ff n^M Leto XVI. V Celju, dne 8. junija 1906. 1. Stev. DOMOVINA Mesečna priloga „Slovenski Tehnik". Uredništvo je v Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo. Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta »i kron. 3 mesece 8 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštniua. namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu. plačuje se vnaprej. T Za inaerate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust. Vladna izjava. Včeraj je stopila nova vlada, po :ì9 letih prvo ministrstvo, katerega članovi so vzeti iz meščanstva, ministrstvo Beck, pred državni zbor. da razvije svoj program, po katerem hoče delati. Glavne točke vladne izjave, ki je v splošnem napravila dober utis, so približno sledeče: Nova vlada stopa pred vas. ki ni vlada kake posamezne stranke, pa tudi ne proti kaki stranki, ampak je koncentracija močij dela in si lahko prisvaja ime parlamentarnega ministrstva, ker so v njej zastopane velike parlamentarne stranke. Le v in z parlamentom bo rešila velike naloge, ki jo čakajo. V prvo stališče napram Ogrski: Avstrija bi že sedaj, ko Ogrska eno-|transko ruši pogodbo, lahko samostojno nastopila. A ker je ogrska vlada obljubila. da ne predloži svojega načrta ogrskemu državnemu zboru, dokler niso končana noaaian ia z Avstrijo— tndi sf'-ija počaka. Ha pokaže • voljo ravo. Ce bi pa p oja • a'n j a rie vedla do nas zadovol njočih e li o v i n bi nas r a z mere prisilile, da si sami uredimo svojo hišo. bomo to storili mimo in resno, a tudi z največjo odločnostjo, ki nam je ns/ožeiia s tem, da se gre za najdražje in najvažnejše in-jV'terese Avstrije. Tisočletne gospo-[. I darske vezi razrušiti mora imeti slabe posledice. A te ne bodo za nas, ampak Ogrska bo bridko občutila, da ji naše realne potence gmotnih sredstev in gospodarskega razvitka Avstrije ne bo mogoče, nadomestiti. Vlada se zanaša na parlament in ne bo ničesar storila. ne da bi prej vprašala parlament. Bolj ko kedaj čuti vlada potrebo podržav-ljenja železnic — najprej bo podržavljena severna železnica — potrebo ureditve plovitev in potrebo rešitve "obrtne novele. Nova vlada prevzame z vso odločnostjo rešitev volilne reforme in jo bo povedla k cilju. Doseči se mora v tej zadevi sporaz-umljenje, da se pospeši volilna reiorma. ki je nujno potrebna za moderniziranje in pomlajenje parlamenta. Da se ustvari tako veliko skupno delo vseh avstrijskih narodov, se ni treba strašiti no-beuih žrtev. To bo pridobitev za vse narode. Vlada bo svojo pozornost obračala tudi narodnostnemu miru in bode za to pripravljala milije. V primernem trenotku se vlada ne bo strašila stopiti tudi pred kritične točke narodnostne sprave na Češkem in moravskega vseučilišča. V sedanjem težavnem položaju je naša dolžnost: sloga narodov in parlamenta /. vlado. Slavnostni dnevi v Brežicah. še nikdar ni narodna samozavest, v Brežicah in okolici vzplapolala tako visoko, kakor dne 3. in 4. t. m., ko so iz cele dolnje Štajerske prihitele množine slovenskega ljudstva, ko so prihiteli v sflnem številu naši bratje Hrvati iz Banovine in Srbi iz Hrvatske tei1 kraljevine. Lahko rečemo, da je bil zastopan ves slovanski jug. ..Brežiški Sokol", dobro si svest svoje naloge, da ima vzbujati ljudstvo k zavesti in izobrazbi, je porabil lepo priliko dvadnevnih praznikov ter je pripravil tla za veliko jugoslovansko slavnost. Razviti se je imela njegova nova, krasna zastava. In povabil je na to svoje slavlje ves slovanski jug, in z radostjo se je odzvalo slovensko, hrvatsko in srbsko Sokolstvo in tudi občinstvo. Brežiški nemškntarji so hoteli preprečiti to slavnost. Znano nam je, da je glavar Vistarini prepovedal slavnost. češ. da