Iz domače in tuje prakse 
GOK: 145.76 Xyloterus sp. + 412 + 413 
Lesarji - spomladanski tehnični škodljivci lesa 
Franci rURLAN* 
UVOD 
Med množico žuželk, ki domujejo v gozdu so tudi 
1esarj1. So tehnični škodljivci, ki lahko povzročajo 
znatrll' škodo, če v procesu gospodarjenja z gozdovi 
ne uposrcvmno njihove stalne prisotnosti. Le5 je ob 
močnejših nap~dih lesarjev možno razporediti le v 
ceJulo!IJi les, zlasti pri drobnejših sor1imentih grad-
benega lesa ali drogov. Pri debclcjših sortimentih, hlo-
dih,je mušičavost še bolj odločilna napaka, kljub temu, 
da ključne vrste vrtajo le v obodnem delu hlodov (bel-
javi). Cc omejitve dovoljujejo glede na število rovov 
·razporc:d v kakovostni razred hlodov za žago, pa rno-
mmo \· procesu robljenja poleg oblice deske odrobiti 
od 3 do Il cm. S tem zmanjšamo gospodarski učinek, 
s<Jj Zi) enoto končnegn izdelka rabin10 več lesa (eko-
nomski problem) in s tem več dreves (ekološki prob-
lem). Pri nas so lestvlčarji in lesarji pogosti škodljiv-
ci, niso pa pogoste gradacije. Povzročajo lahko veliko 
gospodarsko škodo. S pričujočim prispevkom želimo 
podati nekaj n<~potkov za zmanjšanje tovrstne škode. 
SPLOŠNO O MORFOLOGIJI rN RAZVOJU 
KSJLOMICETOFAGN[H PODLUBNIKOV 
Pod ksilomicetofLign Imi podlubniki razumemo tiste 
vrste podlubnikov, ki živijo v lesu, v njih dolbejo hod-
nike in se v njih hranijo s simbiontskimi glivami iz 
skupine Ambrosia (Monilia candid.a). Pripadajo dverna 
rodovoma: rodu lestvičarjev ( TJypodendron sp.) in rodu 
lesarjev (Xyleborus sp.). Ker je rast gliv možna le v 
vlagi, napadajo najraje 'pozabljene' sortimente. Ličinke 
ne vrlajo svojih rovov, pač pa žive v matičnih rovih. 
fmago zapustijo debla skozi vhodno odpnino matič­
nega rova. Rojijo zgodaj spomladi in razvijejo eno 
generacijo na leto. Najraje nasdijo neolupljen in olup-
ljen [es zimske sečr~e. Pri zimskem lupljenju namreč 
v glavnem odstranimo le mrtvi del skorje, medtem ko 
ličje na pre(ežnem delu oboda ostane. Zato je oddajanje 
vlage iz lesa zelo omejeno, ker je lubje neprepustno 
za vlago in zrak (pline). Vlaga v lesu je potrebna za 
razvoj glivic, s katerimi se hranijo ličinke. Zato so 
~pomladi ogrožene vse zimske! zaloge sorlimentov, ne 
• Spec., F. F .. dipl. inz. gozd, Gozdno gospodarstvo Postoj-
na, Vojkova 9, 6230 Postojna, SLO 
GozdV 56 (1998) 2 
glede na to, kje jih imamo: v gozdu, na kamionski cesti 
ali mehaniziranih in drugih skladiščih. Visoke spomla~ 
danske zaloge so tako lahko velik ekonomski in var-
stveni problem. 
Napad spoznamo po majhnih kupčkih zelo drobnega 
belega lesnega prahu (črvojedine) na obodu debla, ki 
nakazuje vhodni, največkrat matični rov. Moč napada 
stopnjuje toplo, soptlmo spomladansko vreme. Večkrat 
napad celo prezremo prav zaradi pogostega dežja, ki 
spomladi stalno izpira črvojedino iz oboda debla, vhod-
ne odprtine pa so premajhne, da bi jih našli ali opazi li 
(če nas na sled ne opozori črvojedina). Največkrat 
imajo eno, le nekatere vrste včasih dve generaciji letno. 
Prezimujejo v stadiju odraslega hrošča, največkrat v 
stelji ali v razpokah skorje in pod skorjo. Vsi lesarji 
so tipični cehnični škod ljivci in povzročajo napako lesa, 
ki je v standardih opredeljena kot mušičavost 
3 KRATEK MORFOLOŠKI OPIS IN NEKATERE 
RAZVOJNE POSEBNOSTI N AJPOGOSTEJŠ 1 H 
LESARJEV PRI NAS 
PROGASTI LESTVIČAR (Trypodendron lineatum 
01.) je dolg okrog J,5 mm. Napada iglavce, najraje 
je 1 ko, sledi snu·eka in bor ter zelo redko macesen. V na 
tipične, lestvičaste, 3-5 cm globoke rove izključno v 
beljav!. Vhodni rov je radialen, od njega pa se v smeri 
branike odcepiw dva materinska hodnika, od katerih 
gredo v približno enakih razmaki h navzgor in navzdol 
kratki rovi ličink. 
Ob ugodnih o kol išči nah, ki jih nudi toplo, sopnmo 
spomladansko vreme, in ob velikih količinah poseka-
nega lesa se lahko pojavlja tudi masovno. Napada in 
plodi se v sveže podrtem drevju, ter v neolllpljenih 
panjih in drugem ležečem materialu. Razvije eno ge-
neracijo na leto. 
BUKOV LESTVlČAR (1iypode11dron domesticus L.) 
je po velikosti enak progastemu lestvičatju, sicer je čm, 
noge, tipalnice in pokrovke pa ima rumene. Poleg bukve 
napada še hrast, gaber, brezo, javor in dmge lista vee. Rovi 
so prav tako Jesrvičasti. Najprej izgotovi vhodni rov, ki je 
obenem matični, od njega pa gredo rovi ličink navzgor, 
navzdol ali poševno ob mejah branik. Roji lahko že marca 
in razvije eno generacijo na lero. 
107 
HRA<;J 0\'1.1 \1 \'1(' All, t T11poof•ml•on <~gnnm,., 
f\1t ntLt'M:thClJI dO 1 ~Mm d('lla. llllnCnOtll\' hm~· 
t d Ruci'\ hlltll n.tp:~da lt.dl d lllitC II II IIWCc Rovr so 
k01 cm bJkt"'\Cift lcl1\tt.rju tn IJh':o p uidn,IJU prttv 
lk".ill11:n• Lt\tJt fii.O ~::no4t. I IU ,CIIIO 
HR,-.,STO\' LESAR !.l.·it!~Ull..l "'''"'J&;ItlphhS F ) 
}'!~IM( tdro(c 'tl"c b.f\t. tr. I IJb'H( ot~t~<. OOII.:.:i 2 .1 
mrn 1 , ttC\tf11fl"t ttptlkMll t\ l('lj)Qh l<IJ lt UI11W:I 
~mc• <--., :otlord• ~'''~tt napaM ltrJU.r. vta..~ li N1t." 
t-.r('tl mer k\ •!hlhC Vrt:. rad•aln1 \'hi'IOI\1 ro\' rn odbg:a 
JAr<«•l \ •kuruNh N:o)t)O I@:CNbl •rroml1d1 napadato 
svdt P'ldrto drc\'lt 
• I 'Pt.l\ Ml ~ 1(' 1\'0\TI '1.1 KAI-:0\' IIST IN 
~Nt.D,OH <:.OZO>:IH I.H~IH SORTI -
