave.
Obravnava proti Popovu in tovarišem razkrila je sleparije pri druzlh bolgarskih polkih. Ka kor so zatoženci dokazovali, so pri druzih polkih tudi iznevirili na tisoče. Pričakovati je torej še po dobnth kazenskih pravd, ki bodo dokazale, kako globoko se je že ugnezdila korupcija v Bolgarske j. — Sodišče v Lompalanki je oprostilo Kutlovičane, ki so se morali zagovarjati zaradi dogodkov ob volitvah Kakor je znano, bili so Kutlovičani dali svoje glasove pri volitvah ruskemu carju.
Boulaugiska liga se je konstituovala z naslovom „Liga republikanske akcije". Kakor se vidi, Boulangerjevi pristaši hočejo veljati za dobre re-pablioane, ker jim drugače narod franconki nič
ne zaupa. Predsednik Boulangerjeve lige je Lan-guere, jeden podpredsednikov pa Pavel Deroulede, k: je hkratu častni predsednik lige patrijotov.
Navadno se privrženci Liechtensteinovega zakona sklicujejo, da so v Mcmč^ji tudi konfesionalne šole, kakor jih ta zakon zahteva. To pa ni povsem resnica. Tako se niše nekemu Dunajskemu konservativnemu listu iz Berolina, da so v nekem selu blizu Berolina kaznovali katoliške atariše, ki otrok svojib neso hoteli pošiljati v javno šolo, v katere j poučuje protestantski učitelj, temveč so jih pošiljali v privatno katoliško šolo. Kaznovani so bili tudi stališi, ki so pošiljali otroke svoje v ga-liške katoliške šole, če tudi so dokazali s spričevali, da njihovi otroci pa inozemskih šolah dobro napre-iujejo. Pritožbe na nadsodišče neso nič pomagale. Posebno Poljake silijo v protestantske šole, da bi se bolj gotovo ponemčili. Iz povedanega je jasno, da šolstvo v Nemčiji m uravnano po Ltechtenstei-novih načelih.
Anglija baje misli svojo vojsko preustrojiti po vzgledu kontinentalnih držav in bode potem pridružila se tripelalijanci. Tako pišejo Berolinski listi. To bode pa najbrž teško izvesti, ker se bode narod upiral takej preustrojbi. Moč tripelalijance bi se pa precej povekšala, ko bi se jej Anglija pridružila s svojim brodovjem.
Dopisi.
Iz Krope 8. maja. [Izv. dop.] Žalostne razmere našega trga so vedno hujše.  Čedalje več je ljudij brez dela.  V soboto 28. aprila odpuščenih bilo je zopet jih nad petdeset od dela. Živeža nič! Kaj bodo ubogi ljudje začeli? Kajti nad polovico je že odpuščenih, katere preživljajo večinoma mili darovi. Dela pa ne moremo nobenega dobiti. Od okrajnega glavarstva dobili smo nalog, da naj se upišemo za delo v Ratečah,  kjer uravnavajo Trebiušico. Zelo smo bih tega veseli.  Zapisalo bo nas je precej 85. Ko je bilo pa treba delo pričeti, se nam je reklo, da kovači nesmo za tako delo in da so nas odvrgli tisti, kateri so delo prevzeli. — To je vender več ko čudno. Potok se uravnava s pomočjo dežele, katera mora zalagati več ko 10.000 gold. za to delo. Domači ljudje pa, ki bi radi delali in iščejo zaslužka,   da bi mogli preživeti sebe in svoje revne rodbine, odbijejo se. Slišimo,   da pride 30 kaznjencev iz Ljubljane v Rateče in da se jim plačuje 70 kraje, na dan. Nam se reče, da kovači neso za tako delo. Zakaj ne? Mar neso vajeni trdih opravil, bolj ko kaznjenci, ki se celo zimo rede brez teškega dela  v toplih sobanah.  Ako dežela toliko denarja  žrtvuje za uravnavo potočičev na Gorenjskem, naj  bi  tudi domači   ljudje dobivali zaslužek, da jim ni treba beračiti ali poginiti od gladu.
Slavni deželni odbor torej opozarjamo na ravnanje vodstva v Rute ah ter ga silno prosimo, da se potegne za nas in da ne izplačuje deželnih denarjev tujim delavcem.