bi prišlo do izgredov med Slovenci in — nemškutarsko bando. Kako nepotreben je bil ta strah, je pokazala sijajna slavnost sama. in to je menda tudi čutilo ministrstvo. ki je na pritožbo Slovencev slavnost dovolilo. Dovolilo je pa ob-euem tudi nemško slavnost. Brežiška nemškutarija je namreč hotela istega dhe obhajati nekako „Nachfeier"' otvoritve svoje nemške kobače. No nem-škutarčkom je upadel pogum in skrili *0 se za bajonete v svojo hišo, najeli par fantičev. ki so skozi okna hajlali. oemSkutarčki pa so znotraj tulili ■ •■■v.cbi, .un J?hei,n" — kakor lajna vedno e.no in isto. Naravno, da so Slovenci. Hrvati in Srbi naspioti plačanim fantičem ohranili mirno kri in tako pokazali, kako silno nepotrebno je bilo pošiljati v Brežice toliko vojaštva in orožništva. In tako so prihajale množice jugoslovanskega ljudstva v naše Brežice, ki so ta dan pokazale svoje slovensko lice. Pozdravljale so prihajajoče slovenske tròbojnice, katerih razobešenje je mestna občina prepovedala, a je okrajno glavarstvo moralo pritožbi Slovencev ugoditi. In tako so vihrale raz brežiških slovenskih hiš letos o b i n k o š t i h prvikrat slovenske zastave. V nedeljo ob 3. popoldne so prišli v Brežice delegati slovenske sokolske zveze, na vseh postajah od Zidanega mosta naprej iskreno pozdravljeni. V Brežicah samih jih je odnševljeno pozdravilo nešteta množica ljudstva, v imenu brežiškega Sokola in brežiških Slovencev jih je pozdravil starosta brat dr. Strašek. Zvezni starosta brat dr. Ravnihar se mu je zahvalil na pozdravu. Z veseljem so storili slovenski Sokoli svojo dolžnost, da so se odzvali klicu brežiškega Sokola ter pokazali, da stoji na strani slovenskih Brežičanov ves slovenski svet. Na celi poti od kolodvora do Brežic od zbranega ljudstva viharno pozdravljeni so korakali Sokoli z ljubljansko društveno godbo na čelu v mesto. Ob 5. uri popoldne se je vršilo zborovanje „Slov. sokolske zveze" v veliki dvorani „Narodnega doma". Otvoril je je zvezni starosta brat dr. Ravnihar. ki je povdarjal važnost zborovanja roma notar zapustnika pouči in ni treba nam o tem govoriti, Zapustnik mora določno in jasno opisati osebo, katero imenuje za svojega dediča, da ne postanejo dvomi, kdo da je pravzaprav dedič; dalje si mora zapustnik sam imenovati dediča in ni dovoljeno imenovanje dediča po tretji osebi. Ako bi zapustnik na pr. rekel: „dedič naj bo tisti, katerega bo moja žena določila", bi bila oporoka, v kolikor se tiče dediča, neveljavna. Zapustnik imenuje toliko dedičev, kolikor jih hoče; ako je imenoval enega samega dediča, ne da bi mu naklonil samo del premoženja, potem dobi ta dedič celo zapuščino in tak dedič se imenuje splošni ali univerzalni dedič. Zapustnik pa lahko imenuje dediča tndi pod pogojem, to je, da postane dedič šele tedaj in ako se pogoj izpolni. N. pr.: Dedič naj bo moj sin Alojz, pa le pod pogojem, da se bo izučil za trgovca. Dokler sin tega pogoja ni izpolnil, ne more postati dedič. Staviti pa se sme le mogoče in pripuščene pogoje. Neveljavna bi tedaj bila oporoka. ako bi zapustnik rekel: ..dedič naj bo moj sin .lanez. pa le pod pogojem. da prestavi št. miklavžki hrib", ali: ..dedič naj bo moj sin Janez, ako požge sosedovo hišo." (Konec prihodnjič.) Domžal. Idrije. Jesenic. Kamnika, Kranja. Ljubljane. Mozirja. Novega mesta. Solkana. Šiške. Trsta. Tržiča. Zagorja in Žalca. O delovanju so-kolske zveze v preteklem ,letu poroča brat Kaj zel ; slov. sokolska zveza je prijavila svoj pristop „Zvezi slovanskih sokolskih društev11 v Pragi. Ustanovil se je Sokol v Kranjski Gori in Domžalah. Sedaj se snujejo sokolska društva v Mariboru. Škofji Loki in Žalcu. Mariborski Sokol, si zgradi v