\IF,'TO~' 
Mu\•(no'IIIC napakJ kn. lt rm-a lahko matnc 
pQSlcJu.:t: lALO,. prOCc::,t; t<Ovod11JdlJ~ l ~Mdv vi l~l 
TU\ltllil utU\llovlll,))f r•• p.-eJela.:·l(~ NJCllO pcv~č~U'J~ 
~n1"kk1: ...:utku\ H\J'$1 ~~c;ncp h."\UC~ tr: s-kurntgJ 
!lO'J")d•'l"nl"· ~t.'f 1• " t'IQI;: p<>h<IJ~• pn f"od'oll 
...,_h trd<l~~' J!(<r<l-eo J!(r.>t.lt \K Ic-a 
r~l~l"'", L-1 twnc..l•h( muUta-.f)ICh fW'l JI '\-u 1n pct:.1-
l~~~~ nnHe.a t.Jnun<tre• u1otUrdl f'n •fb":•h rr 
mu~lt:l\'1\al f1"l Jl.'S-u dtWCl·)Cftl kk\ liJ kakO\"Oll-
n~m unctJu •lledc l( lniUiUitt te podc~rl (Udi 
predlu• lla..,c:!Ukcp 'it.anc:btd..t, Sr.· dtw,,I1Lij-t mu\1~1 
\'U~I Ic .. O ture1 pnt\ lako t\o'apt~t•bktal h~o·.·.,hlnl!m 
r"rc1.1u hkKJV'o·n~~~e s~u .. ,nc tJ:,Uhc \"'(c)'IV)oft '/.4til.a\(.( 
,n ltU.t• C't pt.-.l'I.IJCITlll u Jl'S ..U"CLt1d. PI' "-.~[tre:r'll 
un.; (tCu.Jno flob~~''" Po\h.'l'l•• ttdrle• ~ .. l\]1· 
dutl• II"S1Hh ~rhn~lt~\ M,:ui1L.t l'fliJ.b\:th ~ rw• 
'nlrl•kt \'t'tJC, rn~al\IICrrtO f\1 ;Mtm(f lt ta ~Il:>. la pn 
•a~"vc•h po ma~t ptcviAduJC' w.t lot"~ 4.;, ck:ld.cm 
~-~ .. ~ l('b. 
S(W'IIn•rlfl Pn:.t c:c-..a PC 
r•IIIILll\tlh \Cha cn0.a UJolO'-I'n U ~k~\ R.t~.Ih\(c­
, . pt0C:S.I'll Cdli f"Vt(fli~V nii(J I'IUWfn<Z"ntnlll(tl~ 
1111'1 ' 1 lllfi"JCdtln (([ hku\v)!l"f•llll,lfC'cbnJ"n\:UUfC"ftO 
'" 1,. c •. tt1nt~.:• f Ta Jt .;...-.c.u.' lynJI .-lb ~tlipo<tth 1c-. <Il 
osmlt napJkc dov<"1Jl'J<'J<l rar(WY.edntv ,· ltdov('l;.cm 
tMr(ci, ~ ~ga pr'!n'ltrjAIU(t 
f'rt \l'l:J\'CIIl jt J'<'l J 1 T\.u n11~ftl\ 05( d;)VO}jena 'c 
\o fl'Wm taJcO\'Osmf:RI n.J'ftdu 111 ;ICC1 :11 rQ'.' "'Cifkt!A 
tna 1\1 ct\'1 rM'lTIIll rtiiC JV\1 nuab;c N en mct('t 
hlod• !\Jp.ab. ~Lahko \ct)l .. dnlrcm m DiiJ":CJI v 
lrCIJCin kak(,•\~intTr ri.ZJC'du ~JO F lk g.l...:it niiiii\TJ'.O, 
dovQIJcf!O pet t0\'0'·· n,.1 •n.ttt• l•kad.i Po Jlrtd'So@• rtcto 
\oCMIJ :;IQvenskcga ilan<iah1o ("11 Jt "'"~~~~., o<t lud1 pn 
hludth : !)l!h'Ce\.· d OVOlj.ti'W le 'f' hl:~\~ll'!tt:\ 1) f37:~du. 
1'1 ~l)ljtn•homcJ''(" glrd.;o n•ullh\""Mtrrn Mndm·•f'l.t 
tJbW't\ ln h~1i'.'C(\ laM:n UJf'l"\1rN'lo, dl so to ffli) 
,...-..:~•hn< n~po~< 1<'11 Ta le. 1" u(lllDhca 1< n" 
dthw1 ttrl2rd:1h npltc\ 1h JWkf Rnfntt' ., f"'''di1r. 
\UdMt..IJ 50 lah~O ~Jn\-rlt~c 1ft \.'<1 It: t.taJhLl• Jiilm., 
cuc:~lt kskovosmcga r~nc:do hl~u .. prtx-)111\1 .Mrokk 
\Ctt, )c ~•1• spr{ivtltl. R:~7ltku d't'th •~~0\'CKII\•h rurtdo., 
hhxhw "u 1c pcc:Stlc: ~.<luc uc ,u~ke pnd~~ .. "'IJ~ f<u 
P" • gl.tHIIInl l• ltla'.·~~~ /$ttu ft' tdt' utno. kdat t.1ku 
&JfC'\'jC.IIJJill\tOh) \ 1/~IJU}.I fW*l kdaJ g;a fi'O'thU~ 
•• I.~I1MI ~ ... '"1' od l""'t. do' rr<lkl>-. ""' 
~trl~L 1 pmlnn•' ""1• l.c:u \11 r.c.od\1\1'1 act razrnrc-
<h"·" lt\l\ \ l.3l.'t\\('~1MC nltrQk. \ N'J'tfOUU l f""tnil.l 
od lr':.a kJCI JC 1.'\ t'hlv•<t•lnKI Je loJ 1cm11. ~,;dg (uhkc•t\1.• 
Jn1o nt v'tt:nn, 1111 jHC •..I al~tnu• 1.c-lululo. hlodc: llll· 
~l•h•1 h ah pa hlr·dt tmiJC.!h 1n uajbolj~ih klkao,u<tnih 
rancdO\o Namrc~ tdcn \Jd lc:mel1nit• ~.:l l ~c::" '-"'pu.-
dAI'}t:111•l JQ.Zdm'I,IC:: ~dliii. t1J. .LI (OtJpo.Jk>ilJI'\'V ld.~Rf1. 
'"'nolloli1mo '"" opt.-llt'>p.' tlok:6ke om<J~'< 
&.ne:' e-mo ~inl "'c:<J• dohodcl. 
Lb!Javd buh:v 
I'C pe 
po l<r W\.r 1111 .. polL IR ~J . lluJlk.t 
r l~ llOQ uoo Il .OO 19000 14 "'O 14 JOO 
1, S\)O Jl.JOO 
1 - - . 2~.000 IPOO l)"' 
'lOO Il j(l() 
1 HOO 1600 6000 14 ?OO 10 00 
?.lOO '100 
Il nooo 1600 l ""1 11000 
1$00 l$00 
111 s 1100 uoo 'Wl 
ljC)O . 
108 
5 VKREPI ZA ZATIRANJEm PREPREČEVANJE 
MUS IČA V OSTI 
TDko kot ostale škodljivce in žuželke tudi lesa1je 
zatirt~mo na dva glavna načina: 
. s preprečevanjem (preventivnimi) ukrepi in 
. z neposrednimi (direktnim]) ukrepi. 
Preprečevalni ukrepi so zelo učinkoviti in poceni, 
tej ih dosledno izvajamo v o kvi lU tehnoloških procesov 
tako pri gojenju gozdov kot pri pridobivan ju lesa. 
Najvažnejši ukrep v procesu gojenja gozdov je pra-
vobsna izbirCl drevja za posek. Čim več dreves sku-
šajmo izbrati za posek, preden se posušijo. Na ta način 
dosdemo vsaj dva učinka: 
. Preprečimo razvoj žuželk, v nnšem primeru lesarja, 
kar zmanjšuje stroške varsrv~ gozdov. Pri iglavcih se 
pred lesarjem pojavi še lubadar. Če pa zajamemo v 
izbim za posek le suho drevje, omenjenih žuželk ne 
zatira mo, ampak jih celo goj imo. Pri tem pa časov11o 
zamujeno odstranjevanje mrtvih osebkov prav nič ne 
prispeva k doseganju dolgoročnih ciljev gospodarjen-
ja z gozdovi . 
. Tako izbrano drevo ni izgubilo tehnične vrednosti in 
ob ne s prem en jen ih stroških se tudi pri hod ek od lesa 
ne manjša, s tem pa tudi učinek gospoda1jenja z goz-
dov t. 
V okviru gojenja gozdov obstaja še množica dolgo-
ročDih ukrepov, ki so zaobseženi v načrtih gospod.ar-
sk.ih enot in jih tu ne navajamo. 
Tudi s procesom pridobivanja lesa vplivamo na 
populacijo lesarjev. Pomembno je izvajanje naslednjih 
ukrepov: 
· Čim, manjše zaloge lesa v vseh fazah proizvodnje 
(gozdu, kamionski cesti, CMS in drugih skladiščih) 
v kritičnem torej ~pomladanskem času, pCI tudi sicer. 
· Dosledno moramo upoštevati določbe Zakona o goz-
d0vih glede ravnanja s posekanim lesom v lubju. To 
pomeni, ua mora od poseka do predelave lesa preteči 
čim krajši čas in je 30 dnevno obdobje le dovoljena 
skrajnost. 
· Preprečeva!ni ukrep pri iglavcih je tudi pravočasno 
lupljenje. Ročno lupljenje je drago in ga danes skoraj 
nihče ne izvaja. Žal je tudi obseg lupljen ja na nlcha-
n:zimnih skl~diščih vedno manjši zato, ker v prodaj-
1\lh cenah ni več razlike med lesom z lubjem in brez 
llJega. Zato je les na skladiščih pogost objekt napada 
lesarjev. S tem stroške gospoda1jenja z gozdovi spet 
povečujemo tako zaradi povečanega varstva in kot 
slabše kakovosti predelave lesa v lubju. 
GozdV 56 (1998) 2 
I z domače i11 tttje prakse 
To so ukrepi, ki ne zahtevajo posebnih stroškov in 
so sestavni del rednegt~ gospodarjenja. Z njimi prepre-
čujemo pojav škodljivcev. 
Če se škodljivec (lesar) pojavi v velikem številu in 
povzroča že ekonomsko škodo, uporabljamo neposred-
ne ukrepe. Včasih tako "učinkovita" kemična sredstva 
so dllnes v gozdarstvu pr<"ktično prepovedana ali paje 
uporaba natančno opredeljena glede na prostor, čas in 
vrsto. Od ostal ih neposrednih ukrepov pa pridejo v 
poštev feromoni ln !ovna drevesa tako kot p1i lubadarju. 
To pa sta ukrepa, ki smo jih v zadnjih letih lahko po-
drobno spoznali. 
6 SKLEP 
Cilj vsakega gospoda1jenja je trajno dosegllti čim 
večjo donosnost. To velja tudi za gospodarjenje z goz-
dovi, vendar moramo pri tem poleg ekonomskih upo-
števati tudi ekološke in nmoge druge dolgoročne vpliv-
ne dejavnike. Eden izmed teh je tudi pravočasna izbira 
fiziološko oslabelega drevja za posek ter takojšnja 
izvedba celotnega procesa pndobivanja in predelave 
lesa. T::~ko bomo za količinsko znan (opredeljen) etat 
dosegli praviloma večji dohodek, s tem pa dolgoročno 
poveča 1 i uči nk o vi to st gospodarjenja z gozdovi. 
VIRI 
FURLAN, F., 1997 Pristop k organizaciji gozdnih dc! po 
ujmah.- GozdV, 55, 5-6, s. 275-285. 
FURLAN, F., t 993. Aktualne možnosti za smotmejšo in 
ekološko sprejemljivejša tehnologijo dela pri pridobi-
vanju lesa.- GozdV, 51, 2, s. 58-73. 
UPOGLAVSEK, M .. 1994. Standard za bukove hlode.-
GozdV, 52, 1, s. 22-30. 
LIPOGLAVŠEK. M .. 1992. Rozvrščanje hlodov iglavcev 
po standardih.- GozdV, 50, S-6, s. 267-276. 
LIPOGLAVŠEK, M., 1980. Gozdni proizvodi.- Bioteh-
nična fakulteta, VTOZD Ztl gozdarsrvo, Ljubljana, 211 
s. 
TUM P EJ, S., 1962. Varstvo gozdov. Skripta.- Gozda rs ka 
srednja šo!a v Postojni, Postojna, 333 s. 
TURK. Z., 1965. Krojenje gozdnih le.~nih sort.imenlov.-
IGLG, Ljubljana, 127 s. 
{GLG (Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo), 1967. 
JUS gozdnih lesnih sortimentov. Slovenski prevod.-
Ljubljana, 77 s. 
---, 1983. šumarska enciklopedija, 2. zv.- Jugoslavenski 
leksikografski zavod, Zagreb. 
---, 1993. Zakon o gozdovih.~ Ur. l. RS št. 30/93. 
109