17. sefa občinske skupščine
TO!

r
.
GLASILO SZDL
LJUBLJANA-BEŽIGRAD

i!
Leto: Vlil., ŠTEV. 7 (63) OKTOBER 1968
CENA: 40 par (40 Sdin)
ZBORH OBČANOV
Skupščina o svojih stališčih
Pripravljeni na obrambo
22. oktobra je bila seja ko Ordinacijskega odbora za narečno obrambo pri občinski konferenci Socialistične zve ze delovnega ljudstva. Udele žili so se je predstavniki občinske skupščine, četrtnih ko mitejev Zveze komunistov. Zveze borcev in družbenih organizacij.
Poglavitna naloga je, seznaniti ljudi z vseljudsko ob rambo, da bodo vedeli za naloge, ki jih imajo, so poudarili na seji. Med drugim bodo organizirali predavanje po vseh krajevnih skupnostih. Pomembno vlogo pa bodo imele tudi športne organizacije, taborniki, strelci in or ganizacija ljudske tehnike.
Milijarde za šole
5 novih osnovnih šol, prva v Soseski 5
V prihodnjih petih letih bo treba za Bežigradom zgraditi še pet osnovnih šol. O programu je razpravljal svet za prosveto in telesno vzgojo. Menili so, da bi morali novo šolo najprej zgraditi v Soseski 5, da bi razbremenili obstoječi osnovni šoli »Dr. Vita Kraigherja« in »Danile Kumar«. Potlej bi prišla na vrsto šola v novem delu Savskega naselja, v novi Soseki 3 v Stožicah, na Črnučah in v novi Sose-
:
m
s
%
«
»■■■■•■■•■•■■■■■■•■■■■■■•■■■■■■•■■•■■■J
i
■
r
i.
<*
:
i
:
:
n
*
BI
:
k
:
t
1a«aaBa
AFERA BOC
Ze v zadnji številki našega Hita smo obvestili bralce o razpravah, ki jih je afera Boc sprožila v javnosti in tia seji občinske skupščine. Tokrat ponovno obravnavamo ta problem, ker se nam zdi, da so stvari po razpravah na dveh sejah občinske skupščine že toliko jasne, da je mogoče o njih trezno spregovoriti nekoliko več.
Prva, dokaj zanimiva ugotovitev je, da je tudi ta afera ki jo je pravzaprav sprožila tragična smrt neprijavljenega delavca, najprej in prvenstveno našla svoj odmev v iskanju domnevnih krivcev, ki so omogočili, da se je družina Boc lahko ekonomsko krepila mimo svojih obveznosti do družbene skupnosti. Domnev o tem, kdo je kriv, je bilo več, ven-dav pet se je osnovna ost fevttike ustnerila proti občinski skupščini in njenim upravnim organom. Prav zaradi tega se nam zdi seda), ko smo imeli možnost temeljito pregledati vse materiale, ki so s to afero v zvezi, potrebno poudariti, da je pri iskanju krivde treba ločiti predvsem naslednje:
Ze precej daleč so tisti časi, ko se je občinska skupščina oziroma njeno predsedstvo operativno vpletala p reševanje posameznih problemov. Po načelih naše samoupravne ureditve je vsaj pri ms v Sloveniji občinska skupščina že postala organ, ki v okviru zakonov vodi določeno politiko na svojem območju, medtem ko je njen upravni aparat operativno telo oziroma izvajalec take politike. Prav zaradi tega je milo rečeno, neodgovorno tudi v primeru afere Boc pripisovati kakršnokoli krivdo sedanji občinski skupščini oziroma njenemu predsedniku, pa tudi sedanji občinski upravi, ker so ti problemi časovno preveč odmaknjeni. Poznano je tudi, da sc je prav občinska skupščina in njen predsednik v zadnjem letu in pol zelo prizadevala, da bi se spremenila tudi zasedba delovnih mest v občinski upravi, tako da bi lahko ta čimbolj izpolnjevala naloge, ki so določene z zakoni oziroma sklepi občinske skupščine.
Skrbna proučitev vseh zapisanih mnenj, podatkov in stališč v zvezi s to afero pa po drugi strani vendarle kaže, da takratni občinski aparat ni do volj odgovorno in kvalificirano opravljal svojih obveznosti. Ker gre za časovno precej odmaknjene dogodke, bi danes najbrž težko razkrivali, koga prizadene pri tem največ odgovornosti, menimo pa, da je skoraj gotovo iskati vzroke v slabi strokovnosti kadrov, v površni seznanjenosti z veljavno zakonodajo (npr. vprašanje ponovnega postopka za davčno odmero za leta, za katera je Vrhovno sodišče razveljavilo odločbe), kasneje pa tudi v spremenjeni davčni zakonodaji, ki je npr. samo z odpravo registriranja računov odvzela davčnim upravam osnovno možnost za ugotavljanje prometa pri zasebnih obrtnikih.
Tudi pri obravnavanju tega primera smo zasledili, da so bile v zvezi z njim imenovane nekatere osebe kot možni krivci, čeprav brez kakršnihkoli konkretnih dokazov. Pri tem so prišli e ospredje stari računi in nesporazumi, antipatije in poslovni interesi Prav zaradi tega se nam zdi, da take domneve, ki so javno Izražene, čeprav brez kalcih konkretnih podkrepitev, bolj kažejo na nizko moralno vrednost tistega, ki jih iznaša, kot pa na kakršnokoli socialistično zavest. To, da jemljemo dobro ime kateremukoli državljanu, ne da bi bili sposobni karkoli dokazali pa je v nasprotju z osnovnimi humanističnimi načeti našega socializma
skl 7 na Ježici. Odločili so se, da bi bilo najprimerneje graditi šole za kabinetni pouk. Imele naj bi po 18 učilnic, da bi lahko uvedli eno in pol izmenski pouk. Takšna šola bi veljala 420 milijonov st. di-nrjev.. To se pravi, da bi morali za priodnjih pet let zagotoviti v občinskem proračunu več kot dve milijardi st. dinarjev za gradnjo osnovnih šol.
Člani sveta so poudarili, da bo šole treba graditi istočasno z gradnjo novih stanovanjskih sosesk.
Razpravljali so tudi o programu za razvoj otroškega varstva. Nove vrtce naj bi gradili z Bežigradom v prihodnjih letih po
V »Topsu« »»Rog« ali »»Vega«?
Tovarno aparatov in instrumentov »Vega« se. je ponudila, da prevzame tovarno »Tops« v Savljah, ki je v stečaju. Poročali smo že, da je bila doslej edini ponudnik tovarna »Rog«. Kreditna banka in hranilnica zdaj proučuje programe obeh podjetij. Odločili se bodo v kratkem.
Banka mora izbrati takšno rešitev, da bo s preusmeritvijo proizvodnje v »Topsu« čim manj družbene škode. Pogoji za obe podjetji so enaki: odločili se bodo za tistega, ki bo zagotovil čimbolj smotrno proizvodnjo in najbolj perspektivni razvoj podjetja v Savljah.
naslednjem vrstnem redu: najprej v Soseski 5, potlej pa v Savskem naselju, na Črnučah, v centru Bežigrada, v novi Soseski 7 in novi Soseski 3. Sedem novih vrtcev bo veljalo približno milijardo st. dinarjev.
Občinska skupščina Je na zadnji seji še enkrat obravnavala »zadevo Boc«. Odborniki so potlej razpravljali o zaposlovanju, prisilni upravi v podjetju »Adria aviopro-met« in o spremembah ustave- Skupščina je potrdila tudi dopolnilni zazidalni načrt za Sosesko 5. V gradivu za sejo je bilo še poročilo o poslovanju bežigrajskih delovnih organizacij v prvem polletju, poročilo o izvrševa-nju občinskega proračuna in informacija o počitniških le-tovanjih otrok ter akcijski
Lekarno bodo odprli prihodnji mesec
Bežigrajsko lekarno že dalj časa preurejajo. Na stanovanjskem podjetju menijo, da bo nared sredi prihodnjega meseca. Prodajalne sicer ne bodo povečali, pač pa so uredili nov laboratorij, zamenjali opremo ter prenovili vse prostore.
Pozabljivost pri davkih
Občani niso prijavili svojega dohodka -5.000 opominov
Na občinskem oddelku za dohodke pravkar preverjajo, koliko občanov aa lansko leto ni prijavilo svojega letnega osebnega dohodka, ki je prekoračil dva stara milijona din. Zanimivo ob tem je, čeprav podatki še niso zbrani in preverjeni, da se bo skoraj v vsakem podjetju našel kdo, ki je »pozabil« prijaviti svoj dvomilijonski letni do-
Žalne svečanosti ob dnevu mrtvih
Ob dnevu mrtvih bodo žalne svečanosti na naslednjih krajih: na Zalah 1. novembra ob 15. uri, v Gramozni jami 31. oktobra ob 10. uri, pri jKtrti-sanski grobnici v Stožicah 31. oktobra ob 16. uri, pri spomeniku pred osnovno šolo v Dolu 1. novembra ob 10. urt, pri spomeniku pred zadružnim domom na Črnučah 1. novembra.
hodek. V enem samem podjetju visi pod vprašajem kar 25 takšnih grešnikov.
Za lani so na občini plani rali 33 s'tarih milijonov dohodka iz teh virov, realizirali pa so jih za 40 milijonov. Letošnji plan predvideva 80 milijonov (od davka na osebni dohodek nad 2 milijona), vendar pa bo po vseh znakih prekoračil 100 milijonov starih din.
Za 1967. leto je v naši občini prijavilo svoj letni osebni dohodek 2.485 občanov, ki so skupaj plačali 991 tisoč novih din (99 milijonov starih din). 87 zavezancev oziroma dolžnikov še zmeraj razmišlja, kdaj bo odrinilo ta davek, kar znaša skupaj 66 tisoč novih din (6 milijonov 600 tisoč starih din).
/
Z davki so pač zmeraj križi in težave. V zadnjih dveh mesecih je občinska uprava za dohodke razposlala raznim davčnim zavezancem (glej pod dolžnike) nad 5 tisoč ODOtrunov'	-ne
program Zveze komunistov v Ljubljani.
2e na predzadnji seji so sklenili, da bo skupščina v posebnem pismu razložila svoja stališča okrog »afere Boc«. S prvim predlogom tega pisma se odborniki niso strinjali. Menili so, da mora občinska skupščina obsoditi nepravilnosti, ki so bile in jasno povedati, kakšno politiko hoče izvajati. Izvolili so posebno odbomiško komisijo, ki bo tako opredelila stališča občinske skupščine.
Med odgovori na vprašanja odbonikov je predsednik občinske skupščine Karei Kušar pojasnil, da bodo sklicali sestanek o vseljudski obrambi v občini, uredili bodo cesto Dol — Ihan in nastavili dva davčna inšpektorja. Odborniki pa so zahtevali nadrobneje pojasnilo o prodaji nekega zemljišča, last splošnega ljudskega premoženja, ker so menili, da je bilo prenizko ocenjeno.
O delu občinske skupščine poročamo:
•	Stran 3 — Občinski proračun, letovanja otrok, razprava o ustavi;
•	Stran 12 — Poslovanje gospodarskih organizacij v prvem polletju.
Več kot 4.300 učencev
Bežigrajske osnovne šole obiskuje letos 4.323 učencev ali 30 več kot lani. Prvošolcev je 540. Vse osnovne šole imajo skupaj 148 oddelkov; letos je šest oddelkov manj kot lani, ker so nekatere združili. V varstvu na šolah je 775 učencev.
Na gimnaziji je 774 dijakov. kar je nekoliko manj kot lani.
29. novembra telovadnica v Dolu
Računajo, da bo nova telovadnica pri osnovni šoli v Dolu zgrajena do Dneva republike. Najprej so mislili, da jo bodo odprli že sredi oktobra, toda pri gradnji se je zataknilo: pojavila se je nepredvideno visoka talna voda. Zato so morali tudi nekoliko spremeniti načrt
TAKŠNA BO SOSESKA 7 NA JEŽICI — Ozimke ua maketi Ulica prvoborcev. — Berite na strani 9.
M
1 — Kamniška proga, 2 — Titova cesta, 3 —
Nov prometni red na Titovi cest;
Somo barva - premalo
Kolesarji na pločnik, avtomobili na desno
Na Titovi cesti že nekaj časa velja nov prometni red. Cesta ima zdaj štiri pasove za avtomobile, kolesarji morajo voziti po pločniku, nekatere ulice nimajo več priključka na Titovo cesto, zavijanje v levo pa je dovoljeno le na sedmih križiščih (na odseku od stadiona do Ruskega carja).
Na prometnem uradu mesta Ljubljane smo se pogovarjali s šefom tega urada Milanom Lebanom in projektantom inž. Pavlom Pečen-kom.
»Kako se je obnesla nova ureditev prometa na Titovi cesti?« smo ju vprašali:
• Vozniki, kolesarji in pešci se seveda ne morejo kar čez noč navaditi na nov prometni režim, sta nam odgovorila. Zlasti vozniki tovornjakov in drugih počasnejših vozil še premalo upoštevajo, da morajo zdaj voziti po desnem pasu cestišča. Milica pri tean ne more ukrepati, ker je to stvar prometne vzgoje. Udeleženci prometa se bodo sčasoma le navadili na nove pogoje.«
Ali boste na novih križiščih postavili tudi semaforje?
0 Vse je pripravljeno, da jih lahko postavimo in vključimo v »zeleni val«, kadar bodo prometne potrebe to zahtevale. Na križišču Titove ceste s Posavskega in Dimičevo ulico smo semaforje najprej nameravali postaviti, toda pokazalo se je, da prečnega prometa ni toliko, da bi bili zares potrebni. Povejmo še, da so nova križišča usklajena z generalnim planom urbanističnega razvoja Ljubljane in v prihodnje glede križišč ne bo bistvenih sprememb pri ureditvi prometa na Titovi cesti, razen na Ježici.«
Ali nameravate še dodatno zavarovati prehode za pešce?
9 Pri prehodih za pešce med križišči bomo postavali svetlobne prometne^znaketano-dri kvadrat z likom' pešca na beli podlagi). Ti znaki so se-
stavni del nove ureditve prometa na tej ljubljanski vpadnici, postavitev znakov pa naroči občina.«
Za ureditev troljebusnih postajališč zunaj vozišča verjetno ni bilo denarja?
• Ureditev enega takšnega izogibališča stane kar 10 st. milijonov dinarjev (na Obeh straneh ceste). Bežigrajska občina ima razumevanje za te gradnje, saj so letos ure-
I. reda. Sklad ima seveda na grbi stotine 'kilometrov cest po Sloveniji; če ljubljanske občine pokažejo pripravljenost za sofinanciranje, potem je tudi sklad bolj pripravljen financirati ureditev cest I. reda skozi mesto.
Mestne vpadnice imajo glede financiranja neurejen položaj. Naš prometni urad, pa tudi mestni svet, je seveda brez moči, kar zadeva de-
ulici in popravili cestišče pred Gospodarskih razstaviščem. Upamo, da bo tako tudi vnaprej in bodo tudi postajališča sčasoma prišla na vrsto.«
Prestavitev kolesarske steze na pločnik in zmuijšanje števila priključkov na Titovo cesto sta dve najbolj trajni prednosti nove ureditve prometa. Ali pa ni bojazni, da se bodo oznake na cestišču kmalu zabrisale in bo promet spet tekel po starem?
•	Za oznake na cestišču imamo zdaj bolj obstojne barve in barvati je mogoče tudi pri nižjih temperaturah. Letos bomo prvikrat tik pred zimo obnovili vse oznake. Računamo, da bodo zdržale do spomladi in če bo vreme ugodno jih bomo lahko že februarja meseca spet obnovili. Sicer pa se bodo zabrisali le prehodi za pešce in prečne oznake, vzdolžne črte pa bodo ostale. Kot rečeno, pa bomo prehode za pešce označili tudi s prometnimi znaki.«
Desna asfaltirana pasova Titove ceste nista utrjena, da bi prenesla promet težkih tovornjakov, avtobusov in troljebusov. V jesenskih dneh brizgajo avtomobili (leže.vico na pločnik, med kolesarje in pešce. Ali so predvidena še kakšna dela za ureditev teh pasov oziroma, če bo asfalt spomladi močno poškodovan, kdo bo plačal popravila:	občina, mestni
svet ali republika?
•	Asfaltno cestišče je slabo in to nas je zadrževalo, da se drugačne ureditve prometa nismo lotili že prej. Vendar čakati ni bilo več mogoče, šli smo sicer po obratni -poti in najprej začrtali Titovo cesto kot štiri-pa-sovnico, zdaj pa bo treba urediti vozišča in pločnike.
Načeloma bi moral za Titovo cesto skrbeti republiški cestni sklad, ker je to cesta
mo pa, da bi morali za te mestne ceste nameniti tudi del denarja od bencina in cestnih taks, ki se zdaj zbira na računu federacije.«
PARKIRANJE — Na Trstenjakovi ulici, tik pred križiščem s Titovo cesto, je velikokrat takšnale gneča. Prometni znak »prepovedano parkiranje« ne zaleže dosti. V ozki ulici se večkrat ustavijo tudi tovornjaki in razkladajo blago.
Novi vrtec „razprodan”
Starši so prijavili 156 otrok, vrtec jih sprejme 121
Vrtec v krajevni skupnosti »Boris Kidrič«, zraven gimnazije, bodo odprli v začetku novembra. Pri gradnji je bilo precej zapletov, in tudi več denarja je bilo treba, kot so sprva računali.
V vrtcu bo 121 otrok (35 dojenčkov in 86 predšolskih). Po načrtih naj bi vrtec sprejel 100 otrok, toda odpovedali so se nekaterim stranskim prostorom in tako pridobili več mest za otroke.
Na razpis v časopisu in objave po hišah so starši pri-
Soseska 6 dobi samo še »fasado«
Sosesko 6 za bencinsko črpalko v Stožicah so letos dokončno uredili. Zdaj je odvisno od občanov, kako bodo pazili, da bo čim manj stroškov za vzdrževanje zelenic, igrišč in poti.
Razen nekaj malenkosti, ki še manjkajo (procnetni znaki in obeležba cestišč ter oprema igrišča v vzhodnem delu naselja), je ostal edinole pas ob Titovi cesti. Tam naj bi bil trgovski center, specializirane trgovine, gostišče in slaščičarna, manjša dvorana in klubski prostori. Pod objekti bi bile garaže, ki jih v tem naselju primanjkuje. Pri podjetju »Soseska« imajo pripravljene načrte, vendar še čakajo na pravilnik o ureditvi celotne Titove ceste za Bežigradom, M ga izdelujejo na Ljubljanskem urbanističnem zavodu.
javili za vrtec 156 otrok. Socialna komisija krajevne skupnosti »Boris Kidrič« in predstavnica vzgojno - varstvene ustanove »Mladi rod«, so pregledali vse prijave. Od. k’omli so prijave za 7 dojenčkov, ki so jih starši prijavili za spomlad prihodnje-
do to stavbo ob Linhartovi cesti podrli.
Ptujska ulica še brez pločnikov
Ptujsko ulico, (nasproti sta-,	..	diona) so pred kratkim as-
ga leta ter prijave za 5 pred- faitirali, vendar pa še niso
uredili pločnikov za pešce.
šolskih otrok, ki so zdaj v drugih, sicer oddaljenejših ustanovah.
V novi vrtec se bo preselilo tudi 42 otrok iz zdajšnjega vrtca »Jelka« ker bo-
Na eni strani ni urejena napeljava za cestne svetilke, na drugi shrani pa so položili vodovod in bo treba po-čakti, da se zemljišče utrdi.
Srečanje starih Črnučanov
Najstarejši občani Črnuč so tudi letos imeli tovariško srečanje, združeno z izletom na Dolenjsko. Izlet je organizirala krajevna skupnost in krajevna organizacija Rdečega križa, pomagali pa so tudi podmladkarji RK. Avtobuse je z razumevanjem dal na razpolago delovni kolektiv tovarne »ELMA«. Udeleženci izleta so si ogledali Muljavo in rojstno hišo pisatelja Josipa Jurčiča, spomenike iz NOV v Žužemberku, kjer jim je nekdanji partizan Ivan Bedenk opisal potek borb, obiskali pa so tudi Dolenjske toplice. Tam so imeli kosilo v zdraviliški restavraciji. Najstarejši udeleženki izleta, po domače Cesarjevi mami, so ob tej priložnosti izročili skromno darilo.
Na Črnučah menijo, da bi morali bolj skrbeti za stare ljudi, zlasti za tiste, ki žive osamljeno in več storiti za njihovo družabno življenje.
S.	PAJK
STARA NAVADA — ŽELEZNA SRAJCA: Čeprav je zdaj Titova cesta vidno označena, se počasnejša vozila
ne držijo svojega pasu.
Na vrsti je Vodovodna cesta
Prihodnje leto bo naposled tudi Vodovodna cesta prišla na vrsto za preureditev. Do konca prihodnjega meseca bodo gotovi vsi načrti. Letos so položili kanalizacijo na odseku od Triglavske do Posavskega ulice, prihodnje leto pa bodo cesto na vsej dolžini od Titove ceste do križišča s Triglavsko ulico (800 metrov) v celoti uredili in asfaltirali.
Tečaj za radio amaterje
Bežigrajska mladina se zanima za tehnično vzgojo, vendar na tem področju ni organiziranega dela. To je vzpodbudilo ljubljanski radio klub »Triglav«, da bo v sodelovanju z občinskim komitejem Zveze mladine Bežigrad org«10!55'1'®' radio-telegraf-ski tečaj. Mladinci se bodo učili Morsejeve abecede, osnov radi-tehnike, mednarodnih predpisov o radioamaterstvu ter tudi praktično vzpostavljali zveze z radio-amaler-ji vsega sveta. Tečaj bo na bežigrajski gimnaziji trikrat tedensko po dve šolski uri; trajal bo šitird do pet mesecev. Poleg gimnazijcev vabijo tudi vso drugo mladino-Prijave sprejema do 29. oktobra občinski komite Zveze mladine Bežigrad, Parmova 41/1, nadstropje, telefon 310-567.
Kanalizacija v Podborštu
V	Podborštu, na koncu Črnuč, so letos končali približno tri četrtine del pri gradnji kanalizacije. Hkrati so tudi toliko uredili ceste, d!a imajo graditelji primeren dovoz do hiš.
Denarja p« bo premalo, da bi dokončali tudi povezovalni kanal od P od boršta do tovarne »Enefgaiovest« v spodi-njem delu, od koder kanalizacija do čistilne naprave ob Savi že deluje. Za povezovalni kanal bo potrebnih še 25 milijonov Sdin. To so stroški brez kanalizacije za meteorno vodo; graditi jo morajo posebej, ker čistilna naprava ne prenese še meteorne vode. Seveda pa bi bilo ceneje, če bi gradili obe hkrati. Pri podjetje »Soseska«, ki ureja to področje, so nam povedali, da ne morejo prevaliti stroškov za ta kanal na graditelje hiš v Podborštu. Denar bo dala lahko le občina ali pa če bi podjetje »Kanalizacija« najelo posojilo.
V	Podborštu se bodo prihodnje leto vselili v približno 20 novih hiš. D) takrat bo moral biti kanal zgrajen,
Drsališče
v Savskem naselju
Pri osnovni šoli »Borisa Kidriča« v Savskem naselju so letos dogradil pravi, mali športni park. Zasadili bodo le še drevesa ter grmičevje in mladina bo imela prijeten kotiček za športno udejstvovanje, kakršnih še ni za Bežigradom.
Pozimi bodo tam otroci lahko tudi drsali: ploščad za kotalkališče so uredili tako, da se bo ob ugodni zimi spremeniila v drsališče.
^IIUiiilllljJIIIIIIIIIIUIIItllllll|j|tllllllll)tlJiillllliJJttill)|UNJJljJJtiiUlljllll(|^
ZBOR
OBČANOV
glasilo občinske kon ference SZDL Ljubljana—Bežigrad. Izhaja vsak mesec Ureja uredniški od bor Predsednik uredniškega odbora: Joško Pirnar Odgovorni urednik:	Ja-
nez Snoj — Cena izvodu: 40 starih dinarjev, letna naročnina 300 starih dinarjev, za delovne organizacije tisoč starih dinarjev — Tekoči račun pri NB 501-8-319/2 - Ro-! kopise In slike po-:] šiljajte na naslov: j »Zbor občanov«. 3 Ljubljana, Parmova 1 41—Tiska ČP »Delo«.
.......
Občinski proračun
Ne gre vse po načrtu
Razgovor s predsednikom sveta za finance Stanetom Ocvirkom
Razprava zvezni ustavi
Komunalne takse na avtomobile
Letos plačujemo dodatne takse na motorna vozila. Čeprav ustavni spor glede tega davka, ki ga je sprožila ju-fioslovanska avtomobilistična revija »Avto«, Se ni rešen, je večina lastnikov motornih vo-zii to dodatno takso za letos *e poravnala.
Na občinskem oddelku za dohodke so nam rekli, češ zakon je zakon in mi smo dolžni to takso izterjavati. Poseben odlok o komunalnih (dodatnih) taksah na motorna vozila je na osnovi republiškega zakona sprejel tudi mestni svet ljubljanski.
Do konca avgusta smo imeti v naši občini registriranih 5.435 motornih vozil, med njimi kar 4.735 privatnih osebnih avtomobilov in 568 motornih koles. Izmed vseh zavezancev, ki so dolžni plačati novo takso, doslej ni poravnalo te obveznosti 1.300 lastnikov, ki pa so že dobili opomine.
Po planu bomo v naši obrtni z novim komunalnim davkom na motorna vozila zbrali 750.000 N din (75 starih milinov), ki so namenjeni za vzdrževanje in rekonstrukcijo cest.
Poslanci
Bežigrajska občinska skup bCuift ge ne more pritožiti, da le malokdaj vidi poslan oe na svojih sejah. Predstav niki bežigrajskih občanov v republiški skupščini: inž. Na-da Puppis, inž. Miloš Polič, tnž. Vladomir Klavs, inž. Viktor Turnšek, dr, Dušan Mis m prof, Zdenko Boter, se dodala redno udeležujejo sej
m tudi sodelujejo v razpra
vah.
Premalo stika j« edinole z *veznimi poslanci.
Nova sodnika
Občinska skupščina je potrdila “volitev dveh novih sodn.kov občinskega sodišča II v Ljublja-111 Razpisna komisija je predla-[P1 jj Marijo Domjan in Albina eodjaveraka; skupščina se je s '*-*Tn predlogom strinjala.
Nižje obresti
Učne delavnice Zavoda zu slui-7® in govorno prizadete bodo p la ”®vale samo 50 odst. obresti od plovnega sklada. Kor zaposluje-večje število invalidov; tak&no rganizucij0 na podlagi zakonit o aUdskem zavaroavnju občinska T^b&čina lahko — popolnoma ali «»lno — oprosti plačevanja obre-.j1 poslovnega sklada. Na pre-sveta 'm finance »e je občin-^ skupščina odločila za opro-v v temi 50 odstotkov.
Brez orisilne uprave
niu	'►DekorlecSM bodo ukt*
^ Prtallno upravo. Položaj toga se je močno popravil: so poravnali vse sta-. dolgove, nekaj denarja pa Jim tudj ostalo. Proučujejo mož-uj*11, bi se sanirani »Dekor-»m. Pr^ključU ji kakAnermi večje-Podjetju.
Razrešitev
zbora delovnih skup-
dru,,^^'1 Ber*ant le 7“iradl
th raamcr prosila za razje :v 7.1>or delovnih skupnosti Je hient pr,Anji ugodil.
•tulvts01 ^'ntant je v občinski Wzi<'iiln‘^sbc>pfUa tlelo™B orga-STo,,, ' "^ibftn, »Modna oblačila«. Ji	in	Triutav film«. Ker bi
, “Pomladi r«r- Vlr-vH»s	1A4„
Po načrtu naj bi imel letos občinski proračun 18,972.150 din (milijardo 897 milijonov st. din) dohodkov. Do 1 septembra. se pravi v osmih mesecih, se je nabralo 67 odst. te predvidene vsote.. O realizaciji letošnjega proračuna je razpravljal svet za finance, poročilo pa so dobili tudi odborniki na zadnji seji občinske skupščine.
Predsednik sveta za finance Stane Ocvirk nam je povedal:
g Ne moremo še zaključiti ali bomo uspeli proračunske dohodke zbrati tako kot je predvideno ali ne. Proračunski dohodki niso matematično razdeljeni na vsak mesec enako, temveč so odvisni od raznih vplivov, zlasti od gibanja v gospodarstvu. Precejšen del dohodkov se zbere proti koncu leta, kar še posebej velja za glavni vir dohodkov — prispevek od osebnega dohodka zaposlenih. O tem je svet za finance tudi največ razpravljal. Nekatere člane sveta skrbi, da ta prispevek ne bo v celoti realiziran. To zaključujejo predvsem iz pogleda v gospodarstvo in spoznanja, da se osebni dohodki letos niso bistveno povečali v primerjavi s preteklim letom. V okviru reforme je to pravzaprav pozitiven element, saj se z osebnimi dohodki prilagajamo možnostim, ki jih imamo.«
Kako pa je * drugimi dohodki občinskega proračuna?
g Prispevka od avtorskih pravic se je nabralo že več kot smo planirali za vse leto. MisUmo. da je tako zaradi boljše kontrole in poostrene davčne discipline, ne pa le zato, ker se je za Bežigrad pri-
g Ni bilo posebnih pripomb. Denar v občinskem proračunu je v glavnem pravilno razdeljen, v skladu s sklepi občinske skupščine. Povedati je še treba, da s proračunsko rezervo ne moremo računati, ker bo šel denar v glavnem za dodatni prispevek Temeljni izobraževalni skupnosti, kot je sklenila občinska skupščina. Ker so pri investicijah v šolstvu nekoliko prekoračil predvidene vsote, bo mogoče te manjše primanjkljaja pokriti le z notranjimi premiki v občinskem proračunu, seveda če bodo dohodki v celoti realizirani.«
Kako pa bo s proračunom prihodnje leto?
g Spremembe prav gotovo bodo, vendar računamo, da bodo dohodki in izdatki približno takšni kot letos. O tem bo svet za finance razpravljal na eni prihodnjih sej.«
Preureditev Titove ceste na Ježici
Kot smo že poročali, naj bi do maja prihodnjega leta preuredili Titovo cesto na Ježici (od Ruskega carja do kamniške železnice). Zgradili bodo pločnike in kolesarsko stezo ter razširili vozišče. Zdaj je že znano, kdo bo izvajalec teh del: na licitacijo je najugodnejšo ponudbo
selilo več prebivalcev, ki imajo takšne dohodke.
Glede prispevka od obrti svet za finance meni, da je treba poostriti kontrolo glede plačila tega davka in zato predlaga, da bo treba takoj povečati število uslužbencev oddelka za dohodke občinske uprave.
Več kot smo planirali je tudi prispevka od skupnega dohodka občanov; plačujejo ga tisti, ki zaslužijo več kot 20.000 din (2 milijona st. din) na leto. Za Bežigradom stanuje precej visoko strokovnih delavcev in to se pozna tudi v občinskem proračunu. Ob tem je svet za finance menil, da skupnega dohodka občanov ne bi kontrolirali po žiro računih, ker po ustavi ni dovoljeno, vendar pa je letos priporočilo republiške skupščine takšno kontrolo dovoljevalo.
Manj dohodkov, kot je predvideno, je pri komunalnih taksah. Tu gre predvsem za novo uvedene takse na motorna vozila. Revija »Avto« je s tem v zvezi sprožila ustavni spor, ki še ni rešen, in marsikdo-takse še ni plačal. Davek pa je zakonit in če ne drugače, ga bo treba prisilno izterjati.
Ugodno dotekajo dohodki od prometnega davka pri prodaji blaga in alkoholnih pijač.
To kaže, da ljudje denar imajo, čeprav osebni dohodki bistveno ne naraščajo Vendar
ima občina od tega le malo. , ,	,, , ,.	, „ „__.___
kajti 85 “»prometnega davka poslalo ljubljansko Cestno
gre mestnemu svetu. Ker bo poujetje. teh dohodkov več, kot je planirano, -svet za finance meni, naj mestni svet pojasni, kako bo porabil ta presežek.«
O izdatkih ste verjetno manj razpravljali?
Predlogi za spremembe
O predlogih za spremembo ustave SFRJ je bilo po krajevnih skupnostih sedem sestankov Predlogi volilcev so naslednji:
— V gospodarski zbor zvezne skupščine naj bi brneli pravico predlagati poslanske kandidate tudi zasebni kmetje, kakor to velja za zasebne obrtnike.
— Zvezna skupščina ima preveč zborov; zadostovala bi le dva in sicer zbor narodov in zbor komun.
— Glede na celoten skupščinski sistem in razne druge organe v zveznem merilu, ni potrebe po obstoju sveta federacije.
— Zbor komun naj bi poleg drugega obravnaval tudi vprašanja komunalnega sistema.
— Zvezna ustava naj bi dala republikam več pristojnosti v odločanju na področju gospodarstva, predvsem pa davčnih zadev, šolstva, kulture, prosvete, zdravstva in socialnega varstva in zato ne bi bili potrebni tovrstni zbori v zvezni skupščini.
— Glede avtonomnih pokrajin Vojvodine in Kosmeta so nekateri predlagali naj bi bili samostojni federalni e-noti v SFRJ, drugi pa, naj ostaneta še naprej v sestavu SR Srbije.
— Spremenjena ustava naj bi glede ekonomike zajamčila republikam večjo samostoj-
Počitnice 68
1370 otrok no letovanju
Po podatkih komisije za mladine je organizirala klub zdravstveno počitniška leto- vzgojiteljev. Pripravila je sevanja občinske skupščine je minar, ki ga bodo prihodnje bilo letos na počitnicah v leto še izpopolnili.
M,
“ MlOti
Umagu, na Vranskem ter na Debelem rtiču, v Kraljeviči ; in na Rakitni, 1.370 mladih : Bežigrajčanov. Lani je bilo na	zdravstveno—počitniških
letovanjih 1.240 otrok, leto po-: prej pa 900 otrok. Za letovanje otrok je bilo letos na razpolago 356.000 dinarjev (35,600.000 st. dinarjev)?- od tega zneska je občinska skupščina prispevala 194.000 dinarjev (19,400.000 st. dinarjev), delež staršev pa je znašal 113.000 dinarjev (11,300.0000 st. dinarjev).
Otroke za letovanja so izbrale šole, vrtci in zdravstvena služba. Na počitnicah so bili po 12 ali 14 dni.
Dom v Umagu je bil odprt od 1. junija do začetka septembra. Tam sta bili tudi dve izmeni šole v naravi in dve izmeni predšolskih otrok. Dom so letos preuredili (sanitarije, shramba, kuhinja), prepleskali vse prostore in nabavili nekaj nove opreme
Za delo z otroki so pripravili program, tako da je bilo življenje zelo pestro in so bili smotri letovanja doseženi.
V domu Rdečega križa na Vranskem so organizirali zi movanja; (januarja in febru ar ja meseca) v štirih izme nah se je zvrstilo 120 otrok Pri organizaciji zimovanj \ tem domu je bilo nekaj po manj kij ivosti, ki jih bodo od pravili do nove sezone.
Letos so se tudi vzgojitelji bolje pripravili za letovanja. Občinska zveza prijateljev
Svet za zdravstvo in socialno varstvo, ki vseskozi spremlja letovanja, ocenjuje, da s letos skrbno izvedli programe dela. Menijo, naj bi v prihodnje letovanja podaljšali in sicer naj bt trajala ob morju 14 dni, v višinskih domovih pa 18 dni.
OB ROBU Slovenščina ni pocestnica
Nekakima beogra jska založniška hiša »Medjuna-rodna štampa — INTER-PRESS«, kaY bi se po slovensko reklo »Mednarodni tisk«, je tudi našim občinskim odbornikom poslala vabila, naj se naroče na njene knjige. V naslednjem odstavku posnemamo del besedila:
»K tej naročilnici prila-zem tudi osebno fotografijo na kateri nahrbtni strani sem izpisal svoje ime in priimek in naziv Opčine, a katera bo vpisa na v odgovarjajoči tom . Naziv delovne organizacije v kateri kupec eventualno dela .. . Sprejmem
k znanju, da je ta naročeni in kupljeni tom. Izda vatelj dal v tisk na podlagi ... pa bom nepreklicno izvršil vplačilo zneska od 100.000 dinarjev največ« itd. itd.
Kakšen bo šele jezik v knjigah?!
V imenu občinskih od-bomUcov m vseh. ki nam je pri srcu naš materin jezik, odločno protestiramo in zavračamo vse takšne in podobne sestavke t> jugo-slovenščini.
Ob tej priliki bi bilo prav. da se nekoliko temeljiteje zagledamo tudi v razne »materiale«, ki jih tiskamo in razmnožujemo pri nas, zakaj pr ene kat eri so polni podobnih jezikovnih »veščin«, s kakršnimi so nam tokrat postregli — iz Beograda.
N. ToiMfne
nost v okviru enotnega gospodarskega sistema.
— Raba nacionalnih jezikov naj bi bila v celoti zia-jamčena v vseh zveznih organih. Slovenski jezik naj bi poučevali v vseh osnovnih šolah drugih republik; v JLA naj bi bil komandni jezik sr-bohrvatski, v teritorialnih e-notah pa bi uporabljali nacionalni jezik.
— Mandatna doba odbornikov in poslancev naj bi trajala pet let, da bi dosegli večjo kvaliteto dela predstavniških teles.
— Socialistična zveza delovnega ljudstva naj kot nosilec kandidatur pri volitvah ne bi imela tako širokih pooblastil, ker se s tem zmanjšuje vloga zborov volivcev
O teh predlogih in pripombah je izvršni odbor občinske konference SZDL zavzel naslednja stališča:
•	Proučiti je treba možnost, da bi lahko tudi zasebni kmetje predlagali poslan ske kandidate aa zvezni gospodarski zbor.
•	Zvezna skupščina naj bi imela le dva zbora: zbor na rodov in zbor komun. Z razvojem samoupravnega sistema se funkcije federacije vse bolj prenašajo na republike in druge samoupravne organe (gospodarstvo, kultura, prosveta, zdravstvo in socialno varstvo). Zvezna skupščina naj bi odločala le p nače Inih vprašajih s teh področij, kjer bi lahko enakopravno odločala zbor narodov in zbor komun.
•	Zajamčena naj bo raba nacionalnih jezikov v zveznih organih in v teritorialnih e-notah JLA.
•	Mandatna doba od borni kov in poslancev naj traja 5 let.
Občinska skupščina se je strinjata s stališči izvršnega odbora SZDL. V razpravi so odborniki poudarili, da je sedanji skupščinski sistem zapleten in prav zaradi tega tudi nekatere zakone zelo počasi sprejemajo. Skupščinski sistem naj bi poenostavili in s tem tudi pocenili. Zavzeli so se, naj bi imela zvezna skupščina le dva zbora.
Glede predloga, da bi slovenščino poučevali na vseh osnovnih šolah drugih republik, pa so menili, da bi ga bilo težko izvesti, saj bi se morali potlej tudi v Sloveniji učiti srbohrvaščino in make-domščino.
Otroški vrte« v krajevni skupnosti »Bori« Kidrič«
Akcijski program Zveze komunistov v Ljubljani
Kritična zavzetost delovnih ljudi nas opozarja na nerešene probleme v naši družbi. V oceni sedanjega političnega položaja je povsem jasno, da ne smemo puščati problemov odprtih in omalovaževat kritičnost ljudi ob ponavljajočih se napakah, če nočemo, o.a bo prišlo do še težjih družbenih konfliktov.
Mestna :mnferenca se pridružuje 'isiemu delu javnosti m komunistov. ki sodijo, da toki ut ne smemo ponov;H napak in nedoslednosti iz pre-teklrst: tei se zadovoljiti s polovičnimi rešitvami in >je vrtnimi ocenami.
Spodbudno je, da so delovni ljudje, organizacije in vodstvo ZK hitro sprožili številne akcije za točno opredelitev narave in obsega slabosti ter protislovij v družbi in sedaj iščejo učinkovita sredstva za odpravljanje negativnih poja-vdv. Teh pa ni mogoče odpravljati le z ugotavljanjem in kritiziranjem, temveč s konkretno akcijo. Zato mestna konferenca ZK sprejema naslednji akcijski program.
1. Temeljno izhodišče za delovanje ZK v Ljubljani so smernice predsedstva in izvršnega komiteja Centralnega komiteja ZKJ. Komunisti, organizacije in vodstva ZK smo jih dolžni neposredno uveljavljati v praksi. Dosledno se zavzemamo -,a
—	uresničevanje smotrov gospodarske in družbene reforme in za to, da bremena in obveznosti do reforme nosijo enakopravno vsi sloji družbe.
—	nadaljnje razvijanje de Janških samoupravnih odno sov in proti vsem poskusom, da bi posamezniki ali skupine uveljavljali svoje sebične in ozke interese v premalo razvitih samoupravnih odnosih
—	znanstveno utemeljeno usmerjanje družbenega in ekonomskega razvoja samoupravne družbe,
—	pospešen razvoj ZK, da bo kot družbena sila sposobna biti ha čelu najnaprednejših družbenih stremljenj in gibanj, vsklajeno delovanje organizacij in vodstev ZK ter komunistov v samoupravnem in
političnem življenju v Ljub Ijani.
2.	Družbeni in ekonomski razvoj bomo pospešili samo y povečanjem rezultatov združenega dela. Komunisti morajo spodbujati akcije, ki vodijo do samoupravnega pove zovanja in dogovarjanja delovnih skupnosti različnih dejavnosti.
3.	Delitev dohodka v delovnih organizacijah moramo povezovati z ekonomskimi in družbenimi pogoji, v katerih se dohodek ustvarja in dosledno uveljavljati delitev po rezultatih dela.
Ta načeia moramo dopolnjevali z akcijami sjlidarncsti m vzajemne pomoči ne pa s kompromisi v s -s einskih rešitvam Komunisti pos anci, funkcionarji v drža ri uprrvi, vodilni delavci v gospodarskih organizacijah in samoupravnih organih so neposredno politično odgovorni za njihovo realizacijo.
4.	Komunisti v delovnih or-gcn zpcijah, predvsem pa člani samoupravnih organov so odgovorni za take spremembe v pravPnikih o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, ki bo;l i zagotovile dosledno nagrajevanje po rezultatih dela. Dolžni so tudi urediti enotna merila m kontrolo nad trošenjem materialnih sredstev za osebno potrošnjo (kilometrina. dnevn.ce itd.) 'n trošenjem srecstev iz sklada skup ns porabe.
Pii tem morajo posebej uveijavtu.ti tak sistem, da ne bo mogel nihče izven organov samoupravljanja in preko pooblastil danih v normativnih aktih, vplivati na delitev dohodna ir porabo sredstev.
5.	Komunisti morajo biti pooudr.ik1 in nosilci demokratičnih Tzprav in demokratične akcije vseh članov delovne skupnosti. Komunisti v delovnih organizacijah v vseh dejavnostih in v oblastnih te upravnih organih morajo uveljavljati neposredno samoupravljanje delovnih ljudi in dosledno vztrajati, da o razvojni in poslovni politiki de-■ovne organizacije zavestno in odgovorno odločajo vsi člani delovne skupnosti in ne ožje skupine.
Statut delovne organizacije je treba usklajevati z razvo-
Razgovor s poslanci
Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Bežigrad je organizirala razgovor s poslanci republiške skupščine, izvoljenimi v naši občini. Povabili so odbornike zbora delovnih skupnosti občinske skupščine in predstavnike gospodarskih organizacij. Razpravljali so o družbeno-političnih izhodiščih za oblikovanje dohodkov in kritja potreb splošne porabe v SR Sloveniji za leto 1969, ki jih je sestavil republiški izvršni svet.
V Sloveniji bomo potrebovali prihodnje leto 36 milijard st. dinarjev več kot letos, da bi uredili nekaj najbolj perečih zadev, v prvi vrsti šolstvo (dobilo naj bi 33 odst. več denarja kot letos) ter invalidsko in pokojninsko zavarovanje (18 odst. več). Da bi pokrili te potrebe, bo povečano obdavčenje dohodkov občanov ter nekaterih oblik potrošnje (prometni davek). Stališče, ki so ga zavzeli v republiški skupščini je, da novi ukrepi ne smejo prizadeti gospodarstva — ne posredno in ne neposredno.
jem razvitejših samoupravnih odnosov in zaostriti odgovornost za kršitev samoupravnih aktov ali prekoračitve pooblastil.
Mestna konferenca zahteva, da se dosledno izvajajo zakonska pooblastila družbeno političnih skupnosti, ki omogočajo intervencijo dejavnikov izven delovne organizacije v vseh tistih primerih, ko samoupravne sile v njej ne morejo same uveljaviti in zaščititi socialističnih družbenih odnosov in interesov. Pri tem mestna konferenca zavrača stare metode administrativnega poseganja in odločanja, je pa odločno proti miselnosti, da je samoupravna družba neorganizirana družba, brez skupnih čvrstih pravil obnašanja in brez norm ter okvirov, v katerih lahko posamezniki ali delovne skupnosti uveljavljajo svoje interese.