kratkem s pomočjo slovenskih denarnih zavodov svoj lastni dom. Obstoji to-časno 22 slov. sokolskih društev, ki so vsa pri zvezi. Vseh slovenskih Sokolov je zdaj okoli 2600. Slovensko Sokol-stvo se udeleži korporativno letošnjega vsesokolskega zleta v Zagreb. Iz Zagreba bo izlet v Črno Goro. kjer bo tudi slovenska telovadna vrsta pokazala svojo izurjenost in sokolsko spretnost. Za ljubljanskim Sokolom — pravi po-ločevalec — je n a j d eia v ne j ši celjski Sokol, potem v Kranju in v Idriji. Kadar bodo vsa društva posnemala te. bo se lahko reklo: ..Kdor Slovenec, ta Sokol ". ' Brat Rogelj poroča o denarnem stanju. Skupnih dohodkov je bilo 1141 kron. stroškov 669 K 71 v. torej prebitka 471 K 29 v. Od 28 društev je samo 13 vplačalo članarino. Zatem poroča brat Smertnik o delovanju va-diteljskega zbora zveze, ki mu je poverjeno tehnično vodstvo Zveze. Med drugim sporoča, da se je 13. maja 1.1. sprejel po br. Evgenu Sajovicu izdelani vadbeni načrt za člane in naraščaj Vaditeljski zbor je vodil tehnične priprave za zlet v Brežice in Zagreb in storil vse potrebno, da bo slovensko Sokolstvo častno rešilo svojo nalogo. — Pri volitvah za odbor so izvoljeni: za starosto br. dr. Ravnikar, za I. podstarosto br. dr. Rybar. II. podst. br. dr. Gvidon Sernec. za načelnika br. dr. Viktor Murnik, za tajnika br. Kajzel. blagajnik br. Vesel^apisnikarja. br. Bojan Drenik. namestnike bratje Rogelj. Vincenc in Perdan. preglednike bratje Novak. Sachs in dr. J.Šavnik. — Članarina za prihodnje leto se je določila na 1 K/ — Sprejet je predlog dr. Murnika. da se vsako novo društvo imenuje: „Telovadno društvo Sokol v N." Izrazila se je želja, da bi bil prihodnje leto zlet v Trst. — Brat Smertnik izrazi željo, naj bi postal ..Slov. Sokol" glasilo Zveze; po pojasnilu dr. Murnika se ni dalje o stvari razpravljalo. — Sprejme se predlog br. Novaka, da se odpošlje jugoslovanski učiteljski skupščini v Šoštanju brzojaven pozdrav s povabilom na vstop v sokolski krog. — Bratu Smert-niku se izreče na delovanju zahvala. — Došlo je več brzojavnih pozdravov iz Hrvatske. Češke in drugod. Ob 8. uri zvečer je bil v „Narodnem domu"' na čast gostom slavnostni koncert, pri katerem sta sodelovala pevski zbor čitalnice pod vodstvom župnika g. Mešička, ki je pel izborno in je izzval splošno navdušenje, ter ljubljanska društvena godba, ki je tudi neumorno svirala. Veselje so povzdignili še bratje Sokoli iz Karlovca. ki so peli svoje lepe hrvaške pesmi. V pondeljek, 4. t. m. dopoldne so se pripeljala sokolska društva iz vseh krajev. Na kolodvoru so jih pozdravili vsi v Brežicah že navzoči Sokoli z društveno godbo ter nešteta množina ljudstva. Pozdravil je došle goste brat dr. Strašek. odzdravil mu je brat dr. Car, podstarosta „Hrvatske Sokolske Zveze'1. Vseh Sokolov je bilo s tem v Brežicah nad 400, zastav 9 slovenskih in 1 hrvatska. V slavnostnem sprevodu je šla cela množica z zastavami sokol-skimi v Brežice v „Narodni dom". Polne ceste so bile ljudstva in povsod so obsipali mile slovanske goste s cvetlicami in toplimi pozdravi. V lepo okrašenem vrtu „Narodnega doma"' se je nato vršilo ravitje zastave brežiškega „Sokola", trenutek, ki ostane neizbrisen v spominu vsakogar, ki je bil navzoč. Starosta brežiškega „Sokola" br. dr. Stašek je pozdravil v društvenem imenu kumico zastave gospo dr. Strašekovo, dalje župnika g. Mešička, družici gdč. Bro-vetovo in Francetovo, slovenske župane'. zastopnike brežiške čitalnice in vojaškega veteranskega društva, slovenske. hrvatske in srbske „Sokole", se zahvalil za velikansko udeležbo in prosil podstarosto br. Kuneja. da vodi slavnostno razvitje. Brat K une j je v navdušenih besedah povdarjal. da naj se dviga zastava v daljno blagonosno delo in naj pove potomcem, da je slovenska brežiška sokolska četa ljubila svoj narod, za katerega je pripravljena žrtvovati vse. tudi življenje. Poziva župnika, naj blagoslovi zastavo. Gosp. župnik Mešiček je to storil. Nato pozove brat Kunej kumico. da razvije zastavo. Kumica gospa dr. Strašekova je to storila, in govorila med drugim sledeče krasne besede: Drage volje sem prevzela ta posel; gojim iskreno željo, da bi se pod tem praporom zbiral cvet in biser brežiških „Sokolov". Čuvajte „Sokoli" svojo zastavo, ne dajte je nikdar iz rok! — V znak. da „Sokoli" vedno goreče ljubijo svoj narod, pripne kumica na zastavo rdeč trak in zabije žebelj v drog. V imenu brežiških dam je pripela kot njih dar višnjev trak gdč. Brovetova. kot dar bizeljskih Slovenk pa gdč. Francetova beli trak. Nato so zabili žeblje v zastavin drog i g. župnik Mešiček pod geslom: „Za vero in domovino". „Hrvatska sokolska zveza". srbski „Sokol" v Zagrebu, „Slovenska sokolska zveza", celjski, ljutomerski, mozirski, žalski, domžalski goriški, gorenjski, idrijski. ilirsko-|n-striški. jeseniški, kamniški, äjubljSif-ski. novomeški, postojnski, prvačinski, šišenski, tržaški, tržiški in zagorski „Sokol", brat staroste brežiškega „Sokola". TaštopnTk "žilpanov. brežiška okolica. čitalnica brežiška, društvo „Sava", veteransko društvo in posojilnica v Brežicah. Nato dvigne starosta zastava, godba zaigra sòkolsko koračnico, množica zapoje „Hej Slovani" in „Na zdar"-klici nočejo ponehati. Starosta izroči zastavo praporščaku z befeedami, ki segajo v srce. in ga pozove, naj jo čuva z vsaki» kapljico krvi; „Sokole" brežiške pa pozove, naj prisežejo na svoj prapor Brat praporščak priseže, da ga hoče braniti z vsemi silami. Godba zasvira: „Naprej zastava Slave". Nato poljubijo sokolske zastave najmlajšo svojo sestro. Ob eni uri je bil banket v veliki dvorani „Nar. doma" in sosednjih prostorih: udeležilo se ga je nad 400 oseb. Vršile so se napitnice. katerih vrsto otvori brat Kunej. slaveč v krasnih besedah požrtvovalnost narodnih dam brežiških, posebej kumici. Br. dr. Šmir-maul istotako napije brežiškim damam, brat. dr. Strašek starostam navzočih sokolskih zvez. brat dr. Vrbanič brežiškemu „Sokolu". V imenu srbske sokolske zveze se zahvali brat dr. Sto-janovič. na kar se je zapela srbska himna. V imenu hrvatske sokolske zveze govori brat dr. Gar, v imenu slovenske pa brat dr. Ravnihar. Vsi trije zadnji govorniki, zastopniki treh jugoslovanskih narodov, so izzvali nepopisno navdušenje, „Sokoli" so jih dvignili na ramena in jih nosili po dvorani. Misel edinstva Jugoslovanov je prodrla v duše navzočih z elementarno silo, oči so se mnogim porosile, in vsem je bilo čitati na licih: Da postanejo Srb, Hrvat in Slovenec cuon narod in ena duša. Prišel je čas odhoda na telova-dišče k javni telovadbi, potem bi se bila imela Vršiti ljudska veselica. A nebo se je že pooblačilo in naznanjalo nič dobrega. A „Sokol-Jugoslovan" se ne straši: Ob treh popoldne so korakali „Sokoli" z razvitimi zastavami na telovadišče. ki je bilo vse v zastavah in čisto prirejeno za ljudsko veselico. Baš isti čas se je pripeljala še nešte-vilna množica Hrvatov iz Zagreba, tako da lahko mirne vesti računimo število udeležnikov slavnosti na 7000. Ko so korakali „Sokoli" na telovadišče. so se nemškutarji iz -svoje ko-bače kar penili jeze. a nihče se zanje ni zmenil. „S o k o l" j e p r e p o n o s e n. da bi se ozrl na golazen. Pri telovadbi, ki se je vršila vkljub temu. da je začelo liti. je nastopilo pri prostih vajah 100 „Sokolov", med temi mnogo Hrvatov. Izvajali so „Sokoli" vaje dovršeno, da so očarali vse občinstvo. ