B1ARIBORSKI
.	.	mr
Cena 1 Din
VECERNIK
UrednIM vola, uprava ■ Martter. eespetiMK.il/TehHbewe*ilitwe SMO, w»m*aae Izhaja raaee nedelje In prendke« veek dan til M. iti / Velje aieeežno areJeMae v upreti el po poiti 10 Din. doetavljen na dem 1» Din / Oslati po cenika / Oataee a prejeme tndi efleani eddtiak Jutra- v Ljubljani i MM letati retam M. 1MM	77
JUTRA
99
»Šumenja v listnatem gozdu*
C UGOVOR PTUJSKEMU DOPISNIKU »DEUTSCHE ZEITUNUG«.
i
AMERIŠKI SENAT ZVEST GESLU: »EVROPA MORA PLAČATI!« — BREZUSPEŠNA ROOSEVELTOVA PRIZADEVANJA. EVROPA NOCE PLAČATI IN ZAHTEVA BREZPOGOJNO MORATORIJ. SLABI UPI ZA GOSPODARSKO KONFERENCO.
Ptujski N raci odnosno nemčurji, kajti prvih je tab malo, da se ž niirai ne bi Izplačalo ukarjati, so bili doslej nekako sakrosank tr. V idiličnem starem mestu ob Dravi j' bilo v dosedanji idili tako lepo, kake ir&a časa pred jesenjo 1. 1918. Tam se je ■ las skoraj ustavil. Nemška politika se . s nadaljevala, nadaljevalo se je nemšku trjenje in celo potujčevanje slovenske šadine, zlasti obrtne in trgovske. ; laif ni nič čudnega, če je to leno nemš utrsko idilo naš uvodnik 21. aprila, pc.„ cvčen Ptuju, tako razburil, da je bil potn s2n v celjski »Deutsche Zei-tung« dolg (lanek v zagovor in obrambo. Pisec, k £ napisal ta »Brief aus Ptuj« (Pismo iz f tja) in ki ima, skoraj bi stavili, lepo s |Vensko rodbinsko ime, se Postavlja »■ uanenavadno visoko stališče nekakšneg; i ilozofskega motrilca sedanjih dogodk 'd, ki se mu zde neutemeljeni, obem™ bi pa rad naslikal one svoje ljudi, ki jih brani, kot same nedolžne ovčice in najlojalnejše ljudi pod božjim solncem.
Ta ptujsk	»filozof« je pa menda po-
zabil, da so irditve, ki jih navaja proti našim izvaj rjem, že tako obrabljene, da niso lič drugega več kakor prazne fraze" ^Mariborski Nemci in nemčurji šo se .i posluževali skoraj dobesedno že p; ; 10 leti. Kakšna je lojalnost naše nemške	^anjšine v Sloveniji in njenega prives	^(častne izjeme priznavanje in serii	^ ne štejemo ogromne veš-
čine Kočev vemo zelo zelo dobro. Ta lojalno«	-stoja samo zunaj, za za-
prtimi vratk razbline naglo kakor megla, prav tal ; takrat, kadar je za petami Št. Ilj! D v^azov za to imamo veliko, nekateri so celo tako vidni, da jih ni treba niti navajati. Prav tako do ogabnosti oglodano je tudi njihovo priklanjanje Beogradu, češ, tam nas razumejo, tam so modri, tani vejo, da nam delate Slovenci krivico. Ptujski »filozof« se te taktike zopet poslužuje. Toda pri tem pozablja, da smo tudi m! Beograd, da smo Slovenci prav tako in enako soodločujo-či v tej državi, kakor Srbi In da prav gotovo ne bomo počenjali nekaj, kar bi bilo proti interesom celote. Obfamba naše zemlje pred iredentizmom in nem-škutarija pa je prav v eminentnem Interesu celote! Beograd to že dobro ve in sleda v Slovenijo drugače kakoT je gledal n. pr. še pred letom dni.
In: kdo je tu važnejši, ml Slovenci,ki *mo soustvarili to državo In živimo za* ni°. ali peščica Nemcev in žalostni Izrodki renegatfitva. Kdo ve in zna preso-latl, kaj je v interesu države, rai ali vi? Koga n3j tore! Beograd posluša, vas ali
&BNAJ, H, maja. Doslej vlada še ni tonla nobenega sklepa, kakšno stališče namerava zavzeti z ozirom na obisk c« j J41*1 ministrov na Dunaju. Krščansko ocialna »Reichspost« piše: »Če se bo-°, nfmški ministri vendarle odločili, da Pridejo na Dunaj, bo Imela avstrijska iada glede te zadeve odločilno sejo šele J' Petek in bo na njej sklenila vse potrebne ukrepe, Na vsak način pa le go-.^°’ da bo vlada poskrbela, da se ne bo i®r kršil red in mir ter da se bodo ,QVSjtl spoštovali obstoječi zakoni in
laredbe«.
DUNAj. 11. maja< Včerajšnji »Volki-..r B°obacliter« je silno razburjen za-1 uv°dnika »Relchspost«, o katerem
nas? Jugoslavija je nacfcMiatoa država, ne mišmaš bivše Avstrije! Kako v državnem, ne le narodnem interesu je, boriti se proti vam kot preostankom naše sramote v bivši Avstriji, nam pa dokazuje prav izlet Gradčanov v Sv. Vid pri Ptuju, katerega uporablja pisec in ga zagovarja: »Prispel je v Ptuj avtobus. Pripeljal je vesele goste iz Gradcas hoteli so se razveseliti ob dobrem vinu in hrustajočih piščancih... Ljudi, ki prinašajo k nam denar, ne smemo odganjati...« Kako »nedolžen« je bil v resnici ta izlet »ljudi iz Gradca, ki so prišli v Ptuj in k Sv. Vidu samo zato. da bi se razveselili ob dobrem vinu in piščancih in da bi prinesli v Slovenijo svoj denar,« dokazuje pač najbolj preiskava, ki so vodi. Tl »nedolžni« ljudje in oni ptujski Nemci In nemškutarji, ki so se jim pridružili, so namreč ovadeni, ker so prepevali hitlerjevske pesmi, klicali »Hell Hitler!« Itd. Za vse te »vesele ljudi iz Gradca« pa je fiad vse značilno zlasti to, i da še nikoli niso obiskali slovenskih gostiln, restavracij in kavarn. Ti »veseli ljudje« prihajajo dosledno le k Nem-cem in n e mč ur jem! Ali vzpostavljajo s tem prijateljske in tujsko-prometne stike z Jugoslovani s Slovenci? Ne, podpirajo denarno In moralno I© svoje eksponente pri nas. Tak tujski promet je našemu narodu moralno sto- j krat na kvar, kakor te materialno v ko-: rist!
Kljub vsej »lojalnosti* se je pa pisec ob koncu svojega članka docela izpo-zabil in napisal med vrsticami nič večin nič manj kakor to, da Ptuj, odkar je v Jugoslaviji, zunanje propada in obdolžil naše občinsko vodstvo, da ni zrelo za svoje naloge. Mar je to tudi lojalno? Mar ne tiči v tem Iredentistično kopito, ki na mah pogazi vso sladko »lojalnost« prvih odstavkov. Ej, če bi bi! neznani gospod pisal ta »Brlel aus Ptuj« (potem seveda »aus Pettau«) v Gradec, na Dunaj ali v Berlin, potem bi bil ton ves drugačen, in bi se najbrže ne skrival pod jokavo »1 o-jalbost«. Da pa naši Nemci in nemčurji še niso prišli pred sodiišče za zaščito države, se Imajo zahvaliti samo svoji Izvrstni tajni organizaciji, ki pazi jezuitsko strogo, da ne pride v njene vrste nihče, ki ni v ognju preizkušen! Toda naj se pisec le sprijazni z usodo: ptujske idile je konec! Ptuj je tisočletja mesto na slovenskem ozemlju in zato v njem ni več mesta za nemškutarijo i»za 1. 1908. in 1918! Ko bo ta izginila bodo tudi ptujski Nemci zares lojailnl, toda teh bo prekleto malo!
pravi, da je perfiden zlasti v odstavku, ki se nanaša na bavarskega pravosodnega ministra dr. Francka, ki ga je avstrijska vlada neposredno povabila, da prisostvuje na Dunaju konferencam sekcije nemškega pravniškega društva. List zahteva jasen odgovor, ali zavzema avstrijska vlada isto stališče, kakor »Relchs post«. Med tem pa objavlja včerajšnja »Politische Korrespondenz« izjavo av-atrijskega pravosodnega ministra doktor Suschnlgga, ki pravi, da zadevno vabilo v letošnjem januarju ni bilo poslano doktor Frančku, temveč takratnemu bavarskemu pravosodnemu ministru dr. Giirt-nerju,
WASHINGTON, 11. maja. Vprašanje vojnih dolgov, čigar rešitev je Francija tako nujno zahtevala, je zašlo zopet na mrtvo točko. Predlog predsednika Roosevelta, da bi mu izdal kongres pooblastilo za samostojno ureditev tega perečega vprašanja, je naletel pri demokratih, današnji vladajoči stranki, na splošen odpor. Večina senatorjev in poslancev razvija ostro propagando proti pooblastilu, ka kor ga predlaga predsednik. In sicer pod geslom: »Evropa mora plačati!«
Večina kongresa stoji na stališču, da ne more biti o kakem novem moratoriju niti govora vse dotlej, dokler ne bodo plačani vsi že zapadli obroki vojnih dolgov, pri čemer ie mišljen pred vsem obrok, k! je zapadel že 15. decembra preteklega leta. Ker pa zahtevajo tako Franclja kakor tudi An-
Preorienfacija italijanske politike?
PARIZ. 11. maja. »Echo de Pariš« komentira najuovejšo akcijo Italije za pre orientacijo dosedanje zunanje politike. List pravi, da Je treba posvečati Izvajanjem šefa nemške delegacije v Ženevi Nadolnega največjo pozornost, ker so pokazala, da ie pričel tudi že Rim spoznavati, da se evropska vprašanja ne da-jo reševati brez sodelovanja male antante. Na drugi strani pa je pričela Italija tudi uvldevatl, da ne more n a lti Rim v Nemčiji nobene prave opore, ker se sedanji režim v Nemčiji odklanja Pf»v pov. sod. Kljub vsemn temu pa je treba sprejet? preobrat v Italijanski zunanji politik! nad vse previdno, ker bo šele bodočnost pokazala, al! gre za resnično preorienta-cljo ali pa le za manever fašistične politike.
Uničevanje socialne < mokraciie-
BERLIN, 11. maja. V zvezi s preiskavo v zadevi svobodnih strokovnih organizacij je odredilo višje državno prav. dništvo zaplembo celotnega premoženja in lastnine soclalno-demokratske stranke
glija atov moratorij za obrok, ki zapade v letošnjem Juniju, ne da bi bil poprej plačan lanski decemberski obrok, Je zašel Roosevelt v največjo za-drego. Ne bo mu preostalo drugega kakor da počaka z ureditvijo tega vprašanja do svetovne gospodarske konference.
Roosevelt še ni opustil upanja, da bodo na svetovni gospodarski konferenci sodelujoči krogi vendarle spo-znali nujnost tega vprašanja in njegove rešitve. Roosevelt tudi upa, da se mu posreči do tedaj vendarle nekako izposlovati potrebno pooblastilo. Pariz In London pa vztrajata slei ko prej na tem, da se vprašanje vojnih dolgov mora razpravljati in urediti v okviru svetovne gospodarske koo ference.
in organizacije »Reichsbannerja« v Nemčiji. Obenem je sodišče zaplenilo premoženje vseh soclalno-demokratskih listov v Nemčiji. Kakor se govori, je bila za-plemba odrejena zato, ker je baje preiskava dokazala, da Izvira vse premože-nje soclalno-demokratske stranke, kakor tudi ves njen tisk lz sredstev strokovnih organizacij. Zaplemba je bila Izvršena v vsej Nemčiji Istočasno v teku včerajšnjega dopoldneva, In sicer n* brzojavni nalog. Pričakovati s« sme, da bodo izvršeno v teku nadaljne preiskav« nove aretacije ljudi Iz vodstva socialnodemokratske stranke v Nemčiji.
OFENZIVA PROTI PEKINGU.
’ PEKING, 11. maja. Dopis Reuterjevega urada poroča, da se je Japoncem posrečilo južno od kitajskega velikega zidu prekoračiti reko Luano in zasesti mesto Luančao. Mimo tega so Japonci zasedli tudi še nekaj drugih mest, ki so bila izpraznjena že pred njihovim prihodom. Japonska bojna letala so bombardirala mesto Milfu, ki je 75 kilometrov oddaljeno od Pekinga v severno-vzhodnl smeri. Kitajci so se spustili pri Anšanu ob železniški progi z Japonci v besno bitko, ki še vedno traja
Borba med Avstrijo in Nemčijo
JUTRI BO DUNAJSKA VLADA SKLEPALA O PRIHODU NEMŠKIH MINI-STROV. RAZBURJENJE V NEMČIJIV
Nevarna kriza razorožitvene konference
SPORAZUM Z NEMČIJO JE NEMOGOČ. POLOŽAJ KONFERENCE PO GUBEN. ITALIJANSKA VOJAŠKA PREDIZOBRAZBA.
ŽENEVA, 11. maja. Prvi razgovori med Fdenom In Nadolnvm niso poka-zali nobenega rezultata. Angleški krogi ne taje, da so razočarani In da sodijo, da je zašla razorožltvena konferenca zonet v poguben položaj. Ono rahlo upanje, ki ga Je vzbudil Inter-wlev nemškega ministra za narodno obrambe, ie izginilo. Nemčija zahteva v nadomestilo, da se odreče opozicije v vprašanjih izenačenja vojsk, velike koncesije v vprašanju efektlv. Jasno ie. da hoče Nemčija doseči mimo državne brambe tudi še nadaljne nove vojaške sile. In sicer kratkoročne, do-čim bi državna bramba ostala dolgoročna in strokovno izvežbana vojska. Anglija se trudi, da bi pripravila Nem čljo do tega, da bi se odrekla takega stališča. V ostalem pa je ton angleškega tiska v tem dovolj lasen In mora zato Nemčija brezpogojno računati z
dejstvom, da bo ostala osamljena, če bo vztrajala na svojem sedanjem stališču.
ŽENEVA, 11. maja. Odbor za efek-tive je pričel včeraj zjutraj proučevati italijanske predvojaške omladinske formacije za mladeniče v starosti 18 let, ki morajo napravit! po 20 triurnih vaj prej, preden vstopijo v redno italijansko vojsko. Ta formacija obsega 800.000 vojakov. Italijanski delegat je osvojil načelo, da se morajo te formacije računati kot rezervne in da se navedena doba računa kot efektivna v nekem gotovem odstotku. Francoski delegat je skušal doseči zvišanje tega odstotka in da se računa ta formacija skupno enako 24.000 možem redne voj ske. Italijanski delegat je takoj nato izjavil, da bi tak račun kompromitiral angleški načrt v očeh Italije.
Stran 3
Mariborski »VE CER NIK« Jutra
V Mariboru, dne 11. V . 1933
MMHBHHHBHaKKSraiMnK»faKaBHS BH3faS«a*
Dnevne vesti
Iz šolske službe. V višjo položajno skupino sta napredovala profesor Ivan Kos na tukajšnji klasični gimnaziji in Marija Zacheriova, profesorica na tukajšnjem učiteljišču; premeščena pa je Kristina Cibičeva iz Studencev pri Mariboru na četrto dekliško osnovno šolo v Mariboru.
Poroke. Zadnje čase so se v Mariboru poročili: France Pinter, zvaničnik finančne kontrole in Marija Dolenčeva; France Jesenko, slaščičarski pomočnik in Marija Sernejeva; Janez Kolman, zasebni uradnik in Pavla Vončdnova, zasebna uradnica; Ivan Čerle, plačilni natakar in Gabriela Mrzlikarjeva, blagajničarka; Jakob Pušenjak, zasebni uradnik in Luidmila Puconjeva; Jernej Pirc, telegrafist in Lucija Poplepovičeva ter France Ribič, tovarniški delavec in Ana Mekinda. Bilo srečno!
Nov grob. Na Humu pri Ormožu je preminil včeraj posestnik g. Andrej Zor jan, v starosti 79 let. Pokojnik je bil oče znanega mariborskega zdravnika in sodnega izvedenca g. dr. Ivano Zorjana in oče višjega sodnega oficiala g. Matije Zorjama. Pogreb blagega pokojnika bo jutri zjutraj ob 8. uri iz hiše žalosti na h umsko pokopališče. Naj mu bo lahka zemlja, domača, žalujočim preostalim naše iskreno sožalje!
Narodni podjetniki! V skrajni bedi ži vi koroški delavec-invalid s svojo družino, ki je bil po plebiscitu pregnan z doma. Nikjer ne more najti vsaj skromne in zhčasne službe. Zato apeliramo na naše narodne podjetnike, da bi mu po magali in ga kakorkoli zaposlili. Ponudbe sprejema uredništvo »Večemika«.
Zveza mladih intelektualcev zaključi drevi ob 20. uri svoj strokovno znanstveni ciklus predavanj s predavanjem glavnega urednika »Večemika« g. Radi-;voja Reharja o razvoju svetovne politike po vojni. Mladi intelektualci in vsi, ki se zanimate za politiko, udeležite se zanimivega predavanja v čim večjem številu.
Poziv nacionalni javnosti. V soboto 13. trn. dospe na glavni kolodvor z dunajskim brzovlakom večja delegacija zastopnikov ČOD iz Prage, v kateri bodo tudi odlični zastopniki narodnega delavstva, med njimi senatorja Bamek in Sfiasny in narodna poslanca Tučniy in Tuma. Odlični gostje se bodo udeležili proslave 25-letnice narodne strokovne zveze v Ljubljani in bodo krenili iz Maribora z brzovlakom, ki odhaja ob 14.10. Pozivamo vse narodno delavstvo in javnost, da sprejme v čim večjem številu odlične goste pri prihodu v Maribor!
Občni zbor ZMUN-a. Združenje marj borskega učiteljskega naraščaja ima v soboto 13. t. m. ob 14. (2.) uri popoldne na učiteljišču v Koroščevi ulici svoj letni občni zbor. Delovanje tega dijaškega Združenja je bilo .vidno tudi v širši javnosti, tako po predavanjih kot prireditvah.
H koncertu akademskega pevskega zbora. Prijatelj našega lista nam piše: Pevski kritik V. M. tarna nad Mariborom, češ, da ne ratzume pevske umetnosti, da je otrpel za kulturna stremljenja. Temu dejstvu se pač ne bo nikdo čudil, kdor ve, da se je istočasno, ko je akademski pevski zbor izvajal v Unionski dvorani svoj koncertni program, vršila v istem poslopju pevska vaja. Ne vem sicer, kdo je vadil, dejstvo pa je, da naj splošna publika pri pevskem udejstvovanju ne more biti boljša, kakor posamezna pevska društva. Cesar se ne zah-tet?a v tem oziru od pevskih zborov, se ne more zahtevati od pevsko neorganizirane publike!
Važno za obrtnike! Obupno razmerje vseh obrtniških panog v dravski banovini je dalo povod, da se obrtniki vseh strok organizirajo v močno gospodarsko obrtniško organizacijo, katere glavna naloga bo z vsemi ji dovoljenimi sredstvi obvarovati obrtniški stan pred popolnim polomom. Opozarjamo obrtnike vseh strok, da bo v nedeljo 14. tm. ob 8.30 uri zjutibij v Gambrinovi dvorani ustanovni občni zbor društva »Jugoslovanskih o-brtnikov za dravsko banovino, podružnica v Mariboru«. Društvo bo za obrtnike zelo važnega pomena, zato naj pridejo vsi!
Angleški večer v mariborskem gledališču. Sinoči je priredilo »Društvo prijateljev angleškega jezika in kulture v Mariboru« v tukajšnjem gledališču slavnostno akademijo v proslavo lOletnice svojega obstoja. Spored, ki so ga -izvajali orkester -učiteljišča pod vodstvom prof. g. Pahorja, mešani zbor »Počitniške zveze« pod vodstvom prof. g. Schvvergerja, oktet .moškega učiteljišča z S. Ferlincem na čelu ter solisti g. Avgust Živko in gdč. Pečnikova in Dernoviškova, je bil izvajan brezhibno in dovršeno. Po uvodnih himnah orkestra je pozdravil mnogoštevilno odlično občinstvo predsednik društva g. dr. Toplak, ki je posvetil posebno iskren pozdrav navzočemu angleškemu konzulu g. Macraeju iz Zagreba in pa predstavnikom tukajšnjih krajevnih oblasti in javnih ustanov. Za njim je imel .slavno stni govor prof. g. dr. Kotnik, pred zadnjo točko pa je vihamo pozdravljen iz pregovoril konzul g. Russell Macrae < prijateljskih odnošajih med obema državama. Odlično so nato podali naši vneti prijatelji angleškega jezika in angleške kulture drugi prizor tretjega dejanja iz znane Shakespearjeve drame »Julij Ce zar«. Po končani akademiji, ki je trajala do 23. ure, pa se je razvila v dvorani hotela Or-el neprisiljena in prisrčna- zabava.
Nesramen napad na slovensko družbo v Radvanju. Škandal, ki se je dogodil preteklo nedeljo ,v, Radvanju, ko je neka nemška družba napadla slovensko, je vreden omembe. Osemčlanska slovenska družba se je vračala s sprehoda skozi Radvanje v Maribor, prepevajoč narodne pesmi. V Radvanju prav pri kapelici, kjer zavije ozka pot mimo Anderletove gostilne, je zapela sokolsko koračnico. Nepričakovano pa- je naenkrat med pet jem navalila na slovensko družbo peščica neančurjev, ki je bila skrita za o-grajo, ter pričela zmerjati in obdelovati s pestmi presenečene Sokole in' Sokolice. Sokoli so stisnili pesti in pošteno obračunali s predrznimi izizivači, od katerih je celo neka ženska kričala, da so ju goslovanski državljani in da imajo prav iste pravice, ko iSbkoli. Kako dolgo bomo še trpeli take in slične napade od ljudi, ki niso vredni, da hodijo po naši slovenski zemlji? Zato prosimo in apeliramo na našo oblast, naj bi posvetila v tem pogledu, zlasti ob nedeljah, več pa-žnje naši okolici, da se bodo mirni Slovenci lahko varno vračali s spsehodov domov. Upamo m pričakujemo, da bodo v tem pogledu v najkrajšem času storjeni varnostni ukrepi, ker bomo v nasprotnem -primeru primorani sami napraviti red.
»Klagenfurt - Marburg - Graz«. Tako se blesti napis na voznem redu v čakalnici celovškega kolodvora. Tudi Veliki Wimmerjev vozni red (str. 286) ne pozna kake meje med Celovcem in Mariborom, kajti po njegovih podatkih pride za postajo Bleiburg: »Homberg, Prawa-II, Gutenstein, Urtt. Drauburg« itd. do »Marburga« in dalje proti Grazu. Naši sosedje so menda res tako trde glave, da še sedaj ne vedo pravih imen za te kraje. Treba jim jih bo zato vtepsti v glavo, kakor tudi raznim našim »-rtsch«-cm sprijaznjenje s slovenščino iti s pravilnim pojmovanjem o dolžnostih, ki jih imajo do naroda, katerega gostoljubnost uživajo.
Za 2 Din vozni red v Cirilovih knji-
garnah!
Evropski popotnik. Včeraj popoldne je prispel v Maribor Cehoslovak g. Tomas Ščevlik, po poklicu učitelj in sotrudnik »Slovenskega Juha«, ki namerava prepotovati vse evropsko države in pozneje napisati zanimivo študijo o svojem potovanju. Učitelj-popotnik se zanima predvsem za vzgojne probleme posameznih evropskih držav. Prosimo naše pedagoge in javnost, naj ga podpro in mu gredo na roko.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 7.7 stopinj nad -ničlo; minimalna temperatura je znašala 7.6 stopinj nad ničlo; barometer je kazal pri 15.1 stopinjah 733.6, reduciran na ničlo pa 731.8; relativna vlagia 89. Od včeraj na dane« ie padlo 65 mm padavine.
Letošnje kopališke cene. Kopališka sezona v mestnem kopališču na Mariborskem otoku se bo otvorila v nedeljo 14 tm. Kopališke pristojbine se za letošnjo sezono niso spremenile in so bistveno iste kakor lani, in sicer: izkaznica za kopanje 1 Din (za otroke do 10 leta 50 par); to izkaznico mora kupiti vsakdo, torej tudi oni, kdor kupi kabino ali omarico, oziroma vsak obiskovalec otoka, četudi se ne kopa. Izkaznica za kabino 8 Din, ob nedeljah in praznikih 12 Din. Izkaznica za omarico 3 Din, ob nedeljah in praznikih 5 Din. Pri mesečnih izkaznicah (blok z 20 izkaznicami, ki se mo rajo porabili v mesecu) sc daje 20 odstotkov, oziroma pri izkaznicah za kabino 10 odstotkov popusta. Te izkaznice prodaja mestno knjigovodstvo. Kombinirane karte: karta za vožnjo z avtobusom sem in tje, ter kopanje (brez omarice ali kabine) 5 Din, karta za- vožnjo tja in kopanje 3 Din (ta velja samo do 12.45 ure), kombinirane karte se prodajajo edinole na Glavnem trgu. Karte, kupljene ob pol 12. uri ali pozneje, veljajo za kopanje ves popoldne. Karta za vožnjo Kamniica-Maribor 1 Din, toda samo do 15.45. Izkaznice za perilo, in sicer za rjuho, velja 4 Din, za obrisačo 2 Din, za damsko kopalno obleko 6 Din, za moško kopalno obleko 3 Din. Za perilo pa je treba zastaviti določen znesek, ki se pri oddaji perila vrne, in sicer za rjuho 30 Din, za obrisačo 15 Din, za damsko kopalno obleko 40 Din, za- moško kopalno obleko 20 Din. Pristojbina za shrambo dragocenosti znaša 2 Din, za telefoniranje 1 Din, za izposojilo ležalnega stola pa 5 Din. Odškodnina za izgubljen ključ znaša 20 Din, garderoba za kolo 50 par, za motorno kolo pa 2 Din. Odškodnina za prevoz čez most z motornim kolesom je določena na 2 Din, z avtomobilom pa 4 Din. V veljavi so tudi v letošnji sezoni vse ugodnosti, ki so jih imela lani razna društva.
Modni listi — v Cirilovih knjigarnah!
Nocoj bo v gledališču poslednja upri zoritev drame Sohaloma Ascha »Bog maščevanja«, ki spada med najboljše letošnje dramske uprizoritve. Znižane cene.
Sokol Maribor I. priredi na- Telovo, 15. junija, tombolo na letnem telovadišču v magdaienskem predmestju. Dobitkov bo izredno mnogo, med temi 12 tombol. Med tombolo bo občinstvo lahko sedelo. Po tomboli bo veselica. Tablice se že prodajajo.
Vlomilec Oton Novak se Je vdal. Po
daljšem zaslišanju se je omehčal včeraj popoldne tudi Oton Novak, ki je bil aretiran zaradi vloma v Jakličevo pisarno. Priznal je, dia je vlomil v Jakličevo pisarno in v blagajne inženjerjev Šlajmerja in Jelenca njegov brat Karol, ki pa je v zadnjem času pobegnil. Kari se klati nekje po mestu in je verjetno, da ga bo še danes zasačila roka pravice.
Fantom Durmitorja. Prvi veliki zvočni^ film, ki je popolnoma posnet v naši državi in s pomočjo naše vojske. Naj lepši kraji naše domovine, starodavni in moderni del našega Sarajeva, ponosni Beograd, patricijski Dubrovnik, romantična Drina in pa s pragozdi porasla črna gora so posneti v tem filmu. Vsa mika-vost, vse lepote, vse nevarnosti teh naših najlepših krajev nam kaže ta film. Poleg izrednih in senzacijonelnih naravnih posnetkov spreml ja ta film prav lepo in ljubko dejanje. V glavnih vlogah Slovenka, znamenita filmska igralka Ita Ri-na, poleg nje prvikrat v filmu prepovsod znani gledališki igralec Hinko Nučič, tudi naš rojak. Vsa druga mesta pa so zasedena s prom-inentnimi nemškimi igralci kakor Carl de Vogt, Albert von Kersten, Ernst Dumcke itd. »Fantom Durmitorja« irna tudi v tujini ogromen uspeh, kajti kritika pravi, da tako lepih in tako romantičnih naravnih posnetkov še ni pokazal noben film. Film je pretežno povzet v nemškem, deloma pa tudi v srbohrvaškem jeziku. Premiera bo v sredo v Grajskem kinu.
Kino Unton: Danes zadnji dan »Ljubavni regiment«, izvrstna vesela vojaška opereta krasnega petja in lepih melodij z Gustavom FTohlichom in srčkano Dolly Haasovo. Od petka dalje senzacija dneva, velefilm »Don Quichotte« z ruskim odrskim umetnikom in najboljšim pevcem sveta Flordom Šaljapinom.
REPERTOAR:
četrtek, 11. maja ob 20. uri: »' ščevanja«. Znižane cene. Zadr Petek, 12. maja ob 20. uri: »Pic i ceri Pie in Pina Mlakarja«. Sobota, 13. maja ob 20. uri: »A mi!«. Prvič v sezoni. Izven. Nedelja, 14. maja ob 20.-uri: » Znižane cene.
Pia in Pino Mlakar, prizna par, ki je letošnjega marca tudi borskem gledališču pred nabito šo dosegel prav nenavadno vel ter se izraža o njem tuja kriti laskavo, ponovi svoj zanimivi ih cert v petek 12. t. m. Veljajo :i perne cene.
Ir*
Bog ma-
ijič.
sni kom
dieu Mi-
Mornhr*.
ni pesni v rnari-polno hi-ik qg>eh La "Selo :sni kon-iižsne o-
Pri prehlajenju, hripi, vnetji oteklih mandljih, živčnih bolein, ganju v, udih, storite dobro, čep-za vsakdanjo izpraznjenje črees da popijete pol čaše naravne F* šefove« grenčice. Po sodbal tednih klinik se odlikuje »Franz) voda radi sigurnega učinka ji uporabi. »Franz Josefova« gn dobi v vseh lekarnah, drogerij
cerijskih trgovinah.
v vratu, ah, tr-askrbite & s tem, •anz Jo-univerzl-'osefova« . prijetni lčica se in spe-
čo vodo.
'prija naj«
‘lin izvabil azvrta, v !iJirešernovi Jo skušal Je stopite ed katero daj stečaj« hščar Konje tovarne Vedela od ^aj jene-■ odpeKa-obvladafei iz-
prosim, vsipajte , *, Kati' einerjevo sladno kavo in pravi »Franci V« kavni dodatek v hladno in ne v ki Tako se kuha pravilno in tak bolje!
Prijet pohotnež. Včeraj zj tiraj okrog 5. ure je odhajala z doma pr« kolodvoru na majniški izlet 101etna te mka Ema Gradišnikova. Ko se je za tra utek ustavila pred reklamnimi izložb1- tukajšnjih kinematografov ob vrtni ograji pivovarne »Union« na Aleksandri. >vi cesti, je prišel mimo precej vrnjeni v letni brezposelni zasebni uradnik B. deklico, ki je precej krepko bližnjo vežo tvrdke »Bata« v ulici, kjer ji je zamaši usta posiliti. V zadnjem trenutku j v vežo neka kmečka ženska, je K. pobegni. Mimo ste se no pripeljafta na kolesih go® rad Pulko s Tezuega in stri »Teksta« Ivan Simič. Ko st preplašene in jokajoče dekli znanec nameravaj, sta se m la za njiim in ga po hudem b< in izročila policiji. K. je pri javi, da je bil pajain in da s* '»česar ne spominja.
Dober plen carinskih organov. Predvčerajšnjim so odkrili organi tukajšnje glavne carinarnice pri zaseNjOici S. T. v Jenkovi ulici znatno zalogo tihotapskega blaga. Iz skrivališča so spravili rta. dan 4 in pol kg saharina', več. sto zavojčkov cigaretnega papirja, 50 vžigalnikov in večjo množino raznega drugega tihotapskega blaga.
Tatinska podnajemnica. Pri Maa® Knimwaldovi v Grajski ulici je v zadnjem času stanovala 37-letua šivilja Marija Belejeva. Pretekli torek pa je podnajemnica Belejeva na tihem odšla in odnesla svoji gospodinji iz omare vse prihranke v znesku 1350 Din, štiri zlate prstane in zlato zapestnico v skupni vrednosti 3.950 Din. Belejeva je izginila brez sledu.
Drobne vesti s policije. Preteklo noc je policija aretirala 10 oseb. Neka Jožica M. je bila aretirana radi ratzžaljenja kraljevskega doma, neka Josipina T. pa zaradi prepovedanega povratka1. Nadalje so (romali v policijske zapore Rupert K. radi pofcepuštva, Tilčka M. zaradi vlačugar-stva in tajno prostitucije, Alojzij V. in 4 njegovi tovariši radi pretepanja ter neki Avgust V. radi razgrajanja. Prijavljen pa je bil Karl Z. radi poškodbe tuje lastnine. Med prijavami imajo zabeleženo prometno nesrečo, ki se je pripetila v Je-zdarski ulici. Neznan kolesar je z vso silo zavozil v kolesarja Josipa Laha in ga podrl na tla. Pri padcu se ie Lah tako hudo poškodoval na glavi, da je obležal nezavesten in so ga morali spraviti v bolnišnico. Brezobzirni kolesar je pobegnil brez sledu.
Zapreka.
Sin: Papa, jaz bi se rad oženil!
Oče: Zdaj že še ne, si premlad in preneumen.
Sin: In kadar bom pametnejši?
Oče: Takrat se gotovo ne boš oženil
_ V M a r i b o r u, dne 11. V. 1933.
^i
Mariborski »V E ČER NIK« Jutra
mmMMHMHHin mmammamammammmmmmm
Stran 3.
Spored zletnih dni v Ljubljani
Edinice mariborske župe se z vso vnemo pripravljajo za prvi pokrajinski zlet.
V telovadnicah in na letnih telovadiščih edinic mariborske sokolske župe je opaziti živahno vrvenje in resno pripravljanje za zletne in medzletne tekme, ki bodo ob priliki prvega pokrajinskega zleta SKJ v Ljubljani. Pričakovati je, da se bo mariborska sokolska župa udeležila zleta v prav častnem številu in pri tekmah odnesla precej lavorik.
Prireditveni odsek za prvi pokrajinski zlet je že izdelal spored, ki se bo morda malenkostno spremenil, v glavnem pa bo naslednji:
5. junija: nastop dijaštva: nastopa se
bo udeležila vsa srednješolska mladina iz naše banovine. Dijaki bodo nastopali s prostimi vajami, z orodno telovadbo, * igra-mi in tekmami v odbojki.
18. junija: nastop dece, naraščala In vojaštva. Zjutraj bodo skušnje, ob 11. uri dopoldne sprevod, ob 15. uri popoldne Pa javni nastop na zletišču.
21. junija:	svečana	otvoritev	zletne
razstave ljubljanskega Sokola. Razstava je nameščena v paviljonih na velesejm-skem prostoru.
25., 26. in 27. junija: Prve medzletne tekme »Saveza SKJ«. Tekme bodo na zletišču.
27. junija: Prihod in sprejem tujih in domačih gostov.
28. junija: Vidov dan. Zjutraj skušnje članov in članic na zletišču. Ob 11. uri dopoldne slavnostni občni zbor ljubljanskega Sokola. Ob 11.30 koncert Glasbene matice in orkestralnega društva na Kongresnem trgu. Popoldne ob 15. uri prva javna telovadba: proste vaje članov in članic, nastop vojaštva, posebni nastopi žup in samostojni nastop ljubljanskega Sokola. Ob 20. uri slavnostna akademija ljubljanskega Sokola na zletišču.
29. junija: Glavni zletnl dan. Ob 9. uri
zbor za obhod. Ob 11. uri razvitje novega prapora ljubljanskega Sokola, ki mu ga je daroval kTalj. Ob 16. uri javna telovadba na zletilšču. Po nastopu bodo na velesejmskem prostoru ljudska veselica in razne akademije.
30. junija: zaključek zleta.
Proslava srebrnega jubileja Narodno strokovne zveze. Letos mineva 25. leto, odkar 'je naš narodni delavec stopil v lastno strokovno organizacijo, ki se je naglo razvila po vsej slovenski zemlji. Pred 25. leti je dvignil naš narodni delavec glavo in ni klonil v dolgi dobi niti tedaj, ko je vihtela neusmiljeno nad njim krvavi bič avstrijska buržuazija. Srebrni jubilej narodne delavsko-strokovne orga-tuz-cije bo izraz splošnega narodnega kulturnega in političnega hotenja ter u-^jjuvljanja. Zato ni čuda, da je med na-s'in delavstvom zlasti v Mariboru, ki se še danes nič boljše ne godi, ki je še _Ues teptano, za proslavo tako veliko j^jnmanje. Poseben vlak, bo vozil ude-ezencc na proslavo v Ljubljano. Za ude-.ezence je dovoljena četrtinska* vožnja jn dobe člani Narodno strokovne zveze ^tirnacije za vožnjo v pisarni podružnice v Sodni ulici med uradnim! urami, Vsi ostali pa pri »Putniku«. Legitimacija j ne io Din. Doslej se je prijavilo že ei)o število udeležencev. Naj ne bo no-1enega med narodnimi delavci, ki bi v eaeljo ne pohitel v Ljubljano! Narodno aelavstvo na plan!
Naši vinogradniki za svoje interese.
,a zadnjem občnem zboru mariborske ^urarske podružnice so bili za občni zbor ■narskega društva dravske banovine, * bo letos v Novem mestu, sprejeti naslednji važni predlogi: banska uprava Naj pravočasno objavi razpis oddaje tr-sn^a materiala in dreves od banovin-'m drevesnic potom časnikov, Vo rk,'	krajih pa z razglasom, ta-
.	?	raz,Pisu obveščen vsak po-
*d™eze" Y.ln°CTadnik tudi v najoddalje-kranh. Prošnje naj se upoštevajo po vrst. kakor prihajajo, vendar naj se da prednost malim vinogradnikom. Strogo naj se izvaja zakon o pospeševanju vinogradništva glede trsnic, oziroma na Pristnost podlag m cepičev, v krajih, kjer vinogradniki prerano bero, naj u-bravne oblasti ostreje izvajajo določbe
zakona o vinu. Nadalje naj se omili izterjava davkov v vseh vinorodnih krajih. Banska uprava naj ne sili občin na določevanje višjih trošarin, kakor jih občine same predlagajo. Merodajna o-blaist naj izvaja najstrožjo kontrolo vina v Dravinjski in Savinjski dolini, kjer se po gostilnah in vinotočih še vedno točita šmarnica in izabela. Kontrola finančnih organov v teh krajih ni imela doslej nobenih uspehov. Vinogradniki dravske banovine končno odločno odbijajo vsak poizkus, da bi se obremenili s kakršnimi koli taksami na svoje neprodane produkte. Posebej opozarjamo, da je v sedanjem bednem položaju slovenskega in vsega jugoslovanskega vinogradništva predlog g. senatorja Šiloviča in njegovih tovarišev stvarno nemogoč. Vse te predloge bo mariborska podružnica stavila občnemu zboru v Novem mestu.
Na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se prične novo šolsko leto 15. septembra t. 1. Sola traja dve leti in ima internat za 60 gojencev in 57 ha veliko posestvo z vsemi kmetijskimi panogami. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Kmečki sinovi, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma, imajo pri sprejemu prednost. Sptejme se tudi nekaj eksternistov (izven zavoda stanujočih). Mesečna vzdr-ževalnina znaša od Din 25 do 300 in se določi individualno po premoženjskih razmerah prosilcev. Prošnje za sprejem (kolek Din 25) je poslati ravnateljstvu najkasneje do 15. julija t. 1. ter priložiti: krstni list, domovnico, odpustnico odnosno zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole in obvezno izjavo staršev odnosno varuha, da bodo krili stroške šolanja. Pridni sinovi manj premožnih posestnikov, ki reflektirajo na znižanje mesečne vzdrževalnine in žele banovinsko štipendijo ali štipendijo okrajnega kme-
tijskega odbora, morajo priložiti tudi premoženjski izkaz z uradno navedbo višine zemljiškega davka ter gospodarskega stanja staršev in izjavo, da ostanejo po končanem šolanju na domači kmetiji. Podrobnejša pojasnila daje na željo ravnateljstvo.
Šolska mladina trna za obisk letošnjega XIII. Ljubljanskega velesejma, ki bo od 3. do 12. junija, znižano vstopnino po
3 Din za učenko oziroma učenca, ako je obisk skupen pod vodstvom učiteljstva. Dan obiska poljuben. To velja za vse šole in učne zavode. Ogled velesejma nudi mladini najpraktičnejši pouk o razvoju in stanju našega gospodarstva, istočasno pa vzbuja in krepi nacionalno zavest, saj je velesejem forum, kjer je praktično prikazana delavnost, zmožnost in organizacijski talent našega človeka.
Ptuj
Osebna vest. Ptujski župan g. Ladislav Jerše bo od 15. maja do 27. maja t. 1. iz Ruja odsoten, ter vrši v tem1 času funkcijo člana davčnega reklamacijskega odbora v Mariboru. Zategadelj v času odsotnosti ne bo sprejemal strank.