Mestna organizacija ZK bo z vso močjo podprla in zaščitila komuniste, ki se bodo zavzemali za uveljavljanje teh načel in bodo prišli zaradi tega v konflikt s tistimi, ki na kakršenkoli način zavirajo pospešen razvoj samoupravnega sistema.
6.	Za odpravljanje družbenih deformacij v naši družbi, pa tudi v Ljubljani, vztraja mestna konferenca ZK na doslednem izvajanju sklepov izvršnega komiteja centralnega komiteja ZK in ostro obsoja vse nelegalne ali formalno legalizirane načine prekomernega in neutemeljenega razdeljevanja osebnih dohodkov in drugih sredstev delovnih skupnosti. Komunisti so dolžni dosledno in konkretno odkrivati neupravičeno pridobivanje materialnih koristi vseh v rst in v samoupravnih organih vztrajati, da se pri tem uveljavijo socialistične moralne norme.
Vodstva organizacij ZK morajo ustrezno ukrepati proti vsem tistim komunistom, ki so se postopoma odaljili od problemov delovnih ljudi kakor tudi od Zveze komunistov ter lastne revolucionarne preteklosti in sicer z ostro politično kritiko.
Mestna konferenca izjavlja, da se Zveza komunistov v Ljubljani tudi poslej ne bo Istovetila z nobenim posameznikom, ki dela napake in ne bo zastavljala svojega ugleda za njegov osebni položaj. Zastavila pa bo svoj vpliv in politično moč za podporo vsem tistim ukrepom vodilnih ljudi v delovnih organizacijah, ki so skladni s politiko ZK, so pa naleteli na odpor sebičnih posameznih ali skupinskih teženj.
Komunisti v delovnih organizacijah morajo dosledno preprečevati, da vodilni delavci ne bodo zlorabljali svojega položaja. Prav tako je treba onemogočiti najrazličnejša pogodbena delovna razmerja, ki predstavljajo prido-bitniški privatni interes družbenemu interesu, kakor tudi vse vrste honorarnih, dvojnih in dodatnih zaposlitev, skle-njenih zaradi istih namenov.
Mestna konferenca pa je hkrati zoper vsakršno posploševanje, kajti neodgovorno in neargumentirano kritiziranje samo zavira objektivno ugotavljanje deformacij in uspešen boj za njihovo hitro in učinkovito odpravljanje.
7.	Mestna konferenca ZK vztraja, da na vodilna in vodstvena delovna mesta dn funkcije prihajajo ljudje, ki zna-
jo in so voljni delati. Na vodilnih mestih morajo biti ljudje, ki so sposobni, ustvarjalni in kritični, ki proizvodni odnos ne jemljejo samo tehnokratsko kot proizvodnjo dobrin, temveč predvsem kot družbeni samoupravni odnos. Smo proti monopolu na znanje, položaje in odločanje.
Mestna konferenca je za tako izvajanje delovne zakonodaje, ki bo zaščitila delovnega človeka pred zlorabami • različnih vrst s strani delovne organizacije oz. posameznih vodilnih in vodstvenih struktur v njej, hkrati pa tudi delovno organizacijo pred zlorabami s strani posameznikov. Komunisti v delovnih ogani-zacijah so dolžni delovati tako, da se bo izboljšala struktura na vodilnih delovnih mestih in v strokovnih službah kakor tudi v celotni delovni organizacijd. Odločno pa morajo komunisti nastopiti proti osebnemu obračunavanju z dobrimi delavci in strokovnjaki.
8. Mestna konferenca ZK podpira zahtevo, da se uredi sistem finansiranja in izboljša materialni položaj družbenih služb (zdravstvo, šolstvo, kultura idr.). To je potrebno doseči z drugačno porazdelitvijo sredstev v občinah in mestu ter s tako delitvijo nacionalnega dohodka, da se bodo s prenašanjem pravic in dolžnosti zagotovila temeljnim družbeno političnim oz. samo upravnim skupnostim večja sredstva. Dokler pa še država zajema tolikšen delež narodnega dohodka, mora nositi tudi sorazmerno odgovornost in skrb za reševanje teh problemov.
Na področju vzgoje in izobraževanja se konferenca zavzema za take samoupravne odnose, da bo temeljna izobraževalna skupnost resnično postala oblikovalec politike, vsebine, obsega in racionalizacije na področju vzgoje in izobraževanja. Zavzema se za enakopravno vrednotenje vseh vzgojno izobraževalnih ustanov v Ljubljani.
Mestna konferenca ZK zahteva, da se v delovnih organizacijah in družbeno političnih skupnostih poenoti štipendijska politika. Skupaj s predstavniki študentov naj se izdelajo enotna merila za dodeljevanje štipendij in se pri tem ne sme dopustiti subjektivizma. Podatki o štipendijah in štipendistih morajo postati javni.
Znanstvene ustanove v Ljubljani naj vsklajujejo svojo dejavnost in se povezujejo z delovnimi organizacijami, da se bodo v večji meri uporabljali znanstveni dosežki v praksi.
V zdravstvu in pristojnih strokovnih, predstavniških, izvršilnih in samoupravnih organih morajo komunisti zagotoviti, da se bodo enotno reševala sistemska in finanč na vprašanja, kakor tudi drugi problemi materialnega značaja, da bodo v posameznih delovnih organizacijah sprejemali ustrezne ukrepe za racionalizacijo, boljšo organizacijo dela in racionalno porabo sredstev ter ustrezno kadrovsko politiko v korist nadaljnjega razvoja zdravstvene dejavnosti.
9. Komunisti v oocuiskih skupščinah, mestnem svetu in drugih samoupravnih organih družbeno političnih skupnosti v mestu se morajo zavzeti, da se bodo ti organi nemudoma lotili analize slabosti
sistemske, organizacijske in kadrovske narave.
Cimprej je potrebno zaključiti razprave o ureditvi celotnega komunalnega sistema in ustreznih strokovnih služb v Ljubljani ter najti racionalne rešitve.
Uveljaviti je potrebno prakso menjanja vodilnih uslužbencev v Ljubljani na tistih delovnih mestih, ki lahko navajajo na morebitne zlorabe, samovoljo ali morda celo pristransko odločanje.
Zagotoviti je treba humane odnose med oblastnimi in upravnimi organi ter občani in hitreje reševati njihove zahteve. Komunisti morajo biti nosilci ustvarjanja novih odnosov, pri katerih bo poudarjena vloga oblasti kot družbene službe, ki deluje v korist občanov, ne pa njen oblastniški značaj.
Za učinkovitejše reševanje kadrovskih zadev je potrebno takoj formirati pri mestnem svetu kadrovsko službo, določiti njen obseg in pristojnosti ter začeti z izdelavo dolgoročnega kadrovskega programa.
Predstavniški in upravni organi morajo izoblikovati nov učinkovit davčni sistem, da bodo občani enakopravno nosili bremena in obveze pri uresničevanju reforme. V Ljubljani je treba formirati enotno, učinkovito davčno službo z ustreznimi kadri, ki bodo sposobni kontrolirati, ali se obveznosti občanov in delovnih ter drugih organizacij dosledno izpolnjujejo.
Sprejemanje in izvajanje
proračunov kakor tudi razporejanje različnih družbenih skladov (npr. skupne rezerve gospodarskih organizacij itd), mora biti javno.
Mestna konferenca Zveze komunistov se zavzema, da se čimprej pripravi in sprejme program družbeno ekonomskega razvoja IJublja-
n.
Mestna konferenca zadolžuje organe konference (komite in komisije), da se začrtana aktivnost uresničuje. Zato naj komite skupaj z organizacijami ZK in organi ZK v četrtih akcijsko usmerja dejavnost komunistov.
Akcijske načrte so dolžne sprejeti vse organizacije ZK v delovnih organizacijah u1 krajevnih skupnostih in četrtne konference ZK. O izvajanju poročajo komiteju mestne konference, le ta pa mestni konferenci.
Te naloge morajo izvajati vsi družbeno politični dejavniki v Ljubljani. Komunisti morajo biti bolj kot doslej aktivni v sindikatih in v Socialistični zvezi delovnega ljudstva. Zato naj organizacije ZK o tem razpravljajo.
Potrebno je zamenjati v vodstvenih organih na vseh ravneh vse tiste, ki niso sposobni ali voljni izvajati tega programa.
V organizacijo ZK je treba v večji meri sprejemati nove, predvsem mlade ljudi.
Komite mestne konference naj se ustrezno organizira, ustanovi pri sebi analitske skupine, z njihovo pomočjo prouči, zbere in nato posreduje centralnemu komiteju ZKS in centralnemu komiteju ZKJ mnenja in zahteve komunistov ter drugih družbenih dejavnikov za spremembe v sistemskih vprašanjih in za sistemsko reševanje perečih gospodarskih in političnih problemov.
Iz vrst članov mestne konference naj formira skupino, ki se bo sistematično ukvarjala s konkretnimi primeri ■ deformacij v družbi in pomagala organizacijam in vodstvom ZK pri zavzemanju političnih staJišči in izvajanju ukrepov za njihovo hitro in učinkovito odpravljanju.
Komite mestne konference mora poskrbeti za vse r trebme ukrepe, da bo sprejeti akcijski program v celoti uresničen.
GRAMEX
r
i
r
i
Specializirano trgovsko podjetje z gradbenim materialom Ljubljana, Kurilniška 10
Kupuje in prodaja vse vrste gradbenega materiala v svojih poslovalnicah:
•	LJUBLJANA, Kurilniška 10, telefon 310-140, 312-851
•	LAVRICA, telefon 23-331
•	VRHNIKA, telefon 70-167
Graditelji, obiščite nas!
Priporočamo se!
Premalo kontrole
Pogovor z načelnikom Uprave javne varnosti v Ljubljani Janezom Vinklerjem o obrtniških zadevah
Ob »aferi Boc«,ki je v javnosti daleč prerastla pomembnost, ki jo zasluži, prene-kateri smatrajo, da se začenja hajka proti obrtnikom nasploh. Takšna in podobna ugibanja povzročajo najnovejši predlogi v zvezi s privatno obrtjo, še bolj pa konkretni ukrepi proti posameznim obrtnikom, ki zaslužijo daleč več, kot prijavljajo davčnim upravam. Za pogovor na to temo smo zato zaprosili nekdanjega predsednika bežigrajske občinske sku-
pščine in današnjega načelnika Uprave javne varnosti v Ljubljani Janeza Vinkierja. V nevezanem pogovoru je med drugim menil:
Pri pregledovanju poslovanja nekaterih privatnih obrtnikov še zdaleč ne gre za hajko proti njim, temveč zgolj in samo za izvrševanje zakonitih predpisov, ki zelo jasno določajo, kaj kdo sme in česa ne. V zadnjem času so na primer pregledali tristo privatnih tovornjakov. In prd vsakem so nekaj našli.
Takšno stanje je po njegovem mnenju samo posledica dokaj malomarnega odnosa ljudi v upravi, ki bi bili dolžni, da jih nadzorujejo, zakaj poseben zakon o prevozništvu je zelo jasen. Večina lastnikov tovornih avtomobilov je namreč že zdavnaj prekoračila pooblastila, kijih dopušča zakon. Težav okrog zakona torej nd — so pa pri kontrolnih službah.
Kar zadeva druge panoge obrti, je dobro znano, da smo jo pospeševali z vsemi
Pravi podjetniki
Nekateri obrtniki konkurirajo podjetjem celo pri investicijskih
delih - Kje so meje?
Kampanja proti neupravičenemu bogatenju, ki v veliki men zadeva prav privatne obruiike (še zdaleč pa ne samo njih, kar moramo posebej poudariti), se še zmeraj razrašča. Po eni strani je sicer dobro, da s prstom pokažemo na vse tiste, ki so si tako ali drugače v kratkem času prigospodarili milijone, si Pozidali hiše in vikende ter si vsestransko zgradili svoj Privatni socializem, po drugi Pa lahko zaidemo tudi na stranpot. Zakaj?
Privatna iniciativa je potrebna in koristna. Ko zdaj s prstom kažemo na privatnike, ki jim gre posei bolj v klasje, kot je kdorkoli pričakoval — še najmanj pa sami — moramo hkrati vedeti, tla prav privatna obrt v ve-bki meri še zmeraj zapolnjuje vrzel pri uslugah, ki jih podjetja v družbeni lasti niso zmogla in jih še zmeraj ne zmorejo pokriti. Ce torej kažemo na privatne obrtnike kot nekatere izmed nosilcev neupravičenega bogatenja, nikakor ne moremo pobasati v'seh v isto vrečo. Mislimo Predvsem na tiste, ki jim posel zares cvete. Torej v današnjem času nikakor ne gre za dušenje privatne iniciative, Zasebnega podjetništva, ki ga Potrebujemo, temveč le agouj sato, u» ga spravimo v okvir, ki mu v naši družbi gre in Pripada. Kaj hočemo povedati s tem?
Teža problema, ki se pojavlja ob razraščajoči se pri-v»tni dejavnosti v prenekate-rib obrteh je, da se privatniki pojavljajo .kot izvajalci
večjih investicijskih del. Danes ni nobena redkost več, da privatnik prevzame deset ali celo več milijonsko delo. In to kljub temu, da ima lahko zaposlenih največ pet delavcev. Majhna režija mu omogoča, da je skoraj pri sleherni ponudbi močno konkurenčen družbenemu podjetju.
Zato se čestokrat dogaja, da celo velika družbena podjetja najamejo privatnika (pleskarja, inštalaterja itd.), da jim ceneje opravi določen posel, kot bi ga samo. Profit enega in drugega je brez dvoma na dlani. Ob današnjih pogojih poslovanja torej družbeno podjetje nikakor ni kos privatniku oziroma na trgu ne nastopata vsaj kot enakopravna partnerja.
Nehote se nam vsiljuje tudi vprašanje, kakšne kvalifikacijske sposobnosti ima nosilec obrtnega dovoljenja, ki danes sega po ve»ikih investicijskih delih. Kako in koga vse lahko zaposli, da mu delo opravi Ugodna tla za razmah obrti so povzročila, da so na primer štirje družinski člani vsak sam zase nosilci obrtnega dovoljenja. Ker vsak izmed njih po zakonu lahko potegne še pet ljudi — imamo pred seboj pravcato podjetje. (Pa čeprav odmislimo najrtvriičnejše - honorarne kombinacije
V takšnih in podobnih kombinacijah nastopajo dandanes teracerji, inštalaterji, fasaderji, steklarji, mizarji, ključavničarji, vodovodarji, električarji, stavbni mizarji, tesarji itd. itd.) Nihče izmed njih, ki so kakorkoli okusili
l|UBUAHSKS MLEKARNE
»velik kšeft«, se noče več ukvarjati z drobnimi popravili — z uslugami. Prav zaradi pomanjkanja uslug, ki jih družben^ podjetja niso mog.a zagotoviti, pa se je privatna obrt tudi lahko tako razmahnila. Privatniki so torej ubrali stranpot, ki je po eni strani bolj donosna za njih, za družbo pa postaja vse bolj škodljiva.
Obseg dela privatnih obrtnikov je potemtakem treba postaviti v določen okvir in ga jasno in točno začrtati: do tu in pika. Za to pa so nam nujno potrebne učinkovite inšpekcijske službe in ne nazadnje tudi poslovna morala — ne pa samo profitar-stvo. (Sodelovanje privatnik —- državno podjetje). Kakor hitro bo imel privatni obrtnik enake obveznosti nasproti družbi, kot jih ima na primer njegov posiovni partner pod družbeno firmo, se bodo stvari zasukale bistveno drugače. V ta namen bo vsekakor potrebno temeljito pretehtati obstoječe predpise, ki tako ali drugače obravnavajo zakonito opravljanje zasebne obrti. Dokler bo namreč družbeno podjetje v podrejenem položaju nasproti privatniku, bomo prisiljeni govoriti in ugotavljati, najraznovrst-nejše utaje davkov, donosne špekulacije, pojave korupcije — skratka množico primerov neupravičenega bogatenja na račun družbe.
S kakšno pravico je na primer babica lahko nosilec obrtnega dovoljenja tiskarske stroke, če pa se na tiskarstvo spozna toliko kot zajec na boben? Obrtna dovo.jenja in mojstrska spričevala so njega dni potegnila za seboj resnično znanje in strokovno preverjeno kvalifikacijo.
Obstoječi predpisi so v tej smeri zelo liberalni. Zdi se, da je napočil čas, ko jih bo treba temeljito pregledati. Naj kovač kuje in tesar teše. Čevlje naj dela tovarna, popravlja naj jih pa čevljar. Ce bosta oba šivala samo nove čevlje, še dolgo časa ne bo nikogar, ki hi jih bil pripravljen zakrpati — pa čeprav za vsako ceno. Ob tem jemljemo v misel inštalaterja, ki ga še zmeraj lahko z lučjo iščete, da vam bo prišel zamenjat tesnilko pri vodovodni pipi, električarja, ki bi popravil stikala ali napeljal v stanovanje trifazni tok itd. Oba namreč raje prevzemata velika dela na novih stavbah, ki vržejo denar — zavračata pa drobnarije, ki ji ne moreta »zasoliti«. Takšnih obrtnikov prav gotovo ne potrebujemo. V tej smeri je torej bodočnost privatne obrti, ki naj bi se razvijala tako, da bi bila potrošniku koristna, ne pa da predstavlja nelojalno konkurenco socialistični družbeni proizvodnji.	NL

močmi. Zdaj se je razcvetela in razvila močneje, kot nam je bilo resnično potrebno. Celo več: zrasla nam je čez glavo.
S tem nikakor ne smemo in ne moremo trditi, da je bila liberalna politika do odpiranja zasebne obrti napačna. Uslužnostne obrti smo nujno potrebovali in jih še potrebujemo, da zapolnijo vrzeli, ki jih družbena podjetja ne zmorejo. Drugo pa je vprašanje, zakaj se vzporedno z razvojem zasebne obrti niso razvijale tudi kontrolne službe. Ko smo prižgali zeleno luč za privatnike, nismo znali preceniti njihov neslu-ten razmah. V resnici so nas presenetili. Prav je, da smo prižgali zeleno luč za obrtnike, ni pa prav, da jih istočasno nismo nadzorovali — v skladu z zakonom.
Dohodek od obrtniške dejavnosti je bil za občinski proračun kaj malenkostna postavka, zato jim nismo posvečali posebne pozornosti. Občinska uprava niti ni imela zares sposobnih ljudi, ki bi dejansko lahko nadzorovali in lovili korak z razmahom privatne obrti. Menim, da da nes, ko ugotavljamo tako grobe utaje dajatev, prekrške itd., ni prav, da zvalimo vso krivdo na upravne službe. Zakaj te službe še danes niso tako razvite, da bi zares učinkovito in seveda v skladu z zakonom opravljale svoje delo.
Nekateri me sprašujejo, je dejal Janez Vinkler, zakaj kot predsednik občinske skupščine nisem napravil potrebnih korakov, da bi zavrl utajo davkov. Saj to niti ni bilo mogoče. Nobena občinska uprava ni imela pravih strokovnjakov, ki hi bili temu poslu kos. Kdo je bil oziroma je sposoben nadzorovati neprijavljene delavce, različne honorarce itd.?
Norma pet ljudi, redno zaposlenih in prijavljenih, danes ne more biti več merilo. Obrtnik s sodobno mehanizacijo, in to en sam, danes ustvarja veliko več kot njegov sosed brez mehanizacije in s petimi ali celo več ljudmi. Kriteriji se torej spreminjajo.
Boc je samo eden med mnogimi, ki so te slabosti dodobra izkoristili. Se zdaleč ni izjema, kd bi zaslužila večjo pozornost. Lahko nam služi le kot primer, ki nam potrjuje, da je srajni čas, da določene službe v občinski upravi organiziramo tako, da bodo zares učinkovite. Ob dobrih inšpekcijskih službah se nam podobnih nepravilnosti ni treba več bati.
Boc je primer, ki je za nas zaključen. Se zdaleč ni edini. Novi Boci bodo vsak čas odkriti.
Se zdaleč ne bi želel, da bi si kdorkoli tolmačil naše raziskovanje kot lov na obrtnike ali celo na odkrivanje slabosti občinske uprave, temveč le kot del našega vsakdanjega dela. Gre zgolj za odkrivanje nepravilnosti, za zaščito zakonitosti — pa nič več.
Predobro se namreč zavedamo, da z odkritjem enega samega, ki je prišel hudo navzkriž z zakonom, pa čeprav se bo moral zagovarjati pred sodiščem, problema neupravičenega bogatenja s tem dejanjem še nismo rešili. Odpravljati moramo vzroke, ne pa posledic. Ob vsaki večji akciji sodelujemo z ustreznimi službami občinskih uprav —- ne da bi kontrolirali njihovo delo, temveč da bi jim pomagali in skupaj odpravljali grobe kršitve, ki se pojavljajo med zasebnimi obrtniki.
Ugotovitve in materiale o teh problemih in vprašanjih smo že in jih bomo v bodoče posredovali občinskim skupščinam, je končal Janez Vinkler.	N. LAPAJNE
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
■
Mladina in brezposelnost
Brez šol
ni kruha
že nekaj časa je brezposelnost na dnevnem redu našiti vsakodnevnih razgovorov; včasih kot priljubljena »kost za glodanje«' včasih pa kot resen pojav, ki straši med delovnimi ljudmi.
In kako stvari pravzaprav stoje? AH je naš človek res skozi prisilno brezdelje eksistenčno ogrožen? Ali je res, da imamo le navidezno brezposelnost, saj se na številne razpise prostih delovnih mest javljajo le redki ali pa preprosto nihče? Ali je res. da številna delovna mesta čakajo na strokovnjake, ki se nočejo zaposliti?
Resnica ima pač dve plati. Na območju petih ljubljanskih občin je bilo septembra letos skupno 1967 brezposelnih. Drugi podatki imm kažejo, da se je v tem mesecu na novo prijavilo 555 brezposelnih delavcev, odjavilo se jih je zaradi nastopa delovnega razmerja 408, iz drugih razlogov pa 270. Torej številke niso tako zelo neugodne, da bi bil utemeljen nek poseben strah, {časopis »Delo« je sicer 9. oktobra na 6. strani v naslovu članka pomotoma navedel, da je v Ljubljani kar 5.000 brezposelnih. Čeprav Tiavaja kot vir podatkov Zavod za zaposlovanje delavcev, člankar ni navedel meseca, za katerega na) bi ti podatki veljali. S tem je po nepotrebnem vzbudil med delovnimi ljudmi pretirano zaskrbljenost.)
če torej ugotavljamo, da ni nobenega posebnega povoda za resno zaskrbljenost, pa to ne pomeni, da smemo biti do brezposelnosti brezbrižni. Kar v splošnem gospodarskem življenju ne pomeni posebne nevarnosti, pomeni lahko velike težave v življenju prizadetih delovnih ljudi, ki jih žal premalo vidimo ob sicer splošnem ugotavljanju, da tega ali onega kadra primanjkuje.
Tako je tudi z mladino. Več kot polovica brezposelnih (1.065) je bila meseca septembra mlajša od 26 let. Po drugem prerezu ugotovimo, da je bila več kot polovica brezposelnih ženskega spola (1143). To se pravi, da je z brezposelnostjo najbolj prizadeta ženska mladina.
Poglejmo si natančneje še podatke o brezposelni mladini pod 18. leti starosti. Septembra je 357 takšnih iskalo zaposlitev. To je zelo visok odstotek glede na celotni stalež brezposelnih (18 V>). Pri analizi spet ugotovimo, da je med njimi več deklet kot fantov (205:152) in da jih med fanti kar 122 ni dokončalo osnovne šole, med dekleti pa 99. čeprav so dekleta bolj pridna, imajo manj upanja za zaposlitev.
Marsikomu izmed teh mladih ljudi bi zavod preskrbel zaposlitev, če bi bit prizadeti v redu dokončal svoje osnovno šolanje. To spoznanje prodira tudi med mladince, saj krepko čutijo posledice svoje mladostne lahkomiselnosti. Kar približno 60 se jih je vpisalo v večerno šolo. kjer nameravajo z resnejšim učenjem nadoknaditi zamujeno in si odpreti pot v življenje.
Prav bi bilo, če bi tudi v delovnih organiazcijah zmagalo stališče, da je pomembno zaposlovati prav mlade ljudi, katerim moramo priznati, da so največ zaradi lastne lahkomiselnosti, dostikrat pa zaradi premajhne pozornosti staršev' zaostali Se na začetku življenjske tekme. Posebej moramo poudariti, da med njimi ni nobenih huliganov, kot bi človek morda nehote pričakoval, pač pa so to presenetljivo kulturni, dostojni ter bistri mladinci, fcj jim pač ie vstop v življenje ni Ml postlan s rožicami. Zaradi tega z vso upravičenostjo pričakujemo povečano skrb vseh tistih, ki soodločajo pri politiki zaposlovanja. To so predvsem delovne organizacije.
Na zmanjšanje števila brezposelnih mladincev lahko sicer vplivamo še po drugih poteh. Po svoje tudi delovne organizacije niso dolžne popravljati posledice premajhne skrbi za izšolanje mladine. Tudi mladina sama. predvsem pa starši, bi morali upoštevati še vedno veljavno rek*®: Kolikor znaš, toliko veljaš, ki se vsak dan potrjuje v uspehih zavoda pri zaposlovanju. Mnogo laže je zaposliti nekoga, ki nekaj zna in ve, kot pa nekoga, ki mu je bilo učenje in pridobivanje znana deveta skrb. Navidez je čudno slišati, res pa je, da nam pri moških poklicih primanjkuje strojnih ključavničarjev, rezkalcev. strugarjev, skoblarjev, brusilcev, vrtalcev, kalilcev, vodovodnih inštalaterjev, inštalaterjev centralne kurjave, kleparjev itd. Se tn še bi lahko naštevali poklice, za katere vsak dan iščejo delavce, kandidatov za delo pa ni.
Našim mladim preostane le. da se z voljo oprimejo učenja in spet učenja, staršem pa, da v resnici skrbe za dober učni uspeh svojih otrok in v zavodu za zaposlovanje ne bomo več poznali vrste čakajočih mladincev.
tega bomo vsi veseli
CIRIL ULČAR
I.
S
I
I
I
ELEKTRO
LJUBLJANA
enota Ljubljana okolica Parmova 33, telefon 313-766
Hišni sveti spe pravično spanje
Stanovalci se premalo zanimajo za delo in politiko stanovanjskega podjetja
Lani in letos je Stanovanjsko podjetje Bežigrad—Moste, ki upravlja vsa stanovanja v družbeni lasti, organiziralo vrsto sestankov s predstavniki hišnih svetov, na katerih so razpravljali, kako poživiti njihovo delo. Zakaj? Hišni sveti so v prvi vrsti dolžni in zainteresirani (vsaj morali bi biti), da sporočajo podjetju, kaj žele, kaj pri njih ni v redu itd. Prav oni lahko največ pomagajo Stan. podjetju pri opravljanju njegove osnovne naloge.
Kakšno je stanje glede aktivnosti hišnih svetov? 25 odstotkov vseh živi, 25 odstotkov jih životari, 50 pa spi spanje pravičnega. Kadarkoli je kaj narobe, posamezniki dvigajo glave in mečejo blato na podjetje, češ da je vsega krivo.
Prenekateri hišni sveti pravijo, da ne bodo brezplačna delovna sila Stanovanjskega podjetja, katerega dolžnost je, da skrbi za to in ono, itd. Skratka za vse. Pri tem pa
DOPISUJTE V ZBOR OBČANOV
pozabljajo — hišni sveti — da so zakoniti družbeni organ, ki ima povsem določene dolžnosti in pravice. Eno in drugo. Aktivni hišni svet danes lahko doseže za svoj blok ali stolpič prav isto, kot je lahko poprej, ko je še sam razpolagal z denarjem. Dolžan je, da predlaga, kaj potrebuje. Vse realne predloge Stanovanjsko podjetje potrdi v najkrajšem času.
Zgodilo se je, da so hišnico v Savskem naselju pobalini pretepli. Dogodek je ostal skoraj neopažen. Sosed se noče zameriti sosedu, da bi pričal pred sodnikom ... Tudi v takšnem primeru bi hišni svet moral ukrepali.
■ Hišni red -nepotreben?
Nejasnosti in nered okrog urejevanja odnosov v hišah povzroča tudi hišni red, ki ga Mestni svet ljubljanski šele pripravlja. Nekateri zakonodajalci menijo, da ne potrebujemo v hišah »policijskega« reda, češ da so naši ljudje že tako zreli, da bodo sami znali urejevati medsebojne odnose, paziti na red in čistočo itd. Ceš, pustimo stanovalcem same sebi, nikar jim ne predpisujmo, kako naj hodijo po stopnicah ... Takšna mnenja so ali demagoška ali pa naivna. Potem takem nam tudi ni bi bilo treba kazenske zakonodaje, češ saj smo dovolj zreli in socialistično dorastli, da znamo vse probleme reševati z medsebojnimi dogovori in pojasnili.
■ Hišni sveti -zbudite se!
Stanovanjsko podjetje si prizadeva, da bi obudilo k življenju vse hišne svete. To bodo skušali urediti s pomočjo krajevnih skupnosti in seveda zavzetih posameznikov v hišnih svetih. Morda bi kazalo, da bi v tej smeri po-krenila politično akcijo Socialistična zveza.
Hišni svet je dolžan (po zakonu), da stanovanjskemu podjetju signalizira, kaj je narobe, kaj je potrebno popravila. Gre za tekoče vzdrževanje hiš, ki mora biti interes slehernega stanovalca. To je pač več kot naravno. Medtem ko je za investicijsko vzdrževanje odogovorno Stanovanjsko podjetje. Pri tem smo mišljena večja popravila, ki nastajajo zaradi dot rajanj a ali okvar letno vzdrževanje). Hišni sveti so povečini povsem zanemarili svojo obveščevalno funkcijo, prenekateri pač zato, ker menijo, da to ni več njihova dolžnost. Toda temu ni tako!
Večina hišnih svetov se še zdaleč ne poslužuje svojih pravic, kar je skorajda nerazumljivo. Pri tem mislimo na tekoče vzdrževanje hiš, blokov in stolpnic. Stanovanjsko podjetje nima realnih ocen, kaj bi bilo potrebno tu in tam nujno postoriti.
Stanovanjsko podjetje Bežigrad—-Moste upravlja z 9.300 stanovanji v družbeni lasti. Kar 6.000 teh stanovanj je v naši občini. Skupna vrednost vseh predstavlja 37 milijard starih dinarjev, kar je brez
dvoma lepo premoženje. Poglejte, in tako slabo oziroma neprizadeto skrbimo zanj.
■ Vzemite odprti račun
Stanovanjsko podjetje Bežigrad—Moste ob tej priliki poziva vse hišne svete, naj mu sproti sporočajo obseg nujnih tekočih popravil, ki sodijo pod poglavje tekoča popravila. Za vsa utemeljena in realna naročila podjetje vsak čas izdaja hišnim svetom odprte račune. Poslušajte se jih!
Skrajno neprijetno in nepošteno je, da se posamezni anonimni pisci obračajo na Stan. podjetje in ga blatijo — oziroma mu groze celo s sodiščem. Zakaj? Vse probleme je podjetje pripravljeno reševati s slehernim na odprte karte. Kaj ni to lepše bolj preprosto in bolj pošteno?
Prav na osnovi takega anonimnega pisma je prišla v podjetje posebna komisija, ki je pregledala delo Stan. podjetja in ugotovila, da je vse v najlepšem redu!
Eden izmed bistvenih problemov, ki tare Stan. pod jetje je, da prevzema stanovanja v družbeni lasti v svoje upravljanje, nikakor pa ne more vplivati na njihovo kvaliteto med gradnjo. Prav podjetje je nabolj zainteresirano za visokokvalitetna stanovanja, ker jih je pač kasneje dolžno vzdrževati. Prav bi bilo, ko bi lahko sodeloval pri gradnji novih stanovanj od projekta, do tehničnega prevzema oziroma kolavdacije.
Pravilnik o prodaji stanovanj
OBVESTILA
STANOVANJSKEGA PODJETJA BEŽIGRAD-MOSTE
Na osnovi člena 10. Statuta stanovanjskega podjetja Be&i-grad-Moste in člena 77. Zakona o podjetijih in 3. člena TZDR je RDS na svoji 3. redni seji dne 27. 9- 196S sprejel
PRAVILNIK
o prodaji stanovanj in drugih stanovanjskih objektov vloženih v stanovanjski sklad podjetja
1.	člen
Ta pravilnik določa pogoje m način prodaje stanovanj in drugih stanovanjskih objektov, ki so vloženi v sklad sta-nox'anjskih hiš Stanovanjskega podjetja.
Za prodajo stanovanj in drugih stanovanjskih objektov veljajo poleg tega pravilnika določila Zakona o prometu z zemljišči in stavbami, Zakona o lastnini na delih zgradb in Zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini.
2.	člen
Stanovanja in druga stanovanjske objekte, ki so vloženi v stanovanjski sklad podjetja, prodaja stanovanjsko podjetje na predlog ali ob soglasju vlagatelja. Soglasje sporoči vlagatelj z ustreznim sklepom pristojnega organa upravljanja.
3.	člen
Prodaja stanovanja in drugih stanoi'anjskih objektov se vrši z javno licitacijo. Pogoje licitacije določita sporazumno Stanovanjsko podjetje in vlagatelj.
nem časopisju. Objava javne licitacije mora vsebovati:
—	podatke o stanovanju (navedba prostorov, kvadraturo, lego itd.)
—	prodajne pogoje
—	višino varščine
—	rok za predložitev ponudb, ki mora trajati najmanj 15 dni od objave javne licitacije.
5. člen
Javna licitacija se opravi tako, da daje udeleženec na osnovi objavljene licitacije pismeno ponudbo. Licitacije se lahko udeležijo pravne in fizične osebe. Licitacijo izvede posebna komisija, ki jo sestavljajo dva člana delovne skupnosti podjetja in 1 član iz vrst vlagateljev. Komisija je odgovorna za pravilno izvedbo licitacije.
ti. člen
Stanovanje odnosno slano-vanjski objekt se .proda najugodnejšemu ponudniku. Za najugodnejšo ponudbo se šte je ponudba, ki je najugodnejša z ozirom na pogoje licitacije. O izidu licitacije obvesti komisija vse udeležence licitacije.
7. člen
Vsak interesent mora pred potekom roka za predložitev ponudb položiti 10 •/« izklicno ceno kot garantni znesek. Polog se kupcu vračuna p kupnino oziroma se interesentu vrne takoj, če pri licitaciji ni uspel.
S. člen
vico ob izklicnih pogojih javne licitacije oziroma pogojih najugodnejšega ponudnika.
Stanovanjsko podjetje je dolžno obvestiti najemnike o javni licitaciji stanovanju zaradi morebitnega uveljavljanja predkupne pravice ter mu sporočiti ceno in ostale prodajne pogoje. Ponudba se izvrši s priporočenim pismom.
9.	člen
Stanovanje se proda po prometni vrednosti v času prodaje. Prometno vrednost stanovanja določi sodni zapri-seženec — cenilec.
V kolikor ni mogoče doseči pri prodaji stanovanja prometne vrednosti, določi prodajno ceno pristojni organ upravljanja podjetja sporazumno z vlagateljem.
10.	člen
Smatra se, da javna licitacija ni uspela, če nobena od lurnudb ne ustreza pogojem licitacije, če prva licitacija ne uspe, ponovi komisija celotni postopek na osnovi ponovne objave licitacije.
11.	člen
Z neposredno pogodbo se sme prodati stanovanje le v naslednjih primerih:
—	če niti ponovna licitacija ni bila uspešna, vendar morejo biti izpolnjeni licitacijski pogoji;
—	če je kupec delovna organizacija.
12.	člen
V prodajni ceni stanovanja oziroma stanovanjskega objekta je vkalkulirana tudi pravica uživanja zemljišča, m‘ katerem stoji gradbeni objekt (jundus).
13.	člen
4. člen
Javno licitacijo objavi Sta-nomnjsko podjetje v dnev-
Pri licitaciji stanovanja oziroma drugega stanovanjskega objekta ima nosilec stanovanjske pravice predkupno pra-
Stanovanjsko podjetje sme prodati stanovanje ali stanovanjski objekt tudi im kredit, vendar mora kupec plačati ob
sklenitvi kupne pogodbe 10% prodajne cene kot polog. Kreditni pogoji ne smejo biti ugodnejši od pogojev, katere nudi pristojna banka za financiranje stanovanj. Letna anuiteta pa ne more bili manjša od 250.000 st. din.
14.	člen
Narodni heroji, spomeniča-rji in borci, ki imajo priznano dvojno dobo od leta 1941— 1945, so v primeru nakupa stanovanja oziroma stanovanjske hiše lahko oproščeni plačila j/ologa iz člena 13. tega pravilnika.
15.	člen
Celotna denarna vrednost, ki jo dobi stanovanjsko podjetje s prodajo stanovanja ali stanovanjskega objekta, se vloži v sklad stanovanjskih hiš.
S celotnimi sredstvi, vloženimi v sklad stanovanjskih hiš iz naslova prodaje stanovanja, razpolaga vlagatelj v skladu s predpisi Temeljnega zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišam’ v družbeni lastnini.
Iti. člen
Kse stroške postopka v zvezi s prodajo stanovanj nosi predlagatelj t. j. vlagatelj.
Prometni davek, vse stroške v zvezi s prenosom lastninske pravice, kakor tudi ostale pristojbine nosi kupec stanovanja odnosno kupec stanovanjskega objekta
17. člen
Pravilnik stopi v veljavo * dni po objavi
Objava se izvrši na oglasni deski podjetja ter v glasilih SZDL občin Ljubljana Bežigrad in Ljubljana Moste Polje.
Štev. I—11)IS/tis Datum: 27. 9. 19tiS
Predsednik RAZŠIRJENEGA DELAVSKEGA SVETA iMdo Skraban l. r.
Skratka pri vseh fazah nastajanja novega bloka, stolpnice vrstne hiše itd. Zakaj? Za zagotovitev kvalitete, ki je slej ko prej pri vseh novih gradnjah bolj ali manj sporna — zakaj često prezgodaj potegne za seboj vrsto nesporazumov, reklamacij in negodovanj.
(
■ Kontrola od peta do glave
Podjetje se bori, da bo pravočasno labko vplivalo na vse to. Pri občinski skuščini v Mostah je že dosegla, da bodo njegove predstavnike zmeraj poklicali k tehničnemu prevzemu stanovanjskih objektov. Tudi bežigrajska občinska skupščina je sprejela podobno priporočilo, kar zadeva urbanizem. Vsekakor pa bi bil potreben zakon, ki bi točno določil sodelovanje stanovanjskega podjetja v vseh fazah nastanka novih stanovanj v družbenem upravljanju. Takšna kontrola bi bila predvsem v korist stanovalcem. Zagotovila bi jim namreč boljšo kvaliteto novega stanovanja kot doslej.
■ Kje si, zakon?
Zdaj se dogaja, da je na primer stolpič vseljen, stanovalci pa od stanovanjskega podjetja zahtevajo, naj jim popravi to in ono, kar so zgrešili gradbeniki ali obrt-niiki in drugi.
Z gradbenim podjetjem »Obnovo« je prišlo v tem pogledu podjetje na zeleno vejo, toda to ni dovolj. Ce se hočemo izogniti vsem nevšečnostim, ki se pojavljajo pri novih gradnjah (slabe vodovodne pipe, prepih v zaprtih stanovanjih, rjaveče kopalne kadi, slaba centralana kurjava, itd.) mora nad nvoroje-nimi gradnjami ves čas bedeti tisti, ki jih bo potem upravljal — Stanovanjsko podjetje. To bo morala storiti zakonodaja. In prav v tej smeri marsikaj lahko store tudi hišni sveti, če se bodo le pravočasno prebudili iz spanja (ne»pravičnega.
Ulica bratov Židanov
Del Samove ulice, pravzaprav njen stari podaljšek od Parmove ulice do gorenjske železnice, se bo odslej imenoval Utica bratov Židanov. Odtok o tean bo sprejel mestni svet ljubljanski.
Ulica ima ime po družini Zidan, ki je živeta na tem področju in aktivno delovala med narodno-osvobodilno borbo; dva brpf'> sta padla v partizanih.
Nova cesta do separacije
Do konca meseca novembra bodo pripravljeni načrti za novo cesto, ki bo vodila od Titove ceste do separacije podjetja »Tehnika« v Stezicah. Cesto bodo gradili prihodnjo leto. Denar za spodnji ustroj bo dalo podjetje »Tehnika«, za asfalt, pa občinska skupščina.
NAROČITE
ZBOR
OBČANOV!
Stanovjltura —
Stolpnice in N • občini še zmeraj rastejo kot gobe! Milijoito in milijarde. Težko prihral t in dolgoletna posojila. In, ko je ^ Savo, se ponavadi vsak zapre v svj nje — češ zdaj pa me nihče več ne K1
Hitro dograjetffin bloki marsikje in marsikdaj res1 napak. Tu odpada omet, tam zija $ ^tih. Vse to je res in prav je, da st«J 'tiskajo na graditelje in obrtnike, <* "anjkljivosti popravijo.
So pa še d ruj* ijih gradbeniki nočejo prevzeti na «. jn prav imajo. V stolpnici, v P I« 60 strank, se je zamašil vodovoda1 Odrasli ljudje hodijo na veliko P0*1 'a Stopnišče. Otroci jih posnemajo W malo potrebo v temnem delu ho®'šele za odpadke je zamašen, ker v»a) »se, kar jim pride pod roke ... Na *• J ves teden ne gori električna luč, K*®' potreboval žar-nice...
In tako dalje »tie, Hišniki so. Storijo, kar morejo ' i' kot delati in paziti ne morejo. 1*' “ti policije nimajo.
Stolpnica ali ogledalo kulturne stopnje stanovalci | bilo, da se sleherni član velike st*1 družine (v bloku aii stolpiču) ob t®
Imamo hišne s Jva dolžnost je, da skrbe tudi za [ kulturo. Skrb in dolžnost slehern« »ca je, cja vsakega kršilca hišnega h Ji oziroma prijavi hišnemu svetu. I” ne gre — sodniku za prekrške.
Vsak dober g0* ^ na svojo hišo in je ponosen nanjo $e spodobi tudi za skupne gospo« v in stolpnic, v katere vsak dan Pr‘ “pisk drugi ljudje.
Stanovanjska K Stavni del splošne kulture vsakega ^
N. Lapajne
Soseska 6 pred renesanso
»Obnova« bo popravila vse grobe gradbene pomanjkljivost
0 Na osnovi vseli zapisnikov, ki ugotavljajo gradbene, obrtniške in druge napake v Soseski 6, bomo poklieali »na lice mesta« tudi krivce obrtniških del, da bodo določili odstotke svoje krivde ... da bodo na kraju samem dolo čili svoj odstotek odškodni: ne.
0 Posebna komisija bo pri ponovni ocenitvi škode v posameznih hišah oziroma stanovanjih (Soseske 6) upoštevala tudi primo—predajn! zapisnik (primerjava med zapisniki komisij, ki so ugotavljale škodo in zapisnikom kola vdacijske komisije), tako da bomo zares ugotovili »zgodovinske« in kasnejše napake oziroma pomanjkljivosti.
• Gradbeno podjetje »Obnova« je v celoti pripravljeno popraviti vse grobe gradbene napake, ki ne izvirajo iz si-eer pomanjkljivih načrtov. ..«
Tako so med drugim sklenili na posebnem sestanku predstavnikov Soseske 6, Stanovanjskega podjetja Bežigrad—Moste in »Obnove«, ki so ga zahtevali prizadeti stanovalci Soseske 6 za Bežigradom.
Vse to delo in spori, ki se že štiri leta vlečejo okrog kvalitete stanovanj, naj bi (bilo) bili dokončno pod
Za hiške dovolj dela
Nov sis^ Ivanja povzroča nekaj negodovanj
Stanovanjsko pdojel^ [**■
žigrod—Moste je predaj* za zamašeni jašek, če
1», ^atH) naj hišnik odgo-"'6*'"^—iviuo«; je	Sk zamašeni jašek, če
kim uvedlo nov način « Judje mečejo vanj tudi jevanja hišnikov. Na«^ ‘Je, ostanke hrane, les, •‘‘"T* kose ■
jevanja
so normirali delo:	Kose lepenke itd.? Tu
hodnike, stopnice itd. “a stanovanjsko kulturo, ločili cene. Novi sisten' '“Cojo novih stanovalcev, grajevanja oziroma ocenk Uiaj0 ioeiti zakaj je stra.
v	zakaj smetnjak.
naletela pri teh delave^ «cma hi§njh svetov k,
___________ ko-
stanovalcih na ugoden 0“T' 'oliko aktivno sodelu-
-■ -ir? « r -
nikovega dela je v ^ 'n
nekateri pa so tudi ne ^ s Stanovanjskim podjet-voljni. Kakor zmeraj- , ^ se strinja, da sta novi Kakor zatrjujejo na ',, ^ in nagrajevanje hišni-novanjskem podjetju, 110 Jeallla Stari pravilniki stem še zdaleč ni takš1^ |j ^graievanje hišnikov so bi ga ne bilo moč poP1! j^tnreč preveč široki. Do-oziroma dopolniti. po j ttjk, 80 (v nekaterih pri ali treh mesecih se bo v P ^ '• da je hišnik dobil
ril* .
ski pokazalo, kaj je PT'[ dobrega in kaj slabega
tem ga bodo lahko s j nimi močni ponovno P ^ r
.60(|0() si din). To je bilo iijftii inuuiii puiiuvmv »	nepotrebno r&zme*
dali in dopolnili. Kar je» J* družbenega denarja, tiranega v njem b0<10 J taci,, n°ve,n tako ali lako lili, kar pa je nepoP°lr iv#n Novi sistem je os-bodo dopolnili.	J1 t>..na Pavšalu in na nor-
ril, da
prav vse, roke, tako da se P0*1
; čeprav ni imel več kot tri ure dela na dan
T/vtv/ uirjJOiiiiJi.	jr.	«—..«««« <** ..«• ..v.
Pr. čiščenju in v/«''komisija je na
Nekateri stanovalci Pr<< S; P<«a™ezn,h žele, da bi hišniki veci
pro-
Čistih, na primer, stoj^^Jsko podjetje Bel in hodnike. Po naših	te Je l,ne,° dasleJ
tivih čistimo te prostor^ t)išnik rednell, de,ov
ss.	......-»S
ni mogoče.
Novi sistem
streho še ta mesec, je bil sklep sicer vročega, vendar brez dvoma koristnega sestanka v Domu družbenih organizacij v Stožicah.
Stanovanjsko podjetje Bežigrad—Moste, ki upravlja vsa stanovanja v družbeni lasti na območju bežigrajske in meščanske občine je na željo prizadetih prebivalcev soseske poklicalo na ta sestanek tudi direktorja in glavnega inženirja gradbenega podjetja Obnova.
V naslednjih vrsticah bomo na kratko povzeli potek tega sestanka. Med prvimi je govoril direktor »Obnove«, Andrej Plestenjak, ki je posebej poudaril, da ljudje v Soseski 6 stanujejo že tri do štiri leta in da je treba pretehtati, kaj so »zgodovinske«, kaj pa napake, ki so nastale kasneje (zaradi malomarnosti, nepazljivosti, skratka zaradi kulture oziroma nekulture stanovalcev). Hkrati je opozoril, da vrsta pomanjkljivosti izvira že iz projektov, za katere gradbeno podjetje nikakor ne more plačevati računov.
»Ce bomo upoštevali prav vse pritožbe stanovalcev,« je dejal, »bomo lahko popravljali stanovanja v nedogled . . . Vsekakor pa smo pripravljeni brez odvečnih besed popraviti vse grobe gradbene napake, ki smo jih zakrivili sami.«
no* il&no zaposleni, zato so m,OU^ ‘2 .del° P“C V Polno zaposlili, nekaj 11«,	pa je ostalo brez
,'iw;~ed HO rednimi je bilo ^ 7;Polno zaposlenih. Sku ,vttn. r tl i!!rned teh se je in dela hišnikov je J	* k,1 sistemu uprla in no-
(ipeljalo po nadrobni«	t r*>PisaU pogodb, ker so
Uh s predstavniki h^ ^vadili nu 2 do 4 ure tov, hišniki in de’® |)i’% ;nevno za polno plačo, svetom stanovanjskeg" a) i «v gotovo ni prav. zato jelja. To posebej	da sprevidijo svojo
zato. ker nekatere 5	- Ce pa v okviru his.
menijo, da so hišniki 1 norm lahko dokažejo strežniki (»pucfleki« šh'"0’	1« komisija
dobesedno.	„ ^ Sr	Podjetja vse-
Znan je primer, ko J JI &rj Poštevala. tlemi k za Bežigradom‘'j, t Xr; Prečni stanovanjski zagrozil, da ga bo »d® /% '	‘ J odvisna predse mu ne umakne	k stanovalcev, ni več
Hišnik ga je namreč ^	Ba predvideva novi
njegovi otroci t«,* o hišnikovem i
•vaiVo . -——•"■'»ve,., delu. nered v bloku.	ttA k^J6, da preprostejši
Posebno v velikih r	J_ Pazijo na skupno
in stolpičih je dovoU f ^ tudi okrog dvigal, /P '
VClt****-	. ir» LMJSUa -	----•jv,
je doVtK<0 V**1*' Pr°Store' kot iz°-
odpadke°ttdd posebnPjrf'	primerih tkjer
njih, v katere Ijud-’e .ar'a «*rt'jenn'	bloka **
, kar jim Pr£/%Z; b'atna >" drugače r., ,i„ se pogo*	a) I« novi pravilnik
pustil odprta vrata za popravke glede hišnikovih dolžnosti in obsega dela. Ko že govorimo o novem hišniškem pravilniku je prav, da povemo, kako je nastal. Na treh sestankih s prizadetimi delavci (hišniki) so bile obdelane najmanjše podrobnosti. Kot že omenjeno, so bili prisotni tudi predstavniki hišnih svetov in predstavniki stanovanjskega podjetja. In v delavskem svetu, ki je pravilnik sprejemal, so bili med desetimi člani kar štirje hišniki — vsi so glasovali zanj.
Razumljivo Je, da vsaka novost prinaša s seboj tudi nekaj nezadovoljstva, posebno če delavcu nalaga več dela. Povsem razumljivo pa tudi je, da stari sistem ni mogel več obveljati, ker so nekateri ljudje za komaj 2 do 4 ure dnevno dobivali polne plače. Po novem sistemu je stanovanjsko podjetje omogočilo polno zaposlitev redno zaposlenim delavcem, poskrbelo za temeljitejši odnos do dela pri čiščenju hiš in s tem seveda tudi za večje zadovoljstvo stanovalcev.
Kjer koli bi se pojavile kakršnekoli pomanjkljivosti ah pomisleki v zvezi z novim sistemom nagrajevanja hišnikov in obsegom njihovega dela (ter kvaliteto), je podjetje pripravljeno na odkrit in tovariški pogovor, da se nesporazumi razčistijo — v korist in zadovoljstvo prizadetih. Posebej jasno pa je, da vsaka želja, ki presega norme hišnikovih dolžnosti, potegne za seboj nove materialne obveznosti stanovalcev. Ce torej v neki stolpnici žele, da bi stopnice vsak dan čistili z vodo, bodo to pač morali posebej plačati oziroma doplačati, ker to delo presega norme hišnikove zaposlitve in njegove dnevne delovne obveznosti.
Točno odmerjeno delo hišnikov in njihova polna zaposlitev, ki ju določa novi pravilnik o obsegu hišniškega dela, je hkrati del reformnih prizadevanj, ki zagotavljajo učinkovitejšo praho denarje pri gospodarjenju s stanovanji v družbeni lasti.
NL
• Dolžnost in poštenost
Brez dvoma se po daljšem času v novih stanovanjih po javi to in ono, ne samo zaradi kvalitet del, temveč tudi zaradi slabega ali celo malomarnega vzdrževanja stanovanja. Pod to poglavje sodijo odgrnjena vrata in okna, včasih celo povešena, pokvarjene okenske »olive« itd. Vseh takih drobnarij pač ne bomo-goče naprtiti na račun slabe kvalitete gradbenih in obrtniških del. Takšnih stvari bo iz leta v leto več . ..
»Prišli smo, da se pametno pogovorimo, pripravljeni smo da se poravnamo, da damo odškodnino hišnim svetom, nikakor pa ne vsakemu posamezniku. Popravilo grobih napak je naša dolžnost, ki sodi k poštenosti,« je končal direktor gradbenega podjetja Obnova, Andrej Plestenjak.
Gre za 600 stanovanj v Soseski 6. Skoraj v vsakem bi našli kaj. Največ pritožb gre na račun parketa, v katerem zijajo široke reže ali se je napel ... In okna, ki puščajo v stanovanje potočke deževnice ... Glavne napake so »ustvarili«	obrtniki—koope-
ranti, zato je prav, da si sami ogledajo svoje delo in ga primemo ocenijo.
Tov. Dougan, predsednik sveta stanovalcev Soseske 6 je med drugim poudaril:
• Štiri leta čakamo
»Zakaj se moramo štiri leta natezati okrog tega, kdo je kriv za vrsto pomanjkljivosti. ki se pojavljajo v stanovanjih od vsega začetka? Doslej se nismo mogli pogo-
Nova stolpnica
Konec prihodnjega meseca bo dograjena nova stolpnica zraven »Kurentovega hrama« na Titovi cesti. V njej bo 50 stanovanj; vse je prevzela stanovanjska zadruga ljubljanske radiotelevizije. V pritličju bodo tudi lokali; za zdaj se še niso odločili komu jih bodo prodali, ker je bilo kupcev zelo veliko.
Stolpnico gradi gradbeno podjetje »Obnova«.
voriti. Napak in nevšečnosti je na kupe! Zarjavele in ne-izplirane kopalne kadi, polomljene pipe ... Marsikje je takole: ko zapreš vsa okna in vrata, si šele zares na prepihu! Stropi v stolpičih (vsaj vsi ne) niso izolirani. Ljudje hočejo imeti stanovanja urejena. Takoj se vidi, kaj so grobe gradbene napake in kaj ne, kaj je nastalo kasneje. Ljudje nimajo več potrpljenja ne zaupanja, da bi se še pogajali. Pripravljeni so, pisma so napisana, da se pritožijo v Beograd, da dajo vso stvar v časopise . ..
Vsaj vidne napake bi morali nemudoma odpraviti. »Ob nova« naj obremeni obrtnike, ki so zakrivili malomarnosti.«
• Krivci so in jih ni
Dobršen del krivde za stanje, kakršno je v stanovanjih Soseski 6, odpade tudi na bivši stanovanjski sklad z direktorjem na čelu. Njega sicer ni več, likvidacijo sklada pa je prevzelo Stanovanjsko podjetje Bežigrad Moste, ki si vsekakor prizadeva, da bi spor čim manj boleče in čim-prej spravijo z dnevnega reda. Komisije, ki so pregledovale stanovanja (neobjektivnost bi jim težko očitali), so vendarle še marsikaj spregledale. Čeprav so bili predstavniki »Obnove« povabljeni k pregledom, so razen nekajkrat, to delo poreprosto prezrli.
Direktor stanovanjskega podjetja Bežigrad—Moste, Jože Crnugelj je posebej poudaril, da njegovo podjetje želi čim-prej spraviti zadevo v red — v zadovoljstvo vseh prizade tih, tako strank kot izvajal cev. Predvsem je treba do ločiti, kaj je moč naredit oziroma upoštevati kot de janske gradbene oziroma obr tniške napake in kaj ne. Ta ko bomo menda potem vsi zadovoljni. Predlagal je, naj bi določili novo komisijo — v njej naj bi bil po en predstavnik prizadete hiše, »Obnove«, Stan. podjetja in strokovnjak, ki bi dokončno določili, kaj so stare napake in kaj nove-kaj bo treba popraviti na račun izvajalcev in kaj na lasten račun.
»Prav je, da tudi na bivši stanovanjski sklad pade batina, ne pa samo na »Obnovo« in njene kooperante,« je poudaril tov. Crnugelj.
Revizija
poslovanja
Julija meseca je Služba družbenega knjigovodstva opravila revizijo poslovanja Stanovanjskega podjetja Be-žigracl-Moste. Revizijo je zahteval okrožni jav ni tožilec po anonimni prijavi skupine bežigrajskih občanov.
Pregledali so finančno poslovanje ter med drugim pogodbe o od daji del, nakupu stanovanj in lokalov ter dajanje kreditov v letu 1967.
Po pregledu so sesta stavili obširno poročilo kjer med drugim ugotavljajo:
»S pregledom poslovanja niso ugotovljena odstopanja od predpi sov, niti dajanje privilegijev v zvezi s stanovanji oziroma poslovnimi prostori.«
V nadaljevanju živahne razprave so se spraševali, kdo in kako bo plačal komisije, ki opravljajo nehvaležno ocenjevalno delo, padle so tudi besede o kazenskem pregonu in kazenskem postopku, krivdi projektantov, vprašanju inšpekcijskih služb, kolavdo-cijskem prevzemu, garancijski dobi itd.
• Do konca oktobra
Ko se je debata zasukala na inštalacijske pomanjkljivosti, je bilo posebej poudarjeno, da je kakovost jugo-materiala pod kritiko, spričo česar so instalacijska podjetja v izredno neugonem položaju. Ce se rja pojavi pod emajlom, je treba kvaliteto reklamirati pri proizvajalcu, če se pojavi zaradi poškodbe (primarne) tudi. Tam, kjer se dvigajo poti, je kriv cement ... Torej naj odgovarja proizvajalec ...? Koga boste prijeli za vrat, če vam bodo v trgovini prodali kislo moko? Trgovca ali mlinarja?
Prevladalo je splošno mnenje, da je pri vsaki večji napaki nujno potrebno ugotoviti dejanskega krivca in ga seveda za škodo obremeniti. S podi je tako, da vsaj s pla
stičnimi ob gradnji še ni bilo izkušenj, zato naj odovarja proizvajalec za kvaliteto. Kaj pa projektant? Lahko eksperimentira s težko prihranjenim denarjem ljudi brez stanovanj?
In centralna kurjava. Od vsega začetka ne greje tako, kot bi morala, kot je bilo prvotno obljubljeno oziroma planirano. Vsak čas jo bodo dokončno uredili tako, da bodo stare grelce zamenjali z novimi, ki bodo dajali od sebe potrebne kalorije, da ljudje v stanovanjih pozimi ne bodo več drgetali od mraza. Kdo pa bo to plačal, še ni dokončno rešeno. Prav bi brez dvoma bilo, ko bi mošnjo odprl tisti, ki oljubo ni držal oziroma jo ni izpolnil (mogel ali hotel — ni pomembno), zakaj obljuba zmeraj dela dolg.
Ob zaključku živahnega, vendar pa zvpodbudnega sestanka je bilo rečeno, da bodo vse spore okrog stanovanj dokončno rešili do konca tega meseca. Morda bo le kakšna malenkost ostala za prihodnji mesec, tako da bo štiriletni spor kočno poravnan v zadovoljstvo obeh prizadetih strs^-'
NL
Ne bo jih zeblo?
Obnova kotlarne v Soseki 6 obeta dovolj kalorij za mrzle dni
Stara kotlarna, ki je doslej ogrevala okrog 600 stanovanj v Soseski, še zdaleč ni nudila dovolj kalorij, da bi zares ogrela vsa stanovanja. Ljudje v tem velikem naselju so pozimi (vsaj ponekod) nemalokdaj drgetali od mraza. Za letošnjo zimo pa se jim obetajo toplejši časi!
Kakor smo izvedeli, je za popolno obnovo kotlarne potrebnih 14 milijonov starih dinarjev. V prvi vrsti bodo vsak čas zamenjali stare go-rilce z novimi in primerno preuredili kotle, tako da se bo zmogljivost kotlarne povečala za dva milijona kalorij — kot je bilo prvotno določeno in obljubljeno.
Zakaj kotlarna doslej ni dajala dovolj kalorij? Ob dograditvi soseke so v kotlarno montirali nizko tlačne goril-ce, ki niso bili primerni ne za naše olje, ne za kotle. Izkoristek je bil zelo slab, odtod tudi visok steber črnega dima, ki se je valil pod nebo in hkrati močno zasmrajal okolico. Izkoristek je bil pravzaprav kriminalen, saj so ga ocenili na komaj 45 odst.! Pa tudi življenjska doba teh gorilcev je silno kratka, ogrevanje pa sorazmerno drago.
V Celju so preizkusili nove gorilce, kakršne bodo zdaj montirali tudi pri nas. Seveda bo treba zanje odšteti denar. Kdo naj ga da? Stanovalci, ki ji zebe, ali podjetje, ki zaradi objektivnih ali neobjektivnih težav ni zgradilo in opremilo kotlarne, ki bi dajala dovolj toplote? Odgovor je zelo preprost. Mar ne?
Ob dograditvi naselja so bili na domačem trgu na voljo samo omenjeni gorilci, ki so se izkazali za zelo slabe. Leteli, italijanskih po izvoru, sploh ne delajo več. Menda so
jih nehali delati že tedaj, ko smo jih mi kupili.. .
Za nove gorilce bo potrebno predelati tudi stare kotle. Celjski »Emo ponuja, da bi vse preuredili, vendar se zdi, da je njegova ponudba le nekam previsoka. Prizadeti stanovalci menijo, da bi bilo bolje ko bi nove gorilce sami kupih, ker bodo tako občutno cenejši: 1,5 milijona za kos in 600.000 st. din za carino — namesto 4 milijone st. din za kos.
In kdo naj plača to rekonstrukcijo?
Podjetje »Instalacija«, ki je kotlarno opremilo, stanovalci, Stanovanjsko podjetje, investitor, itd.?
Obstoja več možnosti: kredit preko Stan. podjetja, ki bi ga odplačevali stanovalci, iz amortizacije in ob udeležbi podjetja, ki je zagrešilo kotlarno. Stanovanjsko podjetje Bežigrad—Moste je pripravljeno kreditirati rekonstrukcijo kotlarne, nikakor pa ne financirati.
Ker gre za hudo pomanjkljivost izvajalcev — Emo Celje in »Instalacije« Ljubljana, bi bilo prav, da to stvar v celoti uredita prizadeti podjetji. Gre za nerealizirane kalorije ...
Obnovljena kotlarna bo tako ali tako grela po novem že letošnjo zimo, zato ni strahu, da se prizadeti ne bi pravočasno pogovorili tudi o tem, kdo in kako vse naj bi poravnal račun. Legendarne objektivne težave ga prav gotovo ne bodo, koliko ga .bodo prizadeti stanovalci, pa je tudi vprašanje.
Ce na električnem štedilniku voda nikakor noče zavreti itd., ponavadi zahtevamo drugega ne kupimo pa novega.
NL
Financiranje šolstva in otroškega varstva
Enotna izhodišča — korak naprel
Hazgovor s predsednikom ljubljanske Temeljne izobraževalne skupnosti Tonetom Florjančičem
Začelo se je drugo šolsko leto odkar je financira- mi povečanje ni povsod ena-ranje šolstva in otroškega varstva pri nas urejeno po ko. Prav to je jabolko spo-novem. Poprej so denar odmerjale občinske skupšči- ra, zlasti še v občinah, kjer ne, z lani sprejetim zakonom pa so določeni stalni vi- so imeli doslej relativno do-ri. Denar se zbira pri Temeljni izobraževalni skupno- bro urejeno financiranje šol-sti, ki skrbi za enotno urejanje šolstva v Ljubljani. stva.
Po majski situaciji v šol-
Najpomembnejši vir za financiranje šolstva je pri-
spevek iz osebnega dohodka zaposlenih v gospodarst- stvu smo sprožili široko ak-
.... /O mi/. \ n Tl X -I	4-#-» »O -»»-t	11 rjr\r7 1CA	rro rt rvrl o t	c* mrl cf tto \7 c C*
vu (2,7"b), Za Bežigradom znaša ta prispevek 11,307.150 din (1,1 milijarde st. dinarjev), drugi prispevki pa vsega še 276.950 din. Skupaj gre za šolstvo in otroško varstvo iz Bežigrada 11,584.000 din( milijarda 158 milijonov st. din).
cijo za dodatna sredstva. Vse občine so se odzvale in prispevale svoje delež (Bežigrad 117 milijonov st. dinarjev), če teh dodatnih sredstev ne bi dobili, ne bi mogli povečati zneske šolam za 16,7 odstotkov in tudi ne bi mogli razdeliti denarja po razdelilniku, ki smo ga sprejeli. To Temeljna izobraževalna skupnost se je takrat zna- kaže, da se v Ljubljani vsi la v križnem ognju: med občinsko skupščino na eni činitelji prizadevajo, strani, ki seveda ni bila vesela dodatnega prispevka, in prosvetnimi delavci na drugi strani, ki (upravičeno) niso zadovoljni s plačami.
Denarja je bilo premalo in Temeljna izobraževalna skupnost je spomladi letos zahtevala dodatna sredstva; Bežigrad je iz rezerve občinskega proračuna prispeval še 117 milijonov st. dinarjev.
rešiti vprašanje financiranja srednjega šolstva, kjer je položaj še vedno nejasen: gre za to, ali bo financiranje srednjega šolstva prevzela Republiška izobraževalna skupnost ali pa bo ostalo vse pri starem.«
Kaj pa program obdobje?
za daljše
TONE FLORJANČIČ
da bi
uredili položaj šolstva, med njimi tudi Temeljna izobraževalna skupnost in torej ne drži očitek, da ni nobenega, ki bi skrbel za šolstvo oziroma za enotno obravnavanje financiranja vzgoje in izobraževanja v Ljubljani.«
Prav ta vir pa je za Temeljno izobraževalno skupnost najvažnejši.«
S čim se šc ukvarja temeljna izobraževalna skupnost?
tudi
Predsednik ljubljanske Temeljne izobraževalne skupnoslti Tone Florjančič je na zborovanju bežigrajskih prosvetnih delavcev pojasnil, da Temeljna izobraževalna skupnost lahko razdeli le toliko denarja, kolikor ji ga odmerijo drugi
Predstavniki Temeljne izobraževalne skupnosti so Ali so šole ves denar na sejah vseh ljubljanskih občinskih skupščin pojas- dobile? nili, kako je z dodatnim prispevkom; le za Bežigrad
jih niso povabili in tako je marsikaj ostalo nedore- • šole so dobile denar po čenega. Med drugim tudi ni bilo mogoče popraviti novih merilih od 1. julija (verjetno) »tiskovne« napake v gradivu za sejo, kjer naprej. Trenutno še nismo je bilo rečeno, da je Temeljna izobraževalna skupnost mogli povrniti razlike, izraču- za višjo izobrazbo in 1620 za letos povečala znesek Zavodu za prosvetno pedagoško nane po novem za nazaj, za visoko izobrazbo. Skušali bo-službo kar za 111%. V resnici znaša povečanje 7,3“'> obdobje od 1. januarja do mo upoštevati bistvene pri-
• Pripravljamo dejanska merila za nagrajevanje pro-svetnih delavcev na osnovi ovrednotenega učiteljevega dela. Za izhodišče naj bi bile naslednje plače: 1100 dinarjev za prosvetne delavce s srednjo izobrazbo, 1320 din
® Temeljna izobraževalna skupnost je izdelala 5-letni program za razvoj otroškega varstva in osnovnega šolstva (do 1973. leta) v Ljubljani. Opozorili smo že občinske skupščine, pristojne politične organe v Ljubljani ter poslance, na problem financiranja šolstva in varstva v prihodnjem letu, z namenom, da bi pravočasno zbrali dodatna sredstva, če hočemo zagotoviti financiranje po novih merilih. Temeljna izobraževalna skupnost Ljubljana in zavodi naj bi že v začetku leta sprejeli finančne načrte, ne pa sredi leta, kot je bilo to letos. Zato bomo tudi merila za1* prihodnje leto sprejeli že zdaj.«
In racionalizacija šolstva?
Ce ne omenimo zakonov, s katerimi neka narodna skupnost ali država odmeri, kolikšen delež pripada šolstvu, potem nam glede finančnega položaja šolstva in otroškega varstva pri nas ostane trikotnik: občinska skupščina — temeljna izobraževalna skupnost — šole. Tokrat smo načeli drugi člen — Temeljno izobraževalno skupnost. Odgovoril nam je predsednik
*>	j., juuja smo sprejeli
razdelilnik sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja na območju Temeljne izobraževalne skupnosti Ljubljana, po katerem zavodi dobivajo denar za svoje delo. To je bistven premik naprej, saj vso Ljubljano enotno obravnavamo. Ta premik je bil tudi najtežji, saj so se šole v nekaterih občinah, kjer so že doslej več dajali za šolstvo, nekoliko slabše odrezale. Prihodnje leto torej ne bo več razprav o izravnavanju med ljubljanskimi občinami oziroma vzgojno izobraževalnimi zavodi.
Z enotnimi izhodišči smo zagotovili naslednje plače prosvetnih delavcev na osnovnih šolah za njihovo 22-umo učno obveznost na teden: za tiste s srednjo izobrazbo 880
dirmriev rv» m<«»>c	7 Vtftio
izobrazbo 1026 dinarjev in z visoko izobrazbo 1172 din na mesec. Na to osnovo je še 2 odstotka dodatka za delovne izkušnje, 1,5 odstotka za kvaliteto in 25 odstotkov za dopolnilno izobraževanje. Osnova za prosvetne delavce na srednjih šolah je za 5 odstotkov višja. Šole, ki delajo v težjih delovnih pogojih (višinske in oddaljene) dobijo še od 6 do 8 odstotkov več denarja.
V celoti so vzgojno izobraževalni zavodi letos dobili za 16,7 več denarja kot lani ali podrobneje: strokovne šole 26 odstotkov več, domovi 16,7 odstotkov, osnovne šole 29,6 odstotkov, gimnazije 5,8 odstotkov in vzgojno-varstvene ustanove 21 odstotkov več. Nobena šola ne dobi manj denarja kot lani, vendar pa smjčo izravnave med šola-
1. julija. Denar ne priteka po načrtu, zaostanka je približno za 500 milijonov st. dinarjev, ker tudi realizacija dohodkov, ki so jih predvideli v občinskih proračunih v Ljubljani, zaostaja za približno 8 odstotkov. Sole bodo ta denar dobile, če ne prej pa januarja prihodnjega leta.
Sole smo tudi opozorili, da racionalno poslujejo, ker negativnih plačilnih bilanc ne bomo priznali. Sole morajo gospodariti v okviru danih sredstev.
Večji problem so strokovne šole, kjer ne dajemo akontacij po novih merilih. Ker te šole še nimajo potrjenih predmetnikov, smo izplačevanje sredstev po razdelilniku doslej zadrževali. Stvari pa se bistrijo in strokovne šole bodo dobile denar kot jim po razdelilniku pripada.
Bojimo se, kaj bo v primeru, če dohodki občinskih skupščin ne bodo v celoti realizirani. Podatki kažejo, da prispevki iz osebnega dohodka zaposlenih v gospodarstvu niso tolikšni, kot so občinske skupščine predvidele.
pombe prosvetnih kolektivov v junijskih razpravah, kijih spričo objektivnih težav letos nismo mogli uveljavita. Se ta mesec pa se mora dokončno
• Verjetno ne potrebujemo 5 inštitucij za urejanje šolstva v Sloveniji. Med njimi je tudi premalo koordinacije. Ce bomo hoteli učinkovito in kvalitetno reševati problematiko šolstva v Ljub-
ljani, bo treba več načrtnosti tudi v republiki.
Temeljno izobraževalno sito pnost, na primer, niso o D veščah o akcijah in postopkih ki so jih sprožile razne i»' štitucije, odrazijo pa se * financiranju. Temeljno iz0-braževalno skupnost ni nihče obvestil, da bo 5 ljubljanskih šol prešlo na 5 dnevni pouk-Niso izračunali finančnih po sledic in temelje izobraževal ne skupnosti se tako znajde jo pred nepredvidenimi to žavami.
K racionalizaciji v sred njem šolstvu sodi združitei treh zdravstvenih šol v Ljubljani, razmišijamo o integr* ciji Ekonomske srednje šok in Centra za vzgojo pisarni ških kadrov. Lotevamo ^ enotne ureditve domov v Ljubljani, v teku je izdelava sistematizacije posebnih služi na vseh osnovnih šolah. Na eni prvih sej skupščine Te meljne izobraževalne skupno sli bomo razpravljali tudi o samoupravljanju na šolah.
V zvezi z racionalizacije smo občinskim skupščinam tudi predlagali, da prekličejo odloke o šolskih okoliših. V teh smo videli oviro za hitrejšo uresničitev naših predlogov. Sod1 mo, da bo z »odpravo občin skih meja« racionalizacija Šo stva v Ljubljani še hitreje napredovala.«
Za boljši učni uspeh
Občinski komite Zveze mladine je organiziral tekmovanje med osnovnimi šolami
Občinski
komite
Zveze izbrana, saj je ob napo- Za tekmovanje, v katereh) mladine Bežigrad je že la- vedani uri prišel le ravna- bodo ocenjevali največ J1 m začel akcijo za izboljša- telj osnovne šole »Danile Ku- dvig učnega uspeha med J* nje uspeha v zadnjem raz- mar.«	vo in tretjo konferenco P»
redu osemletk. Ta sicer hva- ,	bo odločali naslednii oravii-
1 e vredna pobuda pa se ie la- čeprav je bil učni uspeh	naslednja pr»
ni začela preoozno da hi osinlil razredov -naše občine n“k' Ra2,I:ko v uspehu n I l zacela pr°F<,atK>- da bl laniko let	, na.iKfVtnžimi P,rv,° 1111 tretjo konferenco,
lahko dosegla- popolen ; Y,^ raženo v odstotkih, bodo pl«; uspeh. Zato se je vodstvo v LJ-uoljani, bi ga lahko še tvorili v število trvtv in j111 občinske organizacije ZMS 'nnogo iaboljšali. To pričajo V H '	,() T ,. j teiii
odločilo, da bo letos tekmo- ^ odstotki, ki so jih po-	™
vanje izpeljalo korenito, kar samezne osemletke dosegle
varuje izpeljalo korenito, kar pa seveda pomeni, da se bo začelo ie s prvim mesecem pouka.
Pred dnevh je komite sklical sestanek, na katerega je povabil zastopnike vseh petih popolnih osemletk v ob-
lini (brez popravnih izpitov): D. Kumar 90,7, V. Kraigher 98,1, MJarc 84,2, M. Pečar 82,5, B. Kidrič 71,7 kar pomeni v povprečju »4,4 odstotka.
Tekmovanje bo razdeljeno
izvenšotske dejavnosti cev.
Ob zaključku! tetornovan)* bodo najboljši prejeli nafti* de. Najboljši razred oh ou tretje redovalne konfe^ ce in razred, ki bo naj**®
čini. Kaže pa. da sta bila ta- na dva dela V prvem se bo- k ,	’	/X’ "T pr-
ko datum kot ura nesrečno do učenci pomerili •»	zbo^4“l. t*6ni .lt9p?h	,c-
slov najboljšega
za na-
vo in tretjo konferenco.
razreda v sta prejela po 500 dinarj«*' občini v učnem lapehu. di-	pa bo v tekmov*;
'*	J”	nju za izboljšanje uspeha **
sciplini in drugih dejavnostih. V drugem delu pa bo-\ do tekmovali za največje izboljšanje učnega uspeha v razdobju med prvo in tretjo konferenco. Tekmovanje je razdeljeno v dve skupini zato, da bi se ga z enakimi možnostmi udeležili »boljši« in »slabši« razredi.
sedel drugo mesto, pa prejel 300 dinarjev.
Po vsaki koavferenei bo či-nski komite ZM seznani vodstva šol o poteku teko1 vanju.
Ocenjevanje za najboljši razred v občini bodo zaključili ob tretji redovalni konferenci. Upoštevali bodo odstotek učnega uspeha, ki ga točk in jih pomnožili za 10.
Izgube na šolah
Po poročilu Službe drdj£ benega knjigovodstva «1* novni šoli »Danile KtunA™ in »Mirana Jarca« doseftd
prvem polletju finančno gubo pri svojem poslovanj
bodo pretvorili v število Zneski sicer niso veliki. Pf točk in jih pomnožili z 10.
Od tako zbranega števila točk pa bodo odštevali za
vsako neopravičeno uro po 3 točke, za vsak vpis v raz
tudi hujših posledic ni P čakovati, so poudarili v r®L. pravi na seji občinske skdP-
ščine.
Izguba je nastala zaradi o*
rednico 5 točk ki za vsako ^»kritih osebnih dohod*0'!' izrečeno kazen po 10 točk. služba družbenega knjigo^
ŠE ENA SREDNJA ŠOLA ZA BEŽIGRADOM — Z novim šolskim letom ae je za Bežigrad presadila Gradbena tehniška šola. Novo poslopje (med Visoko šolo za politično vede In Gradbenim šolskim eonlrom ob Titovi cesti) so
slovesno odprli v začetku septembra. Na šoli je skoraj 700 dijakov.
Drugo dejavnost učencev bo ocenjevala šolska skupina pri občinskem komiteju ZMS na podlagi poročil razrednikov. Upoštevala bo število objavljenih prispevkov v šolskem glasilu iz posameznega razreda, število dijakov, ki redno obiskujejo krožke v okviru šole, ki pa niso vključeni v redni učni program In drugo. Za to dejavnost bodo razredi lahko prejeli do 50 točk.
stva ugotavlja, da je zmanjkalo zato. ker je _ meljna izobraževalna nost dodeljevala denar so‘ še po merilih, ki so veli* .
po menim, iu ~	- ^
za preteklo leto in zato. _ so na šolah povečali P11 ^ Na omenjenih šolah 1111 ^ večje povprečne osebne
P0"
hodke kot na drugih d*00
nih šolah v občini, d*
»Mirana Jarca« pa so s®
stro**'
večali tudi naslovni
ZBOR OBČANOV
OKiobfcK
6«

rfr,A’ $4 •
ut*'
Soseska velikih razsežnosti
Čez pet let na Ježici 10.000 novih prebivalcev
V Soseski 7 bodo prihodnje Jelo zaropotali stroji. Začeli bodo gra-diti prvih S(H) stanovanj (v predelu, označenim na skici A — A).
Prihodnje leto bodo pričeli fr-ulUi eno najbolj zanuni-Titi stanovanjskih sosesk za Bežigradom in v Ljubljani sPloh. Na polju za Ruskim carjem na Ježici bo v pri-*k>Jnjih potili letih zrastia no-Vi<. moderna mestna četrt-
Soseska 7. kakor urbanisti Phetuijejo ta predel, ne bo ^ miva samo zato, ker gre doslej nezazidane, vendar P» v gradbenem pogledu iz-ccdno dragocene površine. Novemu naselju, ob sever-"eni vstopu v mesto, skoraj-"a že na savskih bregovih, **>do urbanisti in arhitekti dal; svojstven videz.
Po natečaju za urbanistič-n° obdelavo Soseske 7 se je "finska skupščina odločila projekt z imenom »Ta-W«. Predložil ga je Urba-"ktičnj inštitut Slovenije, "osilca nalog pa sta bila arh. ^tado Mušič in arh. Marjan ®ev-;)n Projekt »Tabor« je skupaj z drugimi, pred "cema letoma tudi razstav-Jen v prostorih krajevne topnosti »Posavje«.
Urbanistični inštitut Slove-Bjje in poslovno združenje ^ industrijsko gradnjo "IMOS* sta letos ustanovila P^ebn,, projektantsko sku-ki pripravlja uresničile načrtov.
^eto 1969., I. faza gradnje, 800 stanovanj, — je zapisano mapah
Soseska 7 zajema področje ""ed Titovo cesto na vzhodu ^ kamniško železnico na za-
hodu, cesto proti Savljam (ulica Ježica) na severu in projektirano obvozno cesto (za poslopjem krajevne skupnosti »Posavje«) na jugu. Zajema torej tudi naselje »Korejo« in naselje ob cesti proti Savljam (do železnice). To zazidavo načrt ohranja; za rušenje je predvidenih le nekaj hiš. Na nezazidanih površinah, med Ulico prvoborcev in naseljem oh cesti proti Savljam, pa bodo zrasli novi objekti. Nezazidanih površin je približno 50 hektarov ali polovico vse površine Soseske 7.
Področje Soseske 7 je do ločeno za stanovanjsko gradnjo z vsemi spremljajočimi objekti. Novih stanovanj bo 2.900.
• Značilnosti
Osnovne značilnosti načrta bi lahko opisali takole;
—	zgoščena gradnja stanovanjskih poslopij: čeprav je na razpolago približno 50 hektarov prostih površin (kjer ni treba rušiti starih objektov) zgradbe ne bodo raztresene po vsej površini, temveč v glavnem nanizane ob »ulici«. Tako bo ostalo veliko prostora za parke oziroma kar za gozd, ki se bo sam obnavljal.
—	ohranitev stare Zazidave: naselje »Koreja« in naselje ob cesti proti Savljam je vključeno v novo sosesko
—	mestni značaj nove soseske: novo naselje naj živi
samostojno mestno življenje. Zato bo zraven stanovanj vrsta javnih prostorov, trgovin, gostiln, kavam, klubskih prostorov itd.
— čim več prostora pešcem: poti avtomobilov in pešcev se bodo čimmanjkrat križale, glavna ulica v naselju je namenjena izključno pešcem. Garaže (po ena na vsako stanovanje) bodo pod zemljo ali v velikih garažnih hišah.
• Ulica
Približno tam, kjer je zdaj Ulica 7. septembra, načrt predvideva tako imenovano »stanovanjsko ulico«, ki bo potekala od Titove ceste do kamniške železnice, druga pa pravokotno na to proti severu.
»Ulica« bo široka 25 do 30 metrov; namenjena bo samo pešcem. Na severni strani jo bodo omejevali visoki, 8 — 16-nadstropni bloki, na južni pa 3-nadstropna poslopja. Ob Titovi cesti, ob vstopu v novo naselje, kjer bo avtobusna postaja, bo manjši center s samopostrežno trgovino, specializiranimi trgovinami, kioski in kino-dvorano. Na koncu ulice, blizu kamniške železnice, je predviden prostor za podoben center Tam bi bila tudi postaja hitre mestne železnice, če bi kamniška proga v prihodnjosti dobila takšen značaj.
Med Uuico prvoborcev in južno stranjo nove uli«fe bo
70 metrov strok zeleni pas. Tam bodo šolska igrišča in park. S tem bo obstoječa zazidava ločena od nove.
Naselje bo imelo tudi d za otroška vrtca, zmogljivost osnovne šole bi pa povečali z zgraditvijo paviljonskega objekta.
• Titova cesta
Načrt za Sosesko 7 podrobneje ne obravnava Titove'ceste na tem področju, ker leta spada v širše mestne okvire. Severno od Ruskega carja je predviden le rezervat za nakupovalni center, namenjen obiskovalcem Ljubljane, ki pridejo v mesto iz štajerske smeri. Tam naj bi bile trgovine in velik parkirni prostor.
Križišče Titove ceste in ceste proti Savljam je pomaknjeno nekoliko proti severu.
Na ježi naj bi stal raobo-hotel To bo prvi hotel ob vstopu v mestu. Blizu „e kamping in rekreacijski center ob Savi, vse to pa daje možnosti, da bo ta predel v prihodnosti še bolj obiskovan, zeleni pas ob Savi pa bo postal drugi mestni park.
• Promet
V novem naselju bodo imeli pešci dovolj prostora. »Ulica bo namenjena izključno njim. Ulice v starem naselju bodo v glavnem enosmerne.
Garaže bodo pod ploščadjo »ulic« in v dveh velikih garažnih hišah, parkirni prostori pa na severni oziroma vzhodni strani »ulic«. S parkirnih prostorov se bo prišlo v garaže, iz garaž pa naravnost do dvigal v stanovanjskih blokih.
Skupščina občine Ljubljana Bežigrad — Svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve, v smislu 11. čl. zakona o urbanističnem planiranju
JAVNO RAZGRINJA
osnutek dopolnitve in spremembe urbanističnega načrta mesta Ljubljane za območje naselja Črnuče.
Razgrnitev bo trajala do 15. 11. 1068 v prostorih skupščine občine Ljubljana Bežigrad, Parmova 41/11. in sicer v ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek od 8,—12. ure in v sredo popoldne od 14.—16. ure.


Polje za Ruskim carjem, kjer bo zrasla nova mestna četrt

"KTOBER 68
Načrt za Črnuče
Na Črnučah bo eez 30 let živelo skoraj 10.000 prebivalcev. Tako predvideva urbanistični načrt mesta Ljubljane za to področje	/
Po generalnem planu urbanističnega razvoja Ljubljane so Črnuče del mesta. To bo večja stanovanjska četrt s centrom ob glavni cesti ter industrijsko cono južno od železnice. Področje, ki ga načrt obravnava, meri 260 hektarov
Naselje bo imejo svoj center, ki je že nakazan ob glavni cesti med šolo, cerkvijo in zadružnim domom. Tam bodo centralni trgovski lokali, restavracija in hotel, nov kulturni dom s kinom in zdravstveni dom. Stari del vaškega jedra, ki je arhitektonsko in urbanistično zanimiv, bi ohranili in skrbno preuredili; tam bi bili gostinski in obrtno-servisni lokali.
Stanovanjska gradnja bo osredotočena v glavnem v Gmajni. Severneje bi gradili individualne hiše, južneje, bliže centru, pa stolpnice in bloke. Predvidena je tudi regulacija potoka Omušnice, kar bi dalo naselju še poseben pečat
Inuosirijska cona zajema zemljišče južneje od železnice in rezervat za opekarno; za industrijo bo na razpolago 63 hektarov zemljišča.
Mimo obstoječe šole, ki bi jo še razširili, je predvidena še nova osnovna šola v Gmajni. Naselje bo imelo tudi dva vrtca in večji športni park pod šolo, med ježo in železnico. športna igrišča bodo tudi v Gmajni.
Predvidene so nove obvozne ceste, ki bodo naselje razbremenile tranzitnega prometa: na jugu cesta Vižmarje— Šentjakob z novim mostom čez Savo in na vzhodu povezava Kamnik—šmartinska cesta. Sedanja glavna cesta skozi Črnuče bo s semaforskimi križišči priključena na omenjene obvozne ceste. Pre dvidena je še povezava indu sirijske cone z novim centrom čmuč: zgradili naj bi manjši podvoz pod železnico Gmajna bo imela krožno ob vozno cesto, znotraj naselja
m bodo le nešr>iti
ZBOR OBCANUV
Ob »Tednu boja proti tuberkulozi««
LJUBO ZDRAVJE IN STANDARD
1460 darovalcev krvi
Sodobni tempo življenja z vse večjim m brezobzirnim bojem za osebni standard, ni v škodo samo tuberkuloznim prebolevnikom. temveč prav tako pomeni nevarnost obolevanja za tuberkulozo pri sicer zdravih ljudeh.
Čezmerno izčrpavanje organizma zaradi neprimerne in prevelike delovne obremenitve ter neredne in dostikrat neprimerne prehrane, povzroči, da postane organizem slej ko prej mnogo manj odporen proti okužbi z bacilom tuberkuloze. Dostikrat uživajo ljudje ob neredni prehrani še razna alkoholna poživila, ki jim dajejo navidezno moč, da lahko vztrajajo pri celodnevnem napornem delu. Zato jih seveda še ne smemo ožigosati, da so alkoholomani; kljub drugače solidnemu življenju pa organizem počasi vendarle slabi in ne smemo se čuditi, če dandanes zbolijo za tuberkulozo ljudje, ki sicer živijo v zelo dobrih socia nih razmerah
Neprimerno varčevanje pri prehrani, četudi je kalorično zadostna, ob pomanjkanju nekaterih organizmu potrebnih beljakovin, vitaminov in rudninskih soli, sčasoma le privede do oslabitve organizma, ki postaja zaradi tega vse manj odporen proti inCekcijam.
Številni primeri potrjujejo, da je boj za osebni standard lahko nevaren za zdravje naših ljudi. Dostikrat ne pomagajo niti zdravniški nasveti, niti jih ne izuči preboleno tuberkulozno obolenje. Vidijo le materialne dobri-
Akcija ne teče po načrtu, ponekod je izgovor - reforma
Občinski odbor Rdečega križa Bežigrad je letos sedemkrat organiziral redne krvodajalske akcije, štirikrat pa še izredne akcije. Pridobili so 14111) krvodajalcev, to je nekoliko manj kot bi jih morali po republiškem načrtu glede na število prebivalcev bežigrajske občine.
Med krvodajalci je bilo veliko mladine, ki je komaj dosegla zahtevano starost 1K let; na šolah so dobili več kot tretjino vseh bežigrajskih krvodajalcev.
Center strokovnih šot je trikrat organiziral akcijo in zbral več kot 200 krvodajalcev; na gimnaziji jih je bilo približno 100, na gradbenem šolskem centru 80, na gradbeni tehniški šoli 80, v šoli za voznike motornih vozil 60, in na poklicni šoli za elektrostroko 40 krvodajalcev.
Med delovnimi organizacijami je dalo kri 120 zaposlenih v podjetju IMP, 80 v »Iskri—Teli«, 60 v »Elmi«, 50 v »Energoinvestu,« 35 v »Instalacijah«, 30 v Tovarni kovinske galanterije, 30 v »Modnih oblačilih«, 30 v tovarni JUB in še cela vrsta v manjših in večjih delovnih organizacijah. V letošnji akciji pa niso sodelovali: Gradbeno podjetje »Obnova«, gradbeno podjetje Grosuplje, »Belinka«, Zdravstveni dom Bežigrad, »Iskra—elementi«, Gospodarsko razstavišče, »Jugoinspekt« Industrijski biro, »Družbena prehrana« in vse naše osnovne šole.
V delovnih organizacijah ob krvodajalskih akcijah omenjajo reformo, slišati je kritike na račun zdravstvenega varstva, predvsem pa se spra šujejo, kdo bo kril izgubo
delovnega časa za tiste delavce, ki gredo na odvzem krvi. Mnogo je še drugih izgovorov, ki pogosto niso Utemeljeni.
Po mnenju mnogih večkratnih darovalcev krvi in tudi tistih, ki so se prvikrat odločili za tako humano dejanje, reforma ne bi smela vplivati na krvodajalstvo. Kri je nenadomestljiva in nihče ne ve, kdaj jo bo potreboval, zato velja pravilo:	daj kri,
ko si zdrav, da si jo zagotoviš, ko jo boš potreboval. Spomnimo se mnogih, ki jim je prav trasfuzija rešila življenje in vrnila človeka družini in delovni organizaciji.
Zahvaljujemo se vsem darovalcem krviin organizatorjem akcij, ki so rešili mnoga življenja in pomagali Rdečemu križu pri plemenitem delu.
A. G.
Poziv
Rdečega križa
Osnovna dolžnost Rdečega križa in naše celotne družbene skupnosti je, zagotoviti popolno varnost vsem državljanom v primeru vojne ali ob elementarnih nesrečah. Glede nalog, W zadevajo narodno obrambo in civilno zaščito, mora Rdeči križ skrbeti za prvo pomoč in nego bolnikov. Zato je potrebno sestaviti laične ekipe prve pomoči in ekipe za socialno delo ter pospešiti krvodajalstvo, da bi zagotovili tudi rezervno krvno plazmo.
Občinski odbor Rdečega križa Bežigrad po; živa vse občane, zlasti še ženske, da se vključujejo v tečaje prve pomoči in tečaje za nego bolnika.

ne, pozabijo pa na sebe in na svoje zdravje. Ljudi je treba vedno znova in anova opozarjati, da je zdravje največ- * ja dobrina na svetu in da je treba nanj misliti bolj ka- J kor na vse drugo kar si lahko pridobimo le na način, ki S posredno ali neposredno ogroža zdravje. Omenimo še f številne nevroze, živčne razrvanosti, ki so nujna posledica nerednega življenja, čezmernega izčrpavanja in prehitre- I ga živllenskega tempa. Tudi neredna prehrana je dosti- ■ krat vzrok raznim prebavnim motnjam, ki še bolj slabijo S organizem.
V dispanzerjih opazimo, da je mnogo registriranih tu- ■ berkuloznih bolnikov zelo lahkomiselnih. Po odpustu iz S bolnišnice, v vsakdanjem življenju in ob rednem delu — ■ — zlasti še, če se dobro počutijo — kar hitro pozabijo, S da so bili bolniki in da se morajo ambulantno zdraviti ■ vsaj še eno leto po odpustu iz bolnišnice. Neredno prtha- S jajo v dispanzer in neredno jemljej zdravila. Bolj važen S jim je zaslužek, ki jih izčrpava, namesto, da bi se po red- ■ nem delovnem času pošteno odpočili. Zato se ne smemo ■ čuditi, da odkrivamo med t"b<»rkuIoznimi prebolevniki • ponovna obolenja.
Zelja po raznih materialnih dobrinah, po lepih oblekah, čim lepšem in čim sodobnejšem stanovanju ali hiši, • po avtomobili ali vikendu, je prevzela nekatere naše de- | lovne ljudi in tudi veliko naših izobražencev, ki so poza- • bili, da so še druge, nematerialne dobrine, za katerimi J bi morali težiti in dajati preprostim ljudem dober zgled. ? Razumljivo je, da je z osebnim dohodkom iz rednega de- S lovenga razmerja nemogoče uresničiti vse želje in sanje, I temveč da je treba prijeti za dodatno delo, najti si hono- j ramo zaposlitev, ki telesno in duševno izčrpava človeka. ( Ljudje v lovu /-a zaslužkom pozabljajo na redno prehrano, spanje in počitek ter kulturno zabavo, samo da bi čimprej zbrali potreben denar za uresničitev svojih cesto ne ravno majhnih želja.
Ce tuberkulozni prebolevnik zaide v takšen vrtinec zaslužkarstva in lova za denarjem, pač lahko razumemo, da pozabi na svojo bolezen. Ko ponovno zboli, se čudi, kako se mu je stanje sploh moglo tako poslabšati. Krivi so zdravniki, ki so ga v bolnišnici slabo »ozdravili«, kriva so zdravila, ki niso najsodobnejša, saj nimajo visoko donečih tujih imen, kriv je socializem, ki ne omogoča dovolj visokega standarda »ubogim« ljudem; skratka vsi in vse, samo sebi takšen prebolevnik noče izprašati vesti, noče si priklicati v spomin svojega življenja po odpustu iz bolnišnice.
< »BILTEN« RDEČEGA KRIZA SLOVENIJE)
Nezgode se ne pripete...
ZDRAVNIK SVETUJE
Po statističnih podatkih se v Juffoslavi}i pripeti vsak dan pritližno 5000 nezgod doma in v gospo- fizično dinjstvu. Zato vsako leto
nad milijon državljanov __________r ________________ . _	___ __________
potrebuje zdravniško po- konvalescenca po boleznih robovi, čeprav morda bolj samo, kadar ležijo v P°'
stanje osebe: invalidnost, utrujenost, bolezen, alkoholiziranost, re-
brez oznake, so prava past za vse aktivne in hiteče ljudi. Radiatorji z ostrimi
dalje zdravila, alkohol itd-morajo biti spravljena loko, da mali otroci ne morejo do njih. Nekateri priporočajo, da se dajejo zdravila malim otrokom
mo, 50 000 oseb se dalj itd. Pa tudi motena emoci-
časa zdravi v bolnišnici: 2000 oseb v dozdevno »varnem domu« izgubi življenje.
In vendar vemo, da bi bilo možno večji del teh
onalna statilnost osebe, zaskrbljenost, strah, tesnoba, žalost, igrajo vidno vlogo pri nastanku nezgod. K pojmu »faktor človek« padajo pomanjkljivo zna-tudi
nezgod preprečiti. Zato nje, nespretnost, pa moramo predvsem poznati slabe socialne razmere,
ustrezajo estetskemu videzu. so dostikrat vzrok, da se otroci ob njih udarijo do krvi.
Opremo in pohištvo je treba urediti Uidi z varnostnega vidika in jih v tem smilu vzdrževati. Poškodo-
stelji: naj le vedo, da so zdravila samo za izredno priliko.	.
Pogosti vzroki nezgod so tudi: pomanjkanje t>or rovalnih naprav (avtomatični ventili pri raznovrstnih plinskih gorUnikihj. neenakomeren tlak 'B
vzrok nezgod in poškodb.
Izkušnje kažejo, da je za X0 odst. nezgod v domu odgovoren »faktor človek«.
Starostna doba igra pri nezgodah veliko vlogo. Na otroke do 5 let odpade 25 odst. nezgod, na otroke od 5 — 14 let pa še nadaljnjih 10 odst. Ko pa ljudje dosežejo 50 let in več, so vse bolj izpostavljeni H nagnjeni k nezgodam in poškodbam. Padci in udarci, ki jih otroci na primer prenesejo brez posledic, lahko za starejše ljudi pomenijo resno nevarnost.
K »faktorju človeku«, ki so nanj vezane nesreče, snada tudi moteno psiho-
—	------- ------- vane, neravne in drsne
v katerih žive ponesrečen- preproge še vedno povzro- strupenost mestnega
čajo pogoste in zelo ne-	......
varne padce. Tudi preveč pohištva pomeni nevarnost, ker ovira in ogroža
Oglejmo st še nekaj objektivnih vzrokov nezgod: dom zunaj ni osi>etljen ali
le pomanjkljivo: posa- prehod. Razni mehki fo-
mezne stopnice niso dovolj vidno označene, nekatere poti v stanovanju je treba prehoditi v terni
telji z nizkim sedežem, ki
pomanjkljive instalacij*-neurejeni odvodi gorilnih plinov iz raznovrstnih »*-rov toplote, kot so npr-olje peči, kurišča na trati goriva, pHnski bojlefr
so zelo udobni za mlade- 'M-
lahko posta- Todi nova moda v 9*
(hodnik, stopnice), preden osebe.
ga človeka, nejo nevarni
za starejše
pridemo do bližnjega stikala za luč. Premalo se upošteva »prometna jrot«; tako so si ljudje drug drugemu v napoto, vrata omar in sobna vrata se zadevajo in loputajo, pohi-
Kot je za bivanje važna stanovanjska oprema, tako je za domače delo potrebno razno orodje. Se vedno je mnogo pripomočkov, kot so razni odpirači za konzerve, s katerimi se
štvo je postavljeno na na- človek lahko ureže, ali ra-
zne rezalne naprave, ki vanje lahko zaide s prsti. Vsako pokvarjeno orodje je vedno znova vzrok raz-

Veletrgovina

da kemija in tehnika postavljata go-

pačnem mestu, tako tla mora gospodinja z vročimi jedmi in pijačo hiteti po nesmotrnih in nevarnih ovinkih: gospodinje si nih poškodb pri najvažnejših opravilih Poznano je same delajo senco; neusklajenost gospodinjske opreme s funkcionalnimi gibi telesa (prisilna drža telesa. prehitra utrujenost. preobremenjenost telesa); premočni svetlobni kontrasti ob prehodu iz svetlejšega v temnejši prostor in obratno Pri izbiri materiala za tla gledamo navadno le na topita in možnosti čiščenja,
spodinjstvu prinaša svoj* nevarnost. V inozemstvu so pogoste zastrupiti'* 3
ogljikovim monoksidom-ker v zaprtih prostorih dh šotorih pečejo na žnrU (kurišča na oglje). Pozno* ni so tudi primeri zaduši1 tve pri otrocih, ki so *• na glavo nataknili plast*6" ne vrečke itd.
Za preprečevanje rie“ zgod je potrebno:
— Spoznavanje nevarnosti: mnogo nezgod nust®' ne zaradi nepazljivosti« površnosti in neznanja; odstranjevanje necat-
spodinje dandanes pred nosti: ne čakati na posle-vedno nove probleme in dice, temveč svoja dejanji*
pred hudo preizkušnjo za njihovo prilagodljivost in voljo po znanju. Ravnanje z raznimi sodobnimi tehničnimi napravami v gospodinjstvu zahteva določeno znanje, ze pri vsakdanji uporabi hladilnika ugotavljamo neznanje glede
z vamos
tnitni
usklajevati ukrepi;
—	odgovornost nasproti bližnjemu: spada k V‘*T nostnim ukrepom, Pred’ vsem odgovornost naspi’®’ ti otrokom in starejšib1 osebam;
—	sposobnost: dobre de* lovne metode, ekononisk*
Ljubljana, Titova 77
.7=
I
specializirano trgovsko podjetje z usnjem, gumo, plastičnimi masami, čevljarskimi, sedlarskimi ter tapetniškimi potrebščinami in orodjem, tehničnim tekstilom, zaščitnimi sredstvi, galanterijo, birotehniko, opremo za trgovino, gostinstvo in mlinsko industrijo, vas postreže iz svojih sortiranih zalog vedno po najnižjih konkurenčnih cenah.
ravnanja s pokvarljivimi
manj pa na varnost hoje Hvilt 1>micenost o tem ko- uporaba teletine moči * m gibanja.	----- J	*■
V vsem stanovanju ni okna, ki bi ga otrok »v vil v odprtih nevarnih letih«, v trenut- itd.
Posebno poglavje v na-
likšna je obstojnost živil, časa pripomorejo do vt*^’ nevarnost, ki preti od ži- nejšega okolja in tako d®
konzervah
ku ko nihče ne pazi nanj,
ne mogel odpreti. Nihče stanku nezgod so razne
ne pomisli, kakšna ti mo- električne napeljave in
-4.
posrednega ali neposre«* nega preprečevanja b®’ zgod in poškodb.	.
Dr. DUŠAN REJ*
rala biti balkonska ogra- naprave, njih vzdrževanje,
Rudniki, tovarne, obrtna podjetja, trgovska podjetja, transportna podjetja, mlinska podjetja, gradilišča in ustanove, prepričajte se o solidni postrežbi in najnižjih cenah veletrgovine »ASTRA«.
ja, da bi sicer otroku zadovoljila upravičeno in v razvojnih letih razumljivo radovednost, ne da bi pri tem bil v nevarno-
še bolj pa nestrokovni jio-šegi pri njih’uvajanju ali popravljanju. Moč električnih tokovodov pogosto ne ustreza današnjim po-
NAROČITE
sti, da pade. Zaprti zido- trebam (preobremenjenost vi vabijo otroka, da se električnih vodnikov ne-
Vsa naročila, osebna, pismena ali preko naših potnikov, izvršujemo solidno in hitro. Pri naročilih tehničnega materiala vam postrežemo tudi s strokovnimi nasveti.
MMNflMMIHIHMMMIMMM
MIM
vi vabijo otroka, da se po pne na vrh orgaje — pcilice, ki so v ograji preveč vseksebi, pa omogočajo, da otrok vtakne glavo skoznjo, ne more pa z njo nazaj. Dostikrat so spodjne okenske police prenizke in v nevarnost stare osebe. Včata, steklena od tal do stropa in
električnih vodnikov, nepravilne varovalke), Močni potrošniki elektrike (kuhalniki, pečnjaki, likalniki, pralni stroji ipd.) niso pravilno priključeni ali po predpisih ozemljeni in zavarovani. Višina spravljajo vtičnice je večkrat v do-otroke in segu otroških rok itd.
Vsa mogoča kemična sredstva, tudi kozmetična.

ZBOR
OBČANOV!
/
Affofi-fcv) prV«"**'"'	čof
aia olimpijada
|J^» Centralnem stadionu ob Ti* * cesti je bilo atletsko prvenst-1 srednjih šol Itežisrada, ki so j?W Udeležili 1 .gimnazija, Center likovnih šol. Gradbeni šolski in dolski center Iskre. Tek-I,je, ki ga je tokrat ob sode iu obe. zveze za telesno kul-Bežigrad in atletskega kluba bpija« priredila trojka prof e* ^Jcv telesne vzgoje iz Centra .Javnih Šol: Žitnik, Vidic, Ko-J2jjj«k, je bilo tako vzorno, kot IJU^tero mednarodno atletsko ljuaovarge. L’rejen stadion, skrb-CJmpravljenc in na s^^eže obe* atletske naoravr in steza, j ®cenji‘ in še pošebno vzorni red 7 tomem stadionu, sta dala tek-a,,ju pos«‘bno svečan videz in 1 rečemo, da je uspelo, kot k° katero do sedaj.
Lfo fantih so nastopile vse Štiri Sole,, pri dekletih pa na sazno dve, kat ji srednja gm i.	ki se je letos preselila
Krnci, se tekmovanta zaradi j^ctasnega obvestila ni udeležila. tSptolen. rezultati nedvomno ka-da je atletika za Bežigradom n r? prava kraljica Športa in da H *£i!fesorJI na ve*ini So1 posveča Ligtoebno pozornost, kar je tudi |E® pravi no. Tovarišem iz atlet-kluba »Olimpija«, ki so tudi k ta,cl popularizaciji Ihdn?	P° tolah za Beži-
K3a l’ 80 2ares ^ treba bati za | novega kadru v prihodnje. ]**? tri^e Prvoplftsirnni v vsaki pa JS.s° prejeli od občinske zvezo h; « diplome, dijak in dijakinja. LuJ* dosegla po atletskih tabelah rezultat, pa sta dobila P<> 1 fcr Adidas copat.
Gimnazija ..
I.nLm-: lo« m: Siin^id
hT8* 11.5. 2. Sabo (I. K ) 12,2, (j ^crsnič (Iskra) 12.3, 4. Seme! Ue.) 12.5, 5. Zmik (1. r.) 12.6; 1- VrUtiO ICSS> 38,1, 2. (I. g.) 41.2. 3. Hvastja (1.
ca
d- B > 2'*7. 2. Zalar (I. |il2;51, 3. Saj (CSS) 2.52, 4. Ma-'	.H- g.) 2.52,8, 5. Jakopi« (I.
3.
(I. g.)	514,	4. Flego
511, 5. Konda (Iskra) 5(18 ,,	Una: 1, Valenčič (I. g.) 170.
(bi	11 (CSS) 165, 3. JuršiC (I. g.)
C.adperlln (CSS) 155 in 5 (CSS) 150 cm; krogla: 1. I	(Iskra) 13. KI, 2. MabniC
l<)"^‘, '*• S'1 '*1'2’ 3- livarja ifcit121* 4 Bratež (Iskra) 42.1, 5. i (J. g.) 43.4; 1000 m: 1.
h K ) 2.52,0, 5. Jakopič (1. 1»	daljina: 1 Žeeznikar (I.
IN^20- 2- Primožič (CSS) r»17, 3.
jsTsi
Ti.,USI..
k«!tl ir
lili?' 11.50, 3. Stajdokar (I. g.) I (Jli ;,S. KrSlin (OSO 11.12 in 5. >. Ka031 UH m; 4 krat 100 m: Slji^kra « 1, 2. I. g. 49,4, 3. CSS 1 'n 4 OSC 51.2.
I! r-KkKTA: 100 m: 1. Tav«» 13.0, KS.Jgorin H.2, 3. Dolenc 14.7, 4 iCss* {ne I. g.) 14.7, 5. Bernik I!) 1, 14-7; 60« ni: 1. Vojevec (I
'•"»Ja ,4. 2- Rožl<' (CSSl 1M-S. 3.
11) J^L<CSS) 2.00.2. 4. Vidmar ( T. |2.l3,.^°6 7,	5. Pepelnjak (I. p.)
Daljina: 1. Horvat 443, 2. S38, 3. Bogunie 426 , 4. Pa-. (vse I* K ^ in 5. Ravbar ^ \ 422	Višina*. 1. Pirnar
D-,;'‘-Valene«! 130 (obe I. g). 3. r)l,a''jn (CSS) 125. 4. Skalar (1. Oa-^S In 5. Prevodnik (CSS) 125
!J1* g ) 5* 05. 3. Cimerman J. lt—5-34, 4. Dolinšek (CSS) 8.27, J i.c 'I g ) 8 25 m; 4 s 100 m: *°! •86Tnart,a 56 8, 2. Center str.
i	RK,» KK,p: Moški: 1
*oi 25?:“,'ja 308 , 2. Center strok. ' q7;,1. 3' _Sol. center Iskra 235, Idile. b Šolski center 183 točk.
Oimnazijn 330 , 2. Cen l suS* ,,401 188,5. SKUPAJ: 1. Jo!	539 , 2. Center str.
i*5 in h Šolski center Iskra 183 toek '	šolski center
•••in osnovna šola »V. Kraigherja«
^<!'krawljyciolcl 50 * pomorili na «1 turti "T stadionu ob Titovi ce-1 u*cnke in učenci petih be-
1. Zajc (CSS) 9.73,
Občni zbor tabornikov
Občni zbor taborniškega odreda »Bičkova skala« bo p nedeljo 27. oktobra z začetkom ob 9. uri v prostorih Svobode Bežigrad. Smoletova 16.
Na občni zbor vljudno vabijo vse člane odreda in simpatizerje.
gp... . .	.■ .-.-e*.y.'.vv^-.* ■	* ■• ■
žigrajskih osnovnih šol; manjkali so le iz Dola. Preko 230 nastopajočih se je zagrizeno borilo za \sako desetinko sekunde, za vsak centimeter, da je bilo tekmovanje, ki je trajalo več kot 2 uri izredno zanimivo Organizacija tekmovanja je bila kot na srednješolskem pr \enstvu tudi tokrat odlična, saj je tekmovanje pripravila in vodila ista ekipa profesorjev te'esne vzgoje iz Centra strokovnih šol in šole »dr. Vita Kraigherja«.
Prvi trije v vsaki disciplini so od občinske zveze za telesno kulturo prejeli častne diplome, medtem, ko sta Breda Učakar iz osn šole »Mirana Jarca« in Marko Saje te osn. šole dr. »Vita Kraigherja« prejela ADIDAS copate za dosežena najboljša rezultata po atletskih tablicah.
Rezultati — dekleta «0 m: I.
Mohorič 8.9, 2. Pogačar (obe V. Kr.) 9.0, 3. Cotič 9.0. 4. Zupan (obe M. J.) 9.1, 5. Bolta (D. K.) 9.1; 300 m: 1. Učakar (M. J.) 44.0, 2. Sečer (B. K.) 48.4, 3. Zonta (D. K.) 49.0, 4. Cad (M. P.) 51.9, 5. Remec (B. K.) 52.0; Skok v daljino: 1. Tomažič (V. K.) 399, 2 Donko (M. J.) 391. 3. Saje (V K.) 348, 4. Zupančič (B. K.) 3W> in 5. Stupan (V. K.) 385 cm; Skok v višino) 1. Uršič (M. J.) 125, 2. Horvat (B. K.) 120, 3. Nemec (M
J.	) 120, 4. Černivec (V. K.) 120 in 5. Cestnik (M. J.) 120 cm; Mel krogle: 1. Mihelič (D. K.) 9.12, 2 Kremesec (M. J.) 8.33, 3. Arko (B
K.	) 8 30, 4. Močnik (M. P.) 8.13 in 5. Bivic (V. K.) 7.96 m; 4 x 60 m: 1. Osn. šola Danile Kumar, 2 Osn. šola šola Mirana Jarca, 3 Om. šola Vita Kraigherja. 4. Osn šola Borisa Kidriča in 5. Osn. šola Maksa Pečarja.
Fantje 60 ni: 1. Skrabar (B. K.)
8.1, 2. Erjavec (M. P.) 8.2, 3. Dobovšek (V. K.) 8.3, 4. Novak (D K.) 8.4 in 5. Tonkli (V. K.) 8.5 ‘•ek.; 100 m: 1. Saje (V. K.) 52.8, 2 Žabar 63.7, 3. Krašna (B. K.) 63.7, 4. Janež (V. K.) 64.2 in 5. Vičar (V. K.) 65,4 sek.; Skok v višino: 1. Škorjanc 145, 2. Supan (oba V. K.) 145, 3. Balažič (M. J.) 14«. 4 Rigler (V. K.) 140 in 5. Markovič (D. K.) 135 cm; Skok v daljino 1. Dekleva (V. K.) 5.37, 2. Hribernik <M. J.) 5.33, 3. Zu man (V. K.) 4.87, 4. Gruber (M J.)	4 270 in 5. Viran (M.	J.)
4.63 m); Met krogle: 1. Dečman (V. K.) 12.78. 2. Zupančič <M. P ) 10.73, 3. Ložar (D. K.) 10.58. 4 Bamburač (M. J.) 9.92 in 5. Barič (V. K.) 9.90 m; 4 x 10 m: 1. Osn. Solu Dr. V. Kraigherja 32.0 2, Osn. Šola M. Jarca 33.3, 3. Osn šola Borisa Kidriča 33.5, 4. Osn. šola Maksa Pečarja 34.1, 5. Osn šola Danile Kumar' 39.0.
..m* At: >*.


Košarkarice Partizana Ježica
KOŠARKA
Blišč in beda
Uspeh Ježičank v republiški ligi, nespeh na mladinskem prvenstvu
EKIPNI VRSTNI RED:	Deke-
ta: 1. Mirana Jarca, 2. Vita Kra^ igherja, 3. Danile Kumar, 4. Borisa Kidriča, 5. Maksa Pečarja. Fantje: —• 1. Vita Kraigherja, 2. Mirana Jarca, 3. Danile Kumar, 4. Maksa Pečarja, 5. Borisa Kidriča. SKUPAJ: 1. osn. šola Vita Kraigherja 486,5 točk, 2. osn. šola Mirana Jarca 450, 3. osn. šola Danile Kumar 351.5, 4. osn. šola Borisa Kidriča 340.5. 5. osn. šola Maksa Pečarja 293.5 točk.
^ J- p
Košarkarice Partizana Ježica so se letos v republiški ligi uvrstile na odlično 2. mesto. Prvikrat, odkar igrajo košarko za Bežigradom, se je bežigrajska ekipa pojavila na čelu razpredelnici- najboljših v Sloveniji. Varovanke trenerja Lovra Močnika so zdaj druga najboljša ženska košarkarska ekipa v Ljubljani. Skoraj vse še mladinke so se krepko upirale mnogo starejšim in bolj izkušenim igralkam drugih slovenskih ekip. Lahko pa rečemo, da so razočarale na mladinskem prvenstvu, ko so imele opravka z vrstnicami svojih let.
Pred štirimi leti je ekipa Ježice prvikrat nastopila v republiški ligi.. Vsa leta doslej je bilo zanjo največkrat rezervirano predzadnje mesto. Izmenjale so se tri generacije košarkaric in zadnji, najboljši doslej, je uspel prodor k vrhu.
V osemnajstih prvenstvenih tekmah so igralke Ježice dosegle več kot tisoč košev in jih prejele najmanj od vseh ekip republiške lige. Ježica je zmagovalec jesenskega dela prvenstva. To kaže, da uspeh le ni bil »meteorski«.
Gledalci na Ježici so videli lepe, dinamične, kvalitetne tekme. Za igralke je to pomenilo nešteto treningov in mnogo znoja. Trud pa je bil le poplačan.
Vrstni red v republiški ligi: 1, Jesenice 32 točk, 2. Ježica 30. 3. Maribor 28, 4. Slovan 25, 5. Ilirija 18, 6. Kroj 16, 7. Maribor 66 12, 8. Litija 6, 9. Triglav 6, 10. Trnovo 3.
• Medalje ne padajo z neba
s
Dve minuti pred koncem tekme z Jesenicami so bile igralke Ježice še prvakinje Slovenije za leto
1968 na mladinskem prvenstvu. Nekaj minut poprej so imele ta naslov še bolj zanesljivo v svojih rokah, predno so stopile na igrišče pa so jih sploh proglasili za šampionke. Igralke Ježice so bile premalo borbene, premalo odločne, da bi uresničile te napovedi in — svoje želje. Čeprav so v tem odločilnem srečanju že vodile na začetku 8:1 in v drugem polčasu 32:25, je šlo potlej vse po zlu.
V	športu presenečenj nikoli ne manjka; zamujene priložnosti pa se seveda nikoli več ne vrnejo.
Na Ježici se zdaj lahko pohvalijo, da imajo najboljše mladinke v Sloveniji, ki pa niso najboljše.
V	predtekjnovanju so igralke Ježice premagale Slovan in Olimpijo, nn finalnem turnirju, kjer so se pomerile zmagovalne ekipe s posameznih turnirjev, pa so bili rezultati naslednji: Jesenice: Ilirija 34:26, Ježica : Maribor 51:23, Maribor Jesenice 37:36, Ježica : Ilirija 37:6, Ilirija : Maribor 36:27, Jesenice : Ježica 42:38.
Vrstni red: l. Jesenice 4 točke, 2. Jožica 4, 3. Ilirija 2, 4. Maribor 2.
Za Ježico so igrale:	V. Oven
(20 košev), Bogunič (19), Gerden (3), Cuk, M. Kušar (21). N. Ma vec (12), Z. Mavec, Mihelič, O. Kušar (6), Hrovat (20), Bole (13), Lupše (8) in Levstek (4).
Uvrstitev košarkaric Ježice na mladinskih prvenstvih Slovenije
LETO:	MESTO:
1963.
1964.
1965.
1966.
1967.
1968.
4. 9.
5. 3. 3.
2
PRVAK:
Olimpija
Olimpija
Slovan
Slovan
Jesenice
Jesenice
Mladinci' ^Olimpije" državni prvaki
Mladi atleti bežigrajskega atletskega kluba »Olimpija« so drugo le to zapored osvojili državno ekipno prvenstvo. Letos so zbrali rekordno število točk. Zmagali so v sedmih disciplinah in v štafeti 4 x 100 metrov postavili tudi nov republiški mladinski rekord. V e-kipni razvrstitvi so pustili za seboj atlete celjskega Kladivarja, beograjske Crvene zvezde, Vardarja iz Skopja in Triglava iz Kranja
»Za »Olimpijo« so nastopili:	Bizjak,	Brezi-
gar, Jazbec, Kogej, Kolenc, Kovačič, Martin Mele, Miloš Mele, Pen-ca, Pisič, Piskar, Rogelj, Saje, Stimec, Usenik, Zomada, Žitko in Žumer.
SMUČARJI V DOLU
Priprave kot še nikoli
STRELJANJE
Trener, da malo takih
Janez Bohinc, trener strelske družine »Tabor« z Ježice, je dobil naziv trenerja I- razreda. S takšno kvalifikacijo sta med strelci v Sloveniji le dva trenerja, v vsej Jugoslaviji pa jih je 17. Janez Bohinc Je bil poleti na tečaju v športnem centru hrvetske zveze za telesno kulturo na otoku Badiji pri Korčuli. Predavali so jim profesorji zagrebške univerze: predavanja so trajala 230 ur, obdelali pa so devet predmetov.
Tudi program »Drulov«
V počastitev krajevnega praznika Posavja je strelska družina »Tabor« z Ježice priredila množično streljanje z MK -pištolo »Drulov« (za člane in mladince) ter z zračno puško (za pionirje in pionirke).
Rezultati — MK pištola: 1. Brano Majerle 71 krogov, 2. Gabriel Dovč 43, 3.-4. Drago Dovč in Aleš Demšar po 42.	5. Dominik
Žonta 38. Zračna puška: 1. Marko Collauti 76 krogov, 2. Mojca Hafner 73. 3.-4. Meta Rakuš in Bojan Cerkvenik po 68,	5. Orga
Rakuš 48.	B. M.
Smučarji Dola se za letošnjo sezono pripravljajo kot še nikoli do* slej. Skupni treningi so sioer ie ob četrtkih in nedeljah pod vodstvom trenerjev Jermana, Velepca, Slabenje in Pavčiča, toda vsi tisti, ki se bodo v prihodnji zimskf sezoni potegovali za višja mesta med smučarji-tekači (in teh ni tako malo), trenirajo še dvakrat sami po navodilih svojih trenerjev.
V prihodnji sezoni si v Dolu dosti obetajo od bratov Slavka in Toneta Premažeta, pa bratov Laznik, Pavčiča in Kunaverja, kot tudi od Pavleta Šimenca. Pri mladincih bosta Kraševec in Strasser igrala vidno vlogo med mlajšimi
mladinci, pa tudi mladinska štafeta bo kljub izostanku poškodovanega Žargija — ob primerni zamenjavi — med najboljšimi v republiki in državi. Seveda pa je tik za omenjenimi cela vrsta mladih tekačev in kot trdijo v Dolu v bodoče tudi tekačic, ki so vsi na dobri poti, da postanejo solidni tekmovalci že v bližnji prihodnosti.
Tudi odbor TVD Partizana, v
Ifupisujie v Zbor obvunor!
^ ' CILJU: prvenstvo osnovnih šol v atletiki, tek na 60 metrov za dekleta
oktober ea
Dolu je zelo marljiv, saj sproti rešuje na svojih rednih tedenskih sejah vse probleme in težave. Urejajo cesto do skakalnice nad Za-borštora, dokončujejo zaletišče na skakalnici in razgledni stolp, v tovarni TONOSA so naročili tekmovalne drese za vso prvo garnituro tekmovalcev, veliko imajo težav pri nabavi opreme za sezono itd.
Koncem novembra bo pri osnovni šoli nared nova telovadnica in treba je razmisliti, da se bodo v tem objektu razvile še druge športne dejavnosti. Tudi o tem že tečejo razgovori in pogajanja z upravo šole, ki kaže polno razumevanje za skupno delo v lepi in sodobno opremljeni telovadnici.
V prihodnjem tednu bo v Doid šolski kros, združen z gozdnim tekom vseh .smučarjev Dola in Ihana. To naj bi bila nekakšna gene-ralna preizkušnja zmogljivosti in pripravljenosti smučarjev iz Dola pred zimsko sezono, ko se bodo vrstila domača in mednarodna tekmovanja. od katerih bo tradicionalno tekmovanje za »Smučarsko palico« v Dolu
Izlet na Malo pianino
Občinska zveza za teiesno kulturo je 29. septembra organizirala izlet na Malo planino za vse osnov, ne organizacije občine Bežigrad. S petimi avtobusi so se udeleženci izleta peljali po novi cesti do spodnje postaje žičnice, z žičnico pa so nadaljevali pot na Veliko planino; v dobre pol ure je prepeljala na vrh 230 ljudi. Na vrhu je izletnike pričakala tako gosta megla, oa bi jo lahko rezali z nožem. Po polurnem tavanju po Veliki planini so prispeli do Jarskega doma, kjer so se za prvo sdlo okrepčali s čajem in sendviči. Pod vodstvom planincev so se nekateri udeležili prostovoljnega dela. Kljub megli so v vedrem razpoloženju tri ura nosili in zlagali drva in tako priskrbeli novemu domu kurjavo za hladne dni. Megla se ni dvignila in napovedan je bil dež, zato se je vodstvo izleta odločilo za takojšen spust v dolino — po stari poti. Polovica udeležencev je to storila takoj in so suhi prišli v dolino, kjer so jih čakali avtobusi. Ostali pa so odlagali s spustom in so prišli v Stahovico premočeni do koie	S. BURJA
ZBOR OBČANOV
Dopolnilni raridalni načrt za Sosesko 5
Garaž ob Rožanski ulici za zdaj ne bo
V Dolu bodo kmalu imeli telovadnico
Povprečna plača — 1000 din
Poslovanje bežigrajskih gospodarskih organizacij v prvem polletju
Občinska skupščina je brez razprave sprejela analizo o poslovanju bežigrajskih gospodarskih organizacij v prvem polletju in stališča sveta za gospodarstvo s tem v zvezi. Analizo je izdelala Služba družbenega knjigovodstva na podlagi obračunov, ki so jih sestavile gospodarske organi zacije.
Bežigrajsko gospodarstvo (industrija, kmetijstvo, gradbeništvo, promet, trgovina, gostinstvo, družbena obrt in stanovanjsko-komunalna dejavnost) je v letošnjem prvem polletju doseglo za 17°,b višjo fakturirano realizacijo kot lani v tem obdobju. Celotni dohodek se je povečal za 11% prav za toliko porabljena sredstava, neio produkt pa se je povečal za 9 odst. v primerjavi s prvim polletjem preteklega leta
Fakturirana realizacija v industriji se je povečala za 18%. Ker se cene niso bistveno povečale, je mogoče reči. da se je obseg proizvodnje v industriji povečal precej bli/u odstotka. ki ga kaže naraščanje fakturirane realizacije Pri tem je industrija zaposlovala celo nekaj manj delavcev kot lani
Celotni dohodek (vnovčena realizacija) se je povečal za 11%, torej manj kot fakturi rana realizacija. Na to je vplivala večja zadolženost gospo-darsrva. Zadolženost je za 38% večja kot lani v prvem polletju in torej kliring ni dosegel svojega namena.
Pri delitvi neto produkta (novo ustvarjene vrednosti) so gospodarske organizacije — gledano relativno — spet potegnile krajši konec. Go spodarskim organizacijam je
ostalo 60,6% neto produkta — prenehati bi morali z na-(lani 62,2%), družbeno politi- daljnjim obremenjevanjem go-
čnim skupnostim je šlo 23,5% lani 22,8%), drugim udeležencem pri delitvi pa 15,9% (lani 15%). Delež gospodarskih organizacij -se je zmanjšal zaradi višjih prispevkov od osebnih dohodkov, višjih obresti od poslovnega sklada in obresti od kreditov.
Čeprav po obračunu za prvo polletje ni mogoče dokončno soditi o delitvi dohodka v gospodarskih organizacijah, podatki kažejo, da so za osebne dohodke namenili 11% več kot lani, za sklade pa le 2% več kot lani.
Poprečni osebni dohodek na zaposlenega v bežigrajskih podjetjih je znašal v prvem
spodarstva pri delitvi neto produkta,
— gospodarske organizacije bodo morale ob zaključku leta posvetiti posebno pozor-
nost delitvi dohodka, saj je od skladov odvisen tudi njihov nadaljixji razvoj,
— izgube v nekaterih podjetjih so majhne in ne pred-stavljaljo posebnega problema.
Občinska skupščina je potrdila dopolnilni zazidalni načrt za Sosesko 5. Kot smo že poročali v zadnji številki »Zbora občanov« načrt zajema predel med stadionom, Titovo cesto, Tolstojevo in Podmilščakovo oziroma Vodovodno cesto. V glavnem gre za prometno ureditev in gradnjo garaž. Načrt je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod (projektant inž. arh. Janez Berdajs).
Načrt je bil en mesec razgrnjen v prostorih občinske skupščine, kjer so občani lab ko povedali svoje pripombe. Največ se jih je nanašalo na garaže. Gradnji garaž so nasprotovali stanovalci bloka na severozahodnem vogalu Graf-enaurjeve in Triglavske ulice in stanovalci treh stolpičev med Božansko in Pegamovo ulico; med stolpiči in blokom naj bi bilo 38 garaž. Svet za urbanizem občinske skupščine, ki je proučil pripombe občanov, je ugotovil, da spričo majhne površine zemljišča in premajhnega odmika od stanovanjskih objektov, res ni mogoče zgraditi garaž tako, kot je bilo predvideno v načrtu. S tem sicer ne izključujejo možnosti, da bi zgradili drugačne garaže, ki bi ustrezale urbanističnim, prometnim, sanitarnim in javnim interesom. Kot rečeno, za zdaj pa 38 garaž ob Rožanski ulici ne bo.
Drugih pripomb svet za urbanizem ni upošteval, ker ni, da so bile preveč ('.sev nega značaja.
Občinska skupščina je P0, trdila zazidalni načrt za S*1 sesko 5 s predvideno opusu-tvijo garaž ob Rožanski ull®-Načrt so poslali mestnemu svetu, ki - ga dokončno spr®)
IZTRGANI USTI
Na razstavi urbariistit-nih načrtov za Sosesko ’ ja bila, kot je ie običaj' no. tudi knjiga priporno-Vanjo so obiskovalci ral-stave vpisovali svoje vtisi-
Očitno je bilo, da so porote najbolj boleča fočW omenjenega načrta Naj-več »za« in nekaj »proti11 — se je vodila bitka >,a straneh knjige pripomb-Nekdo je organiziral kar pravi referendum: z razstave je odnesel knjig0 pripomb in na licu mesto
pri prizadetih prebivalcih, zbirat podpise. Nabralo se jih je nekaj sfrani. M*-sprotniki — ni jasno. 00 kod so bili — pa so izbrali še učinkovitejšo takt*-ko: liste s podpisi so enostavno iztrgali iz knjigo
VEČ SODELOVANJA
Razgovor s predsednikom sveta za gospodarstvo inž. Cirilom Prohinarjem
O poslovanju bežigrajskih gospodarskih organizacij v prvem polletju predsednik sveta za gospodarstvo inže-nir Ciril Prohinar meni:
Rezultati so ugodni. Go-
Študiran program svojega de- dnevnega reda. Sicer pa mola, ne pa se zanašati, da jih ramo vsi gHedati na gospo-bo rešil nekdo drug, pri tem darstvo kot celoto. To se pa, kot se Je ponekod zgodi- pnwi, da morajo podjetja tu-lo, še zraven povečevati pla- di drug drugemu pomagati; če. Ni mogoče reči: dajte vrata med njimi so zdaj Se
ADRIA
AVIOPROMET: (Preveč) optimistic" no poročilo prisilne uprave
Občinska skupščina je if konca leta podaljšala ihUU dat prisilni upravi, ki joj? imenovala v letalskem V°? jetju »Adria avioproin** vendar s pripombo, da stroški za prisilno uprav® breme podjetja.
Odborniki so dobili Por^
.V , Srn hVnarie UM) 400 spodarstvo Bežigrada je z polletju 1.004 dinarje (100.400	slopilo v reformo
st. dinarjev) na mesec ali 100 din (10.000 st dinarjev) več kot lani v tem razdobju. Poprečno največje plače imajo v trgovini — 1.113 din mesečno na zaposlenega sledijo pa. gradbeništvo 1.028 din, stanovanjsko-komunalna dejavnost 1.052 din. gostinstvo in obrt 986 din. industrija 973 din in kmetijstvo »91 din povprečno na zaposlenega.
Svet za gospodarstvo je na podlagi analize Službe družbenega knjigovodstva sprejel naslednja stališča:
—	gibanje gospodarstva v prvem polletju je še dokaj ugodno,
—	naraščanje zadolževanja
—	kljub izvedenemu kiiringu
—	vzbuja skrbi, ker je nara ščanje zadolževanja terjalo tudi več kreditov,
—	ker se je vrednost osnovnih sredstev povečala za 21% v primerjavi s preteklim letom lahko Investicijsko usmeritev v modernizacijo proizvodnje ocenimo kot pozitivno,
nam denar, se bomo že reši- preiveč zaiprta. Na primer čilo prisilnega upravitelja ^ li. Niso vse rešitve povezane skupen nastop pri investici-
in največje težave že prebrodilo. Prva faza, to je stabili-zaoija v podjetjih, je mimo. Slediti ji mora druga faza, kjer bo najvažneje povečati zaposlenost, zlasti v proizvodnih panogah, industriji in gradbeništvu. Da .se bodo naša podjetja hitreje vključevala v boljši način gospodarjenja morajo postati trdnejša, manj občutljiva za zunanje vplive. Bolj morajo biti tudi povezana med seboj, poslovni odnosi morajo biti trdnejši. V podjetjih bo treba več dinamičnosti, ne le takrat in tam, kadar jim teče voda v grlo.«
Za Bežigradom je mimo TOPSA (v stečaju) ii Adria avioprotneta (pod prisilno upravo) tudi nekaj podjetij, ki poslujejo z, izgubo in več takšnih, ki poslujejo na meji rentabilnosti. Kako pa je s letni'.’
q Podjetja, ki jim gre težko, bi morala napraviti pre-
z denarjem, velikokrat so odločilnejši ljudje in notranja organizacija v podjetju. Ne strinjam se s tem, da vzroke za vse težave, iščemo zunaj organizacije, ki se znajde v težavah. Najprej morajo sami vedeti, kako bodo prišli na zeleno vejo, narediti morajo sanacijski program. Nekateri so uspeli,
Jah: tisti, ki imajo denar, investirajo tudi tja, kjer ni tako nujno. Investicije je treba bolj preštudirati, izbrati najrentabilnejše, v skladu z prihodnjim razvojem. Pri tem pa pogrešamo srednjeročni razvojni plan.
»Mala Amerika«
neza Nedoga. Kaže, d® . podjetje zaključilo posl®v leto brez izgube. 7.a imajo več predlogov. lovale bi predvsem bank® razna podjetja. Ce bo uspe' ' bodo nabavili tudi nova r®**j cijska letala, saj z zdajšnji®J zastarelimi Douglasi »A'’. ^ avioproinet« ne more k®1'*., rirati tujim družbam. tudi partnerje v tujini in i® drugim trdijo, da bo
* J*1
Žagar, uslužbenec v
Bank v Ne» Vorku,
Ob tem so izrazili P®'-, sleke tudi v občinski ščini in ocenili, da je V" -t čilo prisilne uprave v avinprometu« precej oph1' Učno.	jt
Lahko še rečemo, d:' kombinacij o rešitvah AA ^ preveč in videli bomo ihd^j bo iz vsega izcimilo, Douglasi pa bodo za še leteli .
— — odreži — — — —
M^ro^ilnica
Naročam »Zbor občanov«, glasilo SZDI Ljubljana — Bežigrad
Priimek m ime:
Naslov
(podpis)
_ ___ ___ __ _ — — _ _ _ odreži — — — — — — — —
Izrežite, prilepite na dopisnico ali v pismu pošljite na naslov: občanov«, Ljubljana. Parmova 4t
»Zbor
vendar so se potrudili in se
odrekli tudi povišanuu plač, Se 120 prebivalcev Soseda so prišli na bolje. V pod-	ske 6 v Stožicah bi želelo	—■
jetjdh, kjer se niso ničemur	dobiti garaže. Zdaj so pre-	najti	med	svojimi	P“r‘ . ^
odrekli, kjer je položaj še	segli mednarodne urbani-	in znanci	v	ZDA	se	drug
slabši, kjer nimajo razvojne-	stične norme, ki predvide-	teresente	za	skuima	jl.‘^|ili.
ga programa, bodo morali	vajo eno garažo na 3 sta-
raamisliti o ljudeh. Ponekod	novanja. Ge bodo zgradili
je za nerentabilnost kriva	še 120 novih, bodo dosegli
tudi kadrovska struktura —	razmerje: ena garaža na
vodilni ljudje, ki niso kos	poldrugo stanovanje,
težkim nalogam. Ce hočemo „	,
sodobno proizvodnjo, mora- čeprav v tujini mso ta mo na delovna mesta posta-	prizadeti kot pn nas, ko
viti ljudi, ki imajo sposob-	— razumljivo - za vsak
nosti za to delovno mesto,	avto iščemo streho, lahko
Čedalje bolj zapleteni tehno-	rečeco: Soseska 6 je bo-
loški procesi zahtevajo ljudi!	gato motorizirana,
z velikim znanjem.
Svet za gospodarstvo je večkrat razpravljal tudi o obrtništvu.
•	Položaj v obrtništvu je navidez neurejen. Ne smemo začeti borbe proti obrtnikom, pač pa podpirati in razvijati obrt, preprečevati pa špekulacije. Obstoječa pozitivna zakonodaja nam to omogoča.
Kaj lahko še poveste o delu sveta za gospodarstvo?
•	Gospodarska gibanja bi morali spremljati bolj tekoče, da bi lahko tudi pravočasno ukrepali. Poročilo o poslovanju v prvem polletju bi morali obravnavata prej, na žalost pa smo navajeni dolgega poletnega odmora, kot da bi med dopusti vse zastalo. Svet bi moral bolj analizirati posamezna podjetja, ki slabo stojijo. Napaka je v tem. da se lotimo vseh problemov naenkrat; morali bi izluščiti naj aktualnejše In jth postopoma spravili z