Čitali smo, da bode sklicala dež. vlada neko en-keto, ki bi se posvetovalao tukajšnjih žalostnih razmerah. Dobro, pa nam je treba nujne pomoči v sedanjem kritičnem trenutku. Naj bi prišla komisija na lice mesta in preiskala uzroke neznosne naše bede, kateri so ostali večinoma zakriti zaradi boječnosti kovačev. (Kolikor je nam znano, ni še določen dan za;,enketo. Da pa kovači neso bili vsprejeti na delo v Ratečah, zdi se tudi nam prečudno. Trebalo bi preiskati, zakaj je vodstvo za uravnavo budournikov, ki ima svoj sedež v Beljaku, tako ravnalo, ko vender dežela plačuje polovico stroškov. Uredu.)
It. Logatca 6 maja. (Proslavljenje štiridesetletnice vladanja presvetlega cesarja v Logaškem okraji.) V združenji biva in raste moč in veljava, vskupnosti doseže se vse, in zato so na vabilo županstva Dolenje-Logaškega z dne 23. aprila, dne 26. aprila t. 1. v Dolenje-Logatci v mnogobrojnem številu zbrani merodaini in odlični Jgospodje in možje iz Logatca jednoglasno sklenili proslavljati združeno ta znameniti dan ter povabiti k temu proslavljenju vse kraje Logaškega političnega okraja. Naudajala jih je misel, da bi ta slavnost, pri katerej bi bile v skupno delovanje združene vse moči v okraji, dajala praznovanju značaj vzajemnosti celega političnega okraja in nudila tako prebivalstvu manjših občin, katerim bi ne bilo mogoče s svojimi sredstvi tem povodom kaj trajnega in dobrodelnega z vršiti, priliko se s svojimi patrijotičnimi čutili pridružiti na-udušenju celega okraja.
Volil se je odbor, kateri naj bi sestavil vspo-red celej slavnosti, kateri naj bi vodil taisto, in kateri naj bi deloval in si prizadeval napraviti taisto kolikor mogoče sijajno
Dne 27. aprila t. 1. napravila bo se vabila go-Bpodom odbornikom ter prosilo taiste, da blagovole vsak v svojim kraji posvetovati se z merodajnimi go spodi o tem, „se li napravi pioslavljenje štirideset-letnice skupno, združeno — oficijalno za celi politični okraj Logaški", in uspeh posvetovanja potem do 5. maja t. 1. naznaniti glavnemu odboru, oziroma udeležiti se tednevne seje.
Dne 5. maja t. I. ob 6. uri zvečer zbralo se je 22 gospodov odbornikov glavnega odbora v Go renjem Logatci.
Vsak kraj bil je ali poslal zastopnika v to zborovanje, ali pa je pismeno potrdil, da se strinja z vsem, kar sklene odbor in da z veseljem pozdrav lja te Blavnost, ali pa je po pooblaščencih izjavil se za skupno — oficijalno proslavljenje. Vsled tega so po otvorjenji seje zbrani gospodje odborniki na podlagi ustnih in pismenih izjav jednoglasno skle nili napraviti dne 22. julija t. 1. v Logatci veliko svečanost kot oficijalno proslav-ljenje štiridesetletnice vladanja presvetlega cesarja za p o 1 iti čn i o kr aj Logaški.
Slavnostni odbor pa nikakor ne želi s to oficijalno slavnostjo ovirati lokalna podjetja obćinam, katere teže za jednakim smotrom, skazati ljubezen in čeŠČenje premilostljivemu vladarju, temveč, vsi člani odbora podpirali in pospeševali bodo radostno razven oficijalne slavnosti tudi vsako lokalnega značaja, ki se bode pred   ali po 22. juliji t. 1. vršila.
Nato razloži g. tajnik glavne poteze vsporeda, po katerem naj bi se ta slavnost vršila. Zbrani odobre in potrdijo ta načrt v popolnem obsegu prepustivši konečno razvrstitev iu ureditev raznih toček  vsporeda eksekutivnemu odboru.
Potem bi se imela vršiti volitev eksekutivnega odbora, kateremu je dana težavna naloga, delati da se slavnost kolikor moč sijajno in veličastno zvrši. Pred volitvijo pa so se oglasili oni gospodje, kateri radovoljno prevzamejo oskrbo raznih toček programa — in 14 gosdodov iz Dolenjega in Gorenjega Logatca prevzelo je z veseljem dela eksekutivnega odbora. Radost pa je prikipela do vrhunca, ko je izjavil gospod J. Novak, c. kr. rudarski nad svetnik iz Idrije, da prepusti za ta dan brezplačno vrlo Idrijsko rudarsko godbo — in, ko je župan Idrijski, gospod Štefan Lapajne, obljubil skrbeti za to, da se na slavnostni večer napravi na umestnem kraji umetelni ogenj.
Zborovanja bilo je potem konec — a razgovor o celej slavnosti trajal je pozno v noč.
Iz Kriko-Kostanjeviške okolice 7. maja. [Izv. dop.J Krško „ Pedagogiško društvo" je zborovalo 3. t. m. v Kostanjevici. Razen domačih, Krških iu okoliških učiteljev se je tega zborovanja udeležilo še več odločnih, za šolo jako unetih mož iz Kostanjevice, n. pr. g. okr. sodnik, g. župan, g. prvoseduik okr. šol. sveta in še več druzih. G. učitelj nam je pravil, da so Kostanjevčaui jako prijazni šoli in učiteljstvu, ki mu radi pomagajo pri težavnem delu, dokaz temu velik in lep šolski vrt, katerega je občina doli napravila. V tem oziru naj bi Kostanjevico posnemale druge občine (oziroma krajni šolski sveti), ki bi morebiti to še laže storili! Toliko le mimogrede . . .
Zborovauje otvori g. predsednik ob uapove-danej uri ter vse navzoče prav prisrčno pozdravi. Objavijo se dopisi — in odobri se tudi zadnjega zborovanja zapisnik.
O „domači vzgoji" govoril je prav zanimivo g. ravnatelj Lapajne s Krškega. Poudarjal je, da bi bilo umestno in koristno, da bi se izdala posebna knjiga o „domači vzgoji", zlasti takozvane m u srednjemu stanu v rabo, ker le-ta nema toliko prilike pečati se z otroško vzgojo, kakor dragi stanovi. Ako bo mogoče, bode odbor „Pedagogiškega društva" s prihodnjim letom izdal tako knjigo.
G. Abraiu je predaval „o sadje rej i in čebelarstvu" zelo obširno in temeljito. Spominjal se je krajev, kjer je služboval ter nam pripovedoval, kako so ga tu ali tam podpirali ali ovirali pri uapravi, šolskega vrta. Najbolj pohvalno se je izrazil o Kostanjevici, kajti tujinu gredo vsi ua roke, kajti občaui so prepričani, da bode vse to njim — oziroma njihovim potomcem največ koristilo. — Oba govora sta bila pohvalno vsprejeta.
Od raznih nasvetov naj omenim najprej onega, tikajočega se okr. šol. nadzornikov. Sklenilo se je, da društveni odbor odpošlje potom šolskih oblastev na naučno ministerstvo prošnjo, v kateri Be bode poudarjalo, kaki nadzorniki bi ugajali naj-
bolje — namreč: „Visoko naučno ministerstvo naj blagovoli pri imenovanji okrajnih šolskih uadzorni kov ozirati se na popolno teoretično in praktično strokovno izobraženost." Na ta način bi gotovo v prvi vrsti ta mesta dobili ljudski učitelji, ker le ti vedo uajbolje presojati šolske razmere. Vsaj bilo bi tudi prav, da bi učitelji nadzorovali učitelje, kakor je tudi pri druzih stanovih običajno.
O nasvetu ob izboljšanji učiteljskih plač bode odbor pozneje kaj ukrenil. Sicer pa o tem poročam obširneje pri drugi priložnosti.
Na to se zborovanje zaključi s trikratnim „slava in živiou-klici na presvetlega vladarja Frana Josipa I.
Skupni obed imeli smo v Bučar-je vi gostilni. Udeležili so se ga tudi zgoraj imenovani Kostanjev ćanje. Sploh so pa ti gospodje pokazali, da so našemu društvu naklonjeni, kajti pristopili so tudi kot pravi udje k „Pedagogiškemu društvu". Torej čast in slava zavednim Kostanjevčanom!
Preostaja mi le še nekaj malega. Preduo še ni bilo „Pedagogiškega društva", so mnogi Bloven-ski učitelji po raznih slovenskih časopisih jadiko-vali v jedno mer: „Ustanovite nam „hrvatskemu pedagogiškemu društvu" slično društvo, katero bode preskrbovalo pedagogičnib knjig". Društvo imamo — in menite, da ga tisti — gospodje podpirajo? Kaj še! Niti materijalno, niti duševno!
Sploh pa, slovenski učitelji, na Vas je bodoči uspeh in razvoj tega koristnega društva ležeč, kajti ako ga ne bodete podpirali, ne bode moglo uspešno delovati — ter še dalje izdajati potrebnih pedagogičnib knjig.
Veliko jih je Še na dolgu za lansko leto. Torej prosimo, pošljite nam zaostalo udnino. — Letošnji „Pedagogiški letnik" bode v kratkem dotiskan; vsebina njegova je čisto „pedagogično-didaktična." Potemtakem ga udje kmalu v roke dobe. Pristopajte torej prav marljivo k temu društvu in podpirajte nas, da ne opešamo . . .
Zvezni zbor požarnih bramb kranjskih.
V Ljubljani 6. maja (Dalje.)
Pri razpravi pravil vpraša g. Bitenc, se li bodo podpirali iz zvezne blagajnice sploh bolni ali le v službi ponesrečeni udje, na kar poročevalec g. Rtiting odgovori, da se  bode o tem  po odboru zveze določil  še poseben red   ia  da  bodo večja ali   manjša   podpora   seveda   zavisna   od tega, kolike bodo denarne moči. K točki o namenu, oglasi se g. RUtiog in pravi, da je namen zveze jedini le ta, kranjski deželi pripomoči do mnogih dobro izvež-banih požarnih bramb, katere bi združene v celotuo družbo, bile veliko društvo, s katerim bi morala računati država in dežela, kajti njih namen je hraniti in varovati premoženje in lastnino  meščana in deželami, s tem pa  obvarovati moč davkoplačevanja Zvezni odbor se ne bode umešaval v to, kak bodi poveljni jezik posamičnih  požarnih bramb. .To ni namen zveze, prosto je vsakej  požarni  brambi, da si izvoli slovensko ali nemško poveljevanje. Gospod Hinterlechner naglasa, koliko večjih krajevna Kranjskem še  pogreša toliko potrebnih požarnih bramb, na pr. Št. Vid nad Ljubljano, kjer je toliko umetnih rokodelcev mizarjev, ki imajo v zalogi /mirom mnogo dragega  blaga.   V tacih krajih bode zveza morala delati na to, da se ustanove požarne brambe, kajti ne gre se na to zanašati, da bode že Bog in sv. Floiijan pomagal, nego  treba si je pomoči samim.   Sploh pa naj bi se občine bolje bri gale iu ako treba po si. dež. odboru silile v to, da skrbe prost, pož brarabam vsaj  za gasilno orodje Na Ljubljanski učiteljski vadnici   pa naj bi se, kakor se poučujejo  prihodnji učitelji v petji in telo vadbi,  isti poučevali tudi o gasilnih društvih, da prišedši na deželo na svoje pošlo vanje, ljudstvo pouče, kako potrebne so požarne brambe. G. Bab ni k iz Bizovika meni, naj bi si. deželni odbor občine vender prisilil k temu,  da podpirajo prostovoljne požarne brambe,  kajti nekateri občinski načelniki so taki možje,  kateri bi najraje, ko bi se upali, delovanje požarnih bramb še ovirali. O donesku katerega ima plačevati vsaka požarna bramba za VBa-cega uda  10 kr.,   kakor to določajo predložena pravila, ali  pa 20 kr., kakor nasvetuje zastopnik Novomeški g. Gustin, prične se daljši razgovor, katerega se udeleže zastopniki iz Radeč. Velikega otoka, Šmartua in Ljubljane ter se konečno sklene, da donesek naj iznaša le 10 kr.( Kar se tiče doneska, katerega ima vsaka požarua bramba dona-
šati k upravnim stroškom, se je pojasnilo, da delovanje vseh udov je brezplačno, in kar se bode potrebovalo za pisarno in tisk utegne komaj znašati 30 gld. na leto. Precej oporekalo se je tudi dostavku Ljubljanske požarne hrambe k zveznim pravilom, da mora vsaka požarna bramba imeti imenik udov v posebni knjigi upisan, kajti od jedne strani se je ugovarjalo, da se udje zmirom menjavajo, pristopajo in izstopajo, od druge strani pa se je trdilo, da v tej zadevi mora biti red, da je stanje prostovoljnih požarnih brambenikov razvidno. Slednjič je obveljalo, da mora vsaka požarna bramba, katere je ud zveze, imeti knjigo z natančnim imenikom udov.
(Konec prih.)
Domače stvari.
— (Deželni odbor kranjski) je imenoval oficijala II. vrste, Vinc. Vizjaka, oficijalom 1. vrste; ingrosista Triler j a oticijalom II. vrste in pomočnega uradnika Z a l e r j a v bolnici asistentom.
— (Za lokalno železnico iz Kranja v Tržič) dobili so gg: Karol Luckmaun, vodja kranjske obrtne družbe, Filip Demberger, Ed-munil Glanzmann, And. Gassner, Karol B. M a 1 y, Charles M o 1 i n e, cesarski svetnik Ivan Murni k in Tržaški župan Re i t h ar ek dovoljenje za tehniška pripravljalna dela na 6 mesecev, pb-čenši od 23. dne aprila t. 1
— (Slovenski klub na Dunaji) ima svoj deseti večer v soboto 12. t. m. v Knausovi restavraciji „Zum Lothringer-' I Kohlmarkt 24 v dvorani pri tleh. Čital bode g. Jos. Premeru: nO imenih". Začetek ob osmi uri. S tem vabijo se na Dunaji bivajoči Slovenci, da se udeleže v obilnem številu tega večera.
— (Prijateljem cerkvene glasbe) javljamo, da se bode v četrtek dne 10. t. m. ob 10. uri dopoludne v stolni cerkvi pod g. Foer-ste rja vodstvom pela Palestrinijeva slavna maša „Missa Brevis".
— (Gospod R. Ko ni g) pritožuje se nekda, da so Bi slovenski listi ravno njega za žrtev izbrali, ker je on Nemec. Neosnovanoj tej trditvi odgovarjamo, da to ni istina, vsaj kolikor se nas tiče, ne. V tacih zadevah se mi ne oziramo ne na desno ne na levo in naši čitatelji se i/vestno Bpominajo, da smo zaradi utihotapljenja užitnim podvrženega blaga že parkrat posegli ua narodno stran. Mi obsojamo tihotapstvo sploh, ne meneč se za osobo, ker jevsak tak čin javne graje vreden. Istotako obsojamo tudi vsako odurnost in brezozirno8t, od katere koli strani. Radi tega grajali smo že dva čital niska restavraterja, ki gotovo nista bila Nemca, grajali urno tudi Ko-nigovo odurnost in brezozirnost, ne radi njegovega ueinštva. temveč v interesu potujočega občinstva indobrega imena južne železnice. Gosp. Kbnigu omenimo tu le, da imamo v Ljubljani še mnogo nemških resta vraterjev na pr. vse čaHti vredne g g. Eder, Ehrfeld, Trinker, Weber itd. pa nesmo še nikoli uzroka imeli za pritožbe, ker občinstvu nasproti jako ku-lantno postopajo in bi za g. Kbniga gotovo dobro bilo, ako bi se bil takoj pri svojem prihodu v Ljubljano pri njih izšolal. — Slednjič omenimo še, da ni dognano, je li hotel g. Konig 30. marca t. I. zopet tihotapstvo zakriviti, ker v dotičnej zatožbi stoji: da Konig, noseč zavitek dacu podvrženega blaga, vrže zavitek, zagledavši preglednika g. Mehoro, v konduktersk voz, in na pritožbo g. Mehore pri po-slujočem železničnem uradniku dejal je g. Konig: „Das Packerl geht pri vat". Oddal je potem zavitek, ki je „privattt v Ljubljano dospel, v Trst. Gotovo je, da tako postopanje ni pravilno, ker še nesmo nikoli slišali o izrazu: „geht privat", uradna ura za blago, z mešancem prihajajoče, pa menda tudi ob 1/91 1. uri po noči ni. To se uam je zdelo potrebno popraviti, da se nam ne bi očitalo, da nesmo objektivni. Vsa druga izvestja o K o n i g o v i h štirikratnih denarnih globah pri užitoinskem uradu in trikratnih obsodbah pri tukajšnjem delegiranem sodišči so pa istinita in končamo na dalj nž poročila v tej zadevi, dasi nam je še marsikaj pod peresom ostalo.
— (Sneg ) Kakor čitamo v Goriških listih, je v noči od petka do sobote v Trnovskem gozdu prav močno snežilo. Sneg maja meseca je pač redkost.
— (Svojega sina ustrelil) je Janez Frangež, posestnik v Murji pri Mariboru. Že več let živela sta s sinom v vednem prepiru in boji, psovala se in tepla.   Pretekli četrtek sta se bila
7opet sprla in sin zagrabil je sekiro in ž njo Šel nad očeta, kateri pa je vzel puško v roke in sprožil. Zadel je sina v trebuh. Sin je preteklo nedeljo umrl.
— (C. kr. trgovinsko m i ni s ter s t v o) naznanilo je trgovski iu obrtniški zbornici z ukazom od 7. maja t. 1., Štev. 18.393, da po navodilu, iz danem francoskim carinskim uradom od francoskega glavnega carinskega ravnateljstva, ni pri poštnih zavojih več potreba^ prvotnih poverilnic.
— (Razpis d o ha v h.) Da se zagotovi živež za c. kr. vojno brodovje za dobo od 1. janu-varja 1889 do 31. decembra 1891, bode se vršila dne 6. julija 1888 ob 4. uri popoludne ponudbena razprava pri c. kr. vojnem pristaniškem poveljstvu v Pulji. Z vsako ponudbo je tudi izročiti odstopnino v znesku 10.000 gld. a. v. Pogoji, ponudbeni obrazci so tudi na ogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Telegrami „Skvenskemu Narodu":
Mesina 7. maja. V tunelu Peloritana za novo železnično progo Mesina-Palermo bilo je 350 delavcev pri delu, ki so hkratu vsi, razen nekaterih pri uhodu stoječih, radi plinov popadali na tla. K sreči je bila takoj pomoč pri rokah in v 20 minutah bili so vsi delavci na prostem zraku. Ker se mnogi po več ur neso zavedli, govorilo se je sprva o 300 mrtvih. Po neumornem prizadevanji posrečilo se je rešiti večino. Vender utegne biti do 60 mrtvih. Del galerije se je zrušil, delo se je ustavilo.
Berolin 8. maja. Cesar imel boljšo noč, čuti se danes krepkejega.
Bukurešt 8. maja. Včeraj zvečer ob 10. uri ustrelil je bivši mestni stražmešter s puško dvakrat v okno kraljeve palače in razdrobil šipe. Ko so ga prijeli, grozil se je kralju.
Poslano
Za preprijazni vsprejem pretečeno nedeljo se srčno zahvaljuje vrlim Vrhničanom
Klub slovenskih b i cikli sto v (329) „Ljubljana41.
Meteorologično poročilo.
9 Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
7. maja 1	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	744-1 nun. 74-J-0 mu. 742 9 mu.	102*C 190° C 12-2° C	al. vzh. al. svz. al. vzh.	ja». j hm. jaa.	0*00 ram.
Srednja temperatura 13-8°, za 1*° nad normalom.
nDia.:na-j sl^a- "borza,
dne 8 maja t. 1. (Izvirno telegrafično poručilo.)
Papirna renta .... Srebrna renta ....
Zlata renta .....
6' , marčna renta . . . Akcije narodne banke. . Kreditne akcije ....
London .......
Srebro.......
Napol........
C. kr. cekini .... Nem&ke marke .... 4"/,. državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864
Ogerska zlata renta 4°/0......
Ogerska papirna renta :">'',, . . . . 5'/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava reg. Brečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avBtr. 4,/a0/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. želoznice
Kreditne srečke......• gld.
Badolfove srečke..... -0
Akcije anglo-avBtr. banke . . 120 ,, Trammway-društ. velj. 170 gld.   a v. .
	včeraj
gld.	79 —
	80-55
i.	110-25
„	93-G0
n	874-—
	284-20
n	126-7:'.
	1003
	5-95
n	6212 V,
250 gld.	
gld.
100
131 gld.
167 „
97 „
>5 „
105 „
118 „
127 „
99
178 „
20 „
107 „
227 „
danes
78-95
80-55 109-95
93-40 871 — 280-— 126-80
10-03«', 5-95 62 12'/, 50 kr. 50 „ 40 „ 90
50 „ 60 „ 75 „
50 25 25
50
Dva mlina
proda prostovoljno po Jako niskej ceni Hiu-bara Obad v Samobor u na Hrvatskem. (317-2)
Zanesljivo sdravilno sredstvo. Osobe a slabim prebav ljenjem, ki trpe na pomanjkanji slasti, napenjanji, tiščanji v želodci in nerednem iztrebljenji, zadobe zopet zdravje, če rabijo pristni „Moll-ov S ei dli t z-pra Še ku. Škatljiea stane 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Du naji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom._______ 11 (31—5)
omami nor
£ »ttoji »It**—290)
[j za vso leto gld. 4.60; za pol leta [,   gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
—arajffe
Umrli so:
5. aiaja: Mina Martine, gostija, 76 let, Hradeckcga vas št. 32, za oslab'jenjeui.
6. maja: Luit^arde baron. Sonberger, uradnikova žena, 25 let, Gradišče št. 16, aa rakom v kosteh. — Marija Re-ser, gostija, 82 let, sv, Petra cesta bt. 57, za oslabljenjem.
7. maja: Liza Hafner, gostija, 70 let, av. Petra cesta št. 77. za oslabljenjem. — Janez Doles, prisili enec, 60 let, Poljanski nasip ši. 50, za piučtio zahuhlostjo. — Miha Zabukovic, gostač, 78 let, na Frančiškanskem mostu, za mrtvoudom.
V deželnej bolnici:
2. maja; Ana Geržlauc, gostija, 85 let, za oslabljenjem. — Ignacij Medved, gostač, 81 let, za oslabljenjem. — Marija Dobrovolc, gostija, 42 let. za jetiko.
3. maja i Fran Štrukelj, mesarski pomočnik, 18 let, za jetiko. — Marija Gregorc, krojačeva žena, 55 let, za oslabljenjem moSij. — Liza Tomazin, mizarjeva udova, 80 let, za oslabljenjem. — Jera Potisek, dninarca, 60 let, za jetiko.
4. maja: Luka Šebenik, gostač, 80 let, za oslabljenjem.
5. maja-. Miha Hribar, pek, 54   let,   za   krvavenjem. —
6. maja: Liza Cižman, ribičeva žena, 82 let, za vnet jem aapnika. — Antonija Autri, gostija, 6»i let, za plevritičniin eksndatom.
Bouillon-Extract
Gomolična dišava.
(TrUffel-AViirze.)
Fine moke za juho.
Centralna zaloga: Wlen, X., Jaaomlrgottatrasse 6.
Dobiva ae v prodajalnicab delikateB in kolonijalnoga blaga ter v droguerijah. (902—15) Prodajajo- Peter Lasanik, H. L. Wenzel, Perdan, Schuss-niir & Weber. — V Zagorji: Michelic, Iv. Miiller, rudniška bratovska Bkladnica. — V Litiji: Ivan Waggonik.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Josip VoSnjak.
O
E
■ Mm
co
o
m i
I S)
1 S
<r~t
i1 <^J«=«==5=»t^r«
■litra In Ritova
pomoč boleznim v želodci in njih posledicam.
Vzdržanja zdravja
obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavtjenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti.   Najboljše doma«;« smtstva, da se prebavljettje uravna, da ae pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprideni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni
dr. Rosov zdravilni balzam.
Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspešno pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri hrti v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravIja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvrstnega upliva je zdaj gotovo in priznano ljuiisk** đnmave sreitttvo postal in se hplošno razširil.
1 steklenica SO lcr„ %£ steklenici 1 tffl<l.
Na tisoče pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja bb na franklrane dopise na vse kraje proti postnemu povzetju svote.
Da se izogne prevari, opozarjam, da je vsaka steklenica „dr. Kosovega zdravilnega balzama" po meni prirejena in v moder karton zavita, ima na strani napis: „Dr. Roaov zdravilni balzam iz lekarne „pri črnem orlu" B. Fragnerja, Praga 205—3" v nemščini, češčini, madjaršćini in francoščini, na pročelji pa na-tisneiio mojo zakonito varovauo varstveno znamko.
Prti vi
dr. Rosov zdravilni balzam
dobi se samo v glavnej zalogi
b. fka<.\h:ii-.j», lekarna „pri črnem orlu",
Praga, it. 205—». V Ljubljani: O. Ploooli, lekar; V11J. Mayr, lekar; Eras. Blrsohitz, lekar; Joi. Svoboda lekar; TJ. pl. TrnkOOZy, lekar. V Postoj ini: Fr. Baccaroloh, lekar. V Kranj i: K. Savnlk, lekar. V Novem Mestu: Dom. Rizzoll, lekar; Ferd. Halka, lekar. V Kamniku: Jos. Hodnik, lekar. V Gorici: O. Chrl-■tofolettl, lekar; A. de Glronooli, lekar; B. Ktirner, lekar; G. B. Pontoni, lekar.
mmr Vse lekarne v Avstro-OgerskeJ imajo zalogo tega zdravilnega
balzama, -^sj
Tam se tudi dobi s na tisoče zahvalnih pisem priznano:
2Pra,žlro ci©:m.a,6e jocl^zLIo
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Rabi ae, če ae ženam prsa unamejo ali strdijo, pri oteklinah ?sake vrate, pri črvu v prstu in pri zanohtnici, če se roko ali nogo zvije, pri morskej mrtvi kosti, /.oper revmatične otekline, kronično unetje v kolenih, rokah in ledjih, zoper potne noge, pri razpokanih rokah, zoper odprte rane na nogah in na vsakem delu telesa »ploh, vratnej oteklini.
Vae bule, otekline in utrdine ozdravi v kratkem, če se gnoji, izvleče ven ves gnoj ter v kratkem ozdravi.
*  V ikattjicam po 23 in 33 kr. (178—4)
SVARILO '    ^or ae Pra&ko univerzalno mazilo od več stranij ponareja, opozar-'   jam, da ga po pravem receptu le jaz izdelujem.   Pristno je samo, če imajo rumene Škatljice, v katerih je mazilo, nauk, kako je rabiti, na rudečem papirji tiskan v devetih jezikih in bo zavite v avetlomoder karton, ki ima natisnjeno varstveno znamko.
Halzam za uho.
Sknšeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše aredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen aluh. 1 aklenica 1 gld. av. velj.
2)
Javna zahvala.
Podpisani štejejo si v dolžnost „AZIEITOI". a rs tro-francoski zavarovalnici proti požaru in nesrečnim slučajem na Dunaji, zastopani po glavnem zastopu v ljubila ni pri gospođu Josipu ProseilC-i, izreči tem potom iskreno zahvalo za jako hitro cenitev škode, katera nas je vsled požara dne 28. aprila 1888 zadela, in pa za tako hitro in popolno izplača IIje zavarovanih zneskov.
V tem slučaji videli smo, da je brza pomoč dvojna pomoč in zato ponavljamo našo iskreno zahvalo še jedenkrat ter priporočamo to zavarovalnico vsakteremu najtoplejše.
RATEČE, dnć 5. maja 18 8 8. (328)
Venet Janez.   Kerstein Šimen.   Markove Josip.   Kerstein Janez. Kerstein Neža.   Erleh Josip.   Kopavnik Janez.   Mežik Janez.   PetriČ Štefan. Uranc Jakob.   Kunstlj Janez.   Markove Šimen.   Petrič Jurij.   Petrič Jakob.
Županstvo v Ratečah, dne 6. maja 1888.
'intbach m. p.,
Josip
i>. s.
župan.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".