Esperantski klub se je te dni. ustanovil v Ruju. Širjenje ideje miru, medsebojnega spoznavanja in sprave med narodi, ki si jo je zapisalo esperantsko gibanje kot glavni smoter, pozdravljamo na tem mestu z vsem srcem. Naj tudi ptujski esperantski klub s svojim delovanjem nekaj doprinese za uresničenje te ideje, ki se danes premnogim še zdi utopija, a bo prej ali slej postala dejstvo. Vsi tisti, ki mislijo h klubu pristopiti, se naj blagovolijo prijaviti pri tržnem pregledniku g. Domanjku.
Šport. V nedeljo, 14. t. m. bo v gornji dvorani Narodnega doma v Ptuju ustanovni občni zbor novega športnega kluba. Vsi tisti, ki se zanimajo za športno gibanje sploh, in ki jim je mar do združenja naše mladine v Ruju v športnem klubu, so prisrčno vabljeni, da se ustanovnega občnega zbora udeleže!
Samomor, nesreča ali zločin? Davi ob po! 4. uri je našel progovni čuvaj na progi med Ptujem in Moškajnci razmesarjeno truplo 19-letne Marije čušove, ki je služila za deklo v Spuhlji. Nesrečno dekle je povozil najbrže nočni brzovlak, ker je ležala glava 30 metrov od trupla. Nadaljna preiskava bo ugotovila, ali je šla dekle sama v smrt, ali pa je bila žrtev zločina. Ni pa tudi izključeno, da je postala žrtev smrtne nesreče.
Policijska vest. Aretirali so 53-letnega brezposelnega slikarskega pomočnika Adolfa Jagerja. pristojnega v Maribor, a brez stalnega bivališča, radi vsiljivega beračenja in pohajkovanja po mestu kljub prepovedi. Izročili so ga sodišču.
Prevalje
Zborovanje vojnih oškodovancev. Z
ozirom na poziv okrajnega glavarstva v, Prevaljah, ki se je doposlal občinam gie-de povračila vojne škode v simislu § 21 t. 2 finančnega zakona za leto 1933/34, je odbor vojnih oškodovancev, oddelek za Koroško, smatral za potrebno sklicati sestanek vseh vojnih oškodovancev za nedeljo 7. t. m. v gostilni g. Rozmana v Revaljah. Sestanku, ki se ga je udeležilo nad 200 vojnih oškodovancev, je prisostvoval tudi narodni poslanec gosp. inž. Pahernik. Oblast je zastopal gospod podnačelnik Milač. Takoj po pozdravu je povzel besedo g. poslanec Pahernik ter nam razložil delo, ki ga je v ta namen že napravil pri raznih ministrstvih; zainteresiral je vse slov. narodne poslance in senatorje, bil je pravkar v Beogradu v tej zadevi in obljubil, da se bo podal v najkrajšem času zopet tja, kjdr bo na-
pravil še vse korake, ki so mogoči, da vojni oškodovanci tudi v teh krajih pridejo do svojih pravic. Zborovalci so izvajanja g. poslanca z zanimanjem vzeli na znanje, kar je pričal dolgotrajni aplavz. Predsednik in tajnik odbora sta podala še razna pojasnila ter izjavila, da je vendar mogoče, da se fin. zak. za leto 1933/34 tiče tudi nas vojnih oškodovancev iz leta 1919, to pa radi tega, ker je bila Škoda takoj po urniku avstrijskih čet po komisiji dež. vlade za Slovenijo ugotovljena in cenjena ter bi bilo smatrati to komisionelno ugotovitev istovetno s sodbo in rešitvijo prvostopnih sodišč za »ratnu štetu« v smislu prej citiranega zakona. Ukrenilo se je vse potrebno, da dobimo potrebna pojasnila.
Soort
Službena objava M. Z. S. P.: Redni občni zbor Mariborske zimskošportne podzveze bo glasom sklepa upravnega odbora dne 10. junija 1933 ob 20. uri v Mariboru v hotelu »Orel«. V primeru nesklepčnosti ob določeni uri, bo občni zbor pol ure kesneje ob vsakem številu navzočih članov. Dnevni red: 1. a) Poročila vseh funkcionarjev glasom § 18 pravil, b) debata o teh poročilih; 2. poročilo nadzorstvenega odbora; 3. volitve: a) funkcionarjev glasom § 18 pravil, b) nadzorstvenega odbora (§ 26), c) razsodišča (§ 27); 4. določitev službenega gkisila; 5. a) predlogi članov glasom § 16 točka 3, b) slučajnosti. Za Upravni odbor: Ivan Roglic 1. r., predsednik.
Medklubski odbor LNP, službeno. V nedeljo 14. t. m. se odigrajo naslednje tekme: v Mariboru na igrišču 6K Rapida ob 9. uri prijateljska tekma SK Železničar rezerva: SK Rapid rezerva in Wolfsberger SK. Službujoči odbornik g. Amon. V Čakovcu se odigra ob 16. prijateljska tekma ISSK Maribor:Čakove-čki SK. Službujoči odbornik g. dr. Fra-netovič. Tajnik.
Odbor za delegiranje sodnikov pri MOLNP, službeno. Nedeljske -tekme sodijo: SK Rapid rez.:SK Železničar rez. g. Kager, SK Rapid :Wolfsberger SK gosp. Nemec in ISSK Maribor: Čakovečki SK g. Mohorko.
Sokolstvo
Navodila za I. pokrajinski zlet SKJ.
Za vse udeležence zleta izda gospodarski odsek dvoje brošur: navodila za zlet in spored vseh prireditev v zletnih dneh. V obeh brošurah bodo tudi insenaiti in so jih akviziterji že pričeli nabirati. Ker je inseriranje v interesu vsakega posameznika iti bo v teh brošurah z ozirom na veliko naklado možen velik uspeh, naj bi ne bilo trgovca, obrtnika, hotela, industrije itd., ki ne bi inseriral v teh dveh brošurah I
dolinski:
On pa se je poslavljal od mladosti « • •
Medlo je sijalo solnce, kakor petro-[eika, kadar dogoreva. Tudi gorko ni bilo več, komaj da ju človek občutil, če {• ^opil iz hiše. Zjutraj je bila slana, ka-sneg je ležala po ogradah, šele proti Poldnevu se je razlila rn zemlja je bila vlažna in opolzka. Toliko se je vendar ^Rrela, da so otroci lahko šli ven — hosi seveda, kdo bi pa že dal obuvalo, ko Se ,	Dopoldan so prebili v sobah,
'*‘a'i skozi okna in sanjali, kaj bodo 'ocelj popoldne. Eno so pa želeli: da bi jalo solnce! Sedeti v nedeljo v sobi je endarie prežalostno. Včasih so se ob esenskih popoldnevih bojevali po ogra-®h, pot je bila vseširom prosta, saj so nj,ve bile prazne.
c, lepo je tako bojevanje! Grude letč 1 p/-	’.	aH malokatera zadene, ker ne
> niti do boine črte. Zdaj prodira ta d 3; r/daj ona. krlčiio. vznodbujaio drug '”usega. Včasih kateri tudi kaj dahi, pa
to je tako malenkostno, da bolj hrabri ko plaši.
/Jelkov Vanek je sedel za mizo, sam s sklonjeno glavo, kakor da bi premišljal o čem. Včasih mu je ušel pogled .skozi okno, proti ogragam, kjer se je belila cerkev in kjer so se podili otroci. Poznal je vse in duša mu je trepetala v neznanem koprnenju, da bi bit med njimi, pa se vendar ni mogel odločiti, ali bi šel ali Pa bi ostal. Mikalo ga je, da bi stekel med nje, jih vodil kakor prejšnja leta. Mar ga ne ix>grešajo?
V kotu je stal brat Tinček in se oblačil površno, z naglico. Dvakrat je vtaknil desno nogo v levo hlačnico, ko pa je do-znaJ, da ni prav, je začel znova. Potlačil je prihuljeno kapo na glavo, še odrezal kos kruha, ko je dognal, da ni ne matere ne Lojzeta v sobi, ga skril v žep in že prijel za kljuko, ko se je obrnil do brata.
»Vanek, ali ne greš?« je vprašal. »Dolenjske bomo. Tudi Kozarjev bo prišel!« V Vaneku je zavrelo, da je že vstal za-rdevši in hotel nekai vmešati, Pa ^ je sesedel nevedoma in nehote, in jeknfl
kakor ratzžaijen:
»Naj!«
Tinček ga ni več vabil, dasi bi ga rad; kakor da ga je razumel, ni mu zameril, tiho se je zmuznil, ko se je še ogledal in doznal, da ga mati no vidi. Vanek ga je videl, kako se je pomešal med prijatelje. In sklonil je glavo kakor v bridkost potopljeno...
Pa so prišli ponj vsi iz tiste ulice, od vseh petih hiš, prišli in ga vabili:
»Vanek, pojdi! Boš videl, kako bodo bežali. Tebe se bodo bali, ti Jih boš lahko, ampak mi sami...! Kozarjevega so nabili, pa je šel domov ...«
»Res?« se je začudil Vanek in že vstal razveseljen, kakor bi se spozabil in jih gledal z žarečimi očmi, svoje zveste prijatelje, on, junak, ki ga vsa ulica posluša, pred katerim trepeče pol vasi otrok.
Oni pa so kričali vzradoščeni in hiteli skozi tesna vrato. Pa je Vanek nenadoma obsedel, v obraz se mu je naselila trpkost, stisnil jo ustnice.
»Ne greš?« so se prestrašili.
»Ne!« je dahnil in se obrnil proč od njih. Utihnili so in šli brez besede; niso
mu zamerili in se niso jezili nanj, kakor H se drugekrati. Tiho so se zgutnH pobiti im otožni, slutili so, da ne more, da ne sme; zakaj, tega' niso razumeli in tudi razglabljali niso.
On pa, kakor da se je posJavijal od mladosti, je vzdihnil. Dorastel je, v življenje mora. Brat mu je poiskal mesto, da se bo učil za mizarja, že jutri bo šel, in potem...
Kakor v meglo odeta je ležala pred njim bodočnost, ni je videl, ni je poznal, komaj da je zasanjal o njej.
Zbogom vsi lepi spomini, zbogom t! prešerna mladost, neskrbna in brezza-vestna! Takrat te človek razume, ko se mora od raje posloviti!
In Vanek ni šel med otroke in ti mn niso zamerili, kakor da so razumeli vso veliko resnico, dasi niti sanjati niso mogli o njej. To jc bilo takrat, ko je Vanek odrastel neskrbni mladosti in je stopil v trinajsto leto. To je bilo nekako pred adventom, dan pred vstopom v življenje...
Sel bo, na njegovo mesto bodo stopili drugi, še spomnil se ga ne Jao nobeden nikoli.
s***'.«.
Mariborski »VE CER NI K« Jutra
1U 4 J 1 u V I u, u-uc
R«dssawl K^Pikis:
Milijonar m njegov sin
$z angleščine prerode! Josip PoljanecJ
»Tb betaškrileoroi .v govoru so mi kar zoprni,« je godrnjal Disko. »Ljudem ne dajejo čednega mnenja o nas.«
»Ako bi ljudje ne bili urnih nog in ne bi porabili ugodne prilike, kadar se jim mudi,« je odvrnil Salters, »potem bi se morali v resnici sramovati, kakor stoje stvari. Ti se pa uči iz tega, pobič. Bogastvo traja samo nekaj časa, če ga trošiš za razkošje . . .«
»Ampak, če izgubiš vse — prav vse,« je dejal Pen, »kaj pa moreš potem storiti? Nekoč sesm..vodeno modre oči so strmele gor in dol, kakor da bi iskale nekaj, kjer bi našle oporo,« nekoč sem čital — v neki knjigi, mislim — o neki ladji, kjer je bilo vse povoženo — razen nekoga — in ta mi je dejal..,« »Tiho!« je viknil Salters in mu prekinil besedo. »Citaj malo manj, pa se bolj zanimaj za svoje reči, potem si boš laže kruh zaslužil, Pen.«
Harvey je, zagvozden med ribiči, občutil neko gomazenje po vsem životu, ki se je pričelo sedaj na vratu in se končalo v škornjih. Bil je tudi ves mrzel, dasi je bila dušeča vročina.
»Je-li tisto igralka iz Filadelfije?« je vprašal Disko Troop in mrko zrl na oder. »Saj si jo poučil glede Iresona, Harvey, kajne? Sedaj veš zakaj.«
Igralka ni deklamirala Iresonove vožnje, ampak neko drugo pesem o neki ribiški luki Brixham po imenu in o vsem brodovju ribiških ladij, ki so se ponoči v viharju vračale domov, in so njihove ženske zažgale koncem pomola velik ogenj, ki bi jim kazal pot, in na tega so znosile vse, kar jim je prišlo pod roko.
»Vzele so odejo stare majke, ki se je tresla od mraza, a jim jo velela vzeti; vzele so zibelko mladega deteta, ki jim ni moglo reči besedice.«
»Ej4« je vzkliknil Dan, ki je kukal izza pleč Dolgega Jacka. »Krasno! Vendar ■je stvar morala biti cffaga!«
»Jako huda,« je dejal oni iz Galwaya. »Slabo razsvetljena luka, Dan.«
Ampak ves čas niso vedele
Da-li zažigajo kres ali samo
mrtvaško grmado!«
Čudovit glas je segel ljudem v srce. In ko je pripovedovala, kako je morje metalo premočene ribiče, žive in mrtve, na breg in so nosili telesa na luč ognja in vprašali: »Otrok, je-li ta tvoj oče?« ali »Žena, je-li ta tvoj mož?« si po vseh vrstah klopi slišal težko dihanje.
Ko je pevka končala, je bilo kaj malo ploskanja. Ženske so iskale žepne robce, izmed mož jih je pa mnogo s svetlimi očmi strmelo v strop.
»Hm,« je dejal Salters, »da bi to slišal v gledišču, bi veljalo cel dolar, mogoče oelo dva. Seveda, nekateri ljudje si lahko privoščijo. Meni pa se vidi naravnost razsipanje... Ej, kako za božjo voljo pa je mogel kapiitan Edwardes zaiti semkaj?«
»Ni se ga mogoče ubraniti,« je dejal neki Eastportčan zadaj. »Pesnik je, pa misli, da mora povedati svoje.«
Ni pa bil povedal, da se je kapitan B. Edwardes trudil pet let zapored, da bi mu dovolili, da bi smel na spominski dan v Gloucesterju predavati lastno zloženo pesem. Dobrodušni, izmučeni odbor se je navsezadnje vdal njegovi želji. Preprostost in neizrekljiva sreča starega možaka, ko je nastopil v najboljši nedeljski obleki, mu je pridobila naklonjenost občinstva, preden je odprl usta. Brez najmanjšega glasu so poslušali sedem in trideset stihov, s težavo skovanih, ki
.so na dolgo in široko opisovali izgubo •skunerja Joan Hasken pri Georgesu v viharju leta 1867, in ko je končal, so mu ■prijazno enodušno ploskali.
Neki dalekovidni bostonski časniški poročevalec je prišel pesnika prosit, da mu da vso pesem in mu dovoli razgovor; tako svet ni mogel ničesar več nuditi kapitanu Bartu Edvvardesu, bivšemu ki-tolovcu, ladjedelcu, mojstru-ribiču in pesniku, v tri in sedemdesetem letu njegove starosti.
»Veste, pravim, da ie vse tisto resnično,« je dejal eastportčan. »Bil sem v tistem morju, in njegovo pisanje, prav kakor ga je prebral, je popolnoma resnično, in lahko izpričujem, da je vse notri.«
»Ako bi naš Dan ne znal tega bolje narediti z eno roko in pred zajtrkom, bi ga moral naklestiti,« je dejal Salters in se iz splošnih vzrokov potegnil za čast države Massachussets. »S tem pa ne rečem, da je oni precej književen — za državo Maine. Vendar pa —«
»Skoraj bi dejal, da bo stric Salters na prihodnji poti umrl. Saj je to prvi poklon, ki mi ga je naredil,« se je zahe-hetal Dan. »Kaj pa je s teboj, Harvey? Čisto miren si in ves zelenkast si videti. Ti je slabo?«
»Sam ne vem, kaj mi je,« je odvrnil Harvey. »Tako čudno mi je, kakor da bi moja notranjost bila prevelika za mojo zunanjost. Vse me tišči in mraz me spreleta.«
»Neprebavnost? A — to ni nič. Počakamo še, da preberejo imena, potem pa odrinemo, da ujamemo morski odtok.«
Vdove — bile so malone vse iz tega letnega časa — so zbrale vse moči kakor ljudje, katere bodo v malo hipih hladnokrvno postrelili, kajti vedele so, kaj pride. Letoviščnice v rdečih in modrih krilih in jopičih so prenehale s čebljanjem o čudoviti pesmi kapitana Edwardesa in se ozirale, da bi doznale, zakaj vse tako molči. Ribiči so pritiskali naprej, ko se je na odru prikazal uradnik, ki se je bil
razgovarjal s Cheyneom, in je pričel brati seznam onih, ki so se tisto leto ponesrečili, porazdelivši jih po mesecih. Nesreče minulega septembra so se po večini nanašale na samce in tujce, ali njegov glas se je v tihi dvorani prav glasno razlegal:
»9. septembra. — Skuner Florrie Anderson izgubljen z vsemi na krovu pri Georges:
Ruben Pifanati, kapitan, 50 let, samec, Main Street, Gloucester.
Emil Olsen, 19 let, samec, 329 Ham-moud Street, Gloucester, iz Danske.
Oskar Stanberg, samec, 25 let, Švedsko.
Karl Stanberg, samec, 28 let, Main Street, Gloucester.
Pedro, sodi se iz Madeire, samec, stanoval pri Keene-u, Gloucester.
Jožef Welsh, alias Jožef Wright, 30 let, St. Jolm’s, Nova Fundlandija.
»Ne, iz Auguste, država Maine«, je zaklical neki glas izmed zbrane množice v dvorani.
»Najet je bil v St. John’su,« je dejal uradnik, gledajoč v zapisnik.
»Vem. Ampak doma je iz Auguste. Moj vnuk je.«
Uradnik je napisal s svinčnikom popravek na rob seznama, in nadaljeval:
»Isti skuner: Charlie Ritchie, Liverpool, Nova Škotska, 33 let, samec.
Albert May, 267 Rogers Street, Gloucester, 27 let, samec.
27. september. — Ervin Dollard, 30 let, oženjen, utonil v čolnu pri Eastern Point-u.«	-n~
To ime je zadelo v živo; ena vdov se je zganila, kjer je sedela, in je stiskala ter odpirala pest. Gospa Cheyne, ki je gledala prizor s široko odprtimi očmi, je vrgla glavo nazaj in sapa ji je zastajala. Danova mati, ki je sedela nekoliko sedežev na desni, jo je videla in slišala in hitro prihitela k njej. Branje se je nadaljevalo. Ko je uradnik dospel do januarskih in februarskih nesreč, so vdove od bolesti stiskale zobe.
Protižldovstvo hi dunajski znanstveniki.
Dunajska in celotna avstrijska javnost se živo zanima za afero, ki ima svoj poseben pomen za rbntgenološki kongres, ki bo v bližnji bodočnosti v Bremenu. Vsi avstrijski rentgenologi so nam reč sklenili, da ne bodo sodelovali na tem kongresu. Predsednik dunajskega rontgenološkega društva je vseučilišiši profesor dr. Kienbbck, brat predsednika avstrijske državne banke. Iz Nemčije pa so te dni prejeli dunajski rčntgenologi »nasvet«, naj letos nasprotno dosedanjim običajem ne delegirajo svojega predsednika kot poročevalca na kongresu. Dr. Kienbock namreč nima po mnenju nem-
ških narodnih socialistov dovolj »rasnih« pogojev za tak nastop, ker je njegova mati Židinja. Dunajsko rontgenološko društvo je nato soglasno, torej tudi z glasovi svojih arijskih članov, sklenilo, da se ne udeleži kongresa v Bremenu. Dunajski medicinski krogi so izredno ogorčeni nad tem, da se tako ugledni uče njak desaviiira s strani Nemčije zaradi svoje »nečiste rase«.
Tragična smrt umetnice.
Na Dunaju je bila v svojem stanovanju najdena mrtva znana slikarka in portre« listka Irma, Katzova. Bila je žena upokojenega bančnika, ki je našel svojo že-
no zjutraj zastrupljeno s svetilnim plinom, v njeni spalnici. Dosedanja preiskava je dognala, da gre za' nesrečen primer in da, je samomor izključen.
Sleparji so iznajdljivi.
Berlinska kriminalna policija je aretirala pred dnevi lastnike nekega zelo sumljivega podjetja, ki je obstojalo v Berlinu že od knskega oktobra pod zvenečim imenom »Srednjeevropska inkaso centrala«. Vsem trem »ravnateljem« podjetja je policija po izvršeni preiskavi dokazala neštete velike sleparije. Namen podjetja je bil iztirjevanje trgovskih dolžnikov, za kar so podjetniki zahtevali od
lahkoverfnh trgovcev po 10 do 15% iz* tirjanih zneskov. Policija pa je ugotovila, da so ti vzorni ravnatelji s celim štabom pomožnega osebja, iztirjali res znatne zneske, niso pa svojim strankam od-računavali nobenega denarja, temveč so vse spravljali v lastni žep.
Panika v gledališču.
A.: Prosim vas, kaj se je pa zgodilo na galeriji?
B.: O nič posebnega. Ko je glavni junak na odru umrl, je začela neka stara gospa divje vpiti in kričati, ker ji je igralec — dolžan za hrano!
Mali o
Rasno
SOBO
alt primeren prostor za prikrojevanje čevljev ali kaj sličnega iščem. Dam tudi ha svoje stroške preurediti. Ponudbe na upravo »Večernika* pod »Prikrojevanje«. 1698
MODRA GALICA
io Din S.65 za kg le družbe-1m Članom v vsaki množini ta razpolago pri Kmetijski
Iružbi. Meljska cesta 12.
1587
NOGOMETNE ŽOGE
i zračnice v vseh velikostih udi Iv. Kravos. Aleksandro-a cesta 13.	1526
POHIŠTVO
lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ul. 22. nasproti tvrdke V. Weixl.
MARTIN SAFRAN.
sobo-, črkoslikar, pleskar in ličar, Maribor, Slovenska ul. 16, prevzema vsa v to stroko spadajoča dela ter jih izvršuje dobro ln poceni. ' 1664
SURKOL,
sigurno sredstvo za pokon-čavanje ščurkov in rusov. Drogerija Kanc.	1404
JOS. T1CHY IN DRUG.
Kmices. elektrotehnnično podjetje, Maribor. Slovenska ul. 16, tel. 27—56, proizvaja elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroln-stalacijskega blaga po konkurenčni ceni.	5t9
Prodam
NA PRODAJ NOVO ZIDANA HIŠA.
vodovod, elektrika, dvorišče, vrt, 480 kv. metrov, Beograd, Tetovska ulica 38. Lep zračni kraj, brez dolga. Cena 70.000 Din. Naslov v upravi Večernika.	1692
KRASNE STAVBENE PARCELE
po nizki ceni — deloma na obroke — proda Schwarz, Pobrežje, Zrkovska cesta 17. Prepričajte se!	1690
NA PRODAJ:
čisto nova kompletna spalnica iz cvetličnega jesena, nova otomana in rabljena kompletna spalnica z divanom in stensko uro ter nova kuhinjska kredenca. Kačijanerieva ulica 10, pritličje, desno, stanovanje št. 5.	1673
RABLJENO KOLO
prodam za 550 Din. Krčevina, Praprofnikova 11.	1654
Stanovanje
LEPO, DVOSOBNO STANOVANJE
oddam s‘ 1. junijem. Vprašati Aleksandrova cesta 28, I.
1693
DVO- IN TRISOBNA solnčna stanovanja oddam,
Maribor, Smetanova ulica 54, Vprašati v gostilni. 1671
STANOVANJE.
sobo in kuhinjo, v novi hiši oddam solidni stranki. Nova vas, Bolfenkova cesta 6. 1682
Soomnite se CliD
V nalem
DELAVNICA ZA KOLARJA
in mizarja z orodjem se da takoj, v najem. Vprašati v gostilni Muršec, Cirknica, St. lij v Sk>v. gor.	1694
Zgublleno
ZLATO ZAPESTNO URO
sem zgubila v nedeljo. 7. t. m. dopoldne, na poti od gledališke blagajne, Slovenske, Grajske ulice in Aleksandrove ceste. Poštenega najditelja prosim, da isto izroči proti primerni nagradi v upravi »Večernika«.	1695
MODNI LISTI
FRANCOSKI IN NEMŠKI V NAJVEČJI IZBERI V
T
iskovni Zadrugi
MARI BOR, »ALEKSANDROVA CESTA 13
le farno kratekčaf
traja oblastno dovolie'
na	razprodPri
Kormannu
v Mariboru,
Izrabite brezpogojno pr opustitvijo trgovine ta Prl; ložnostni ■ nakup. OgHte s* moja izložbena okna< Tako ceneno Še niste nikdar kupili!
2 O do 50! popu st p tn še €eneiel
todaja konzorcij »-Jutr-a« y Ljubljani; j^dstavmk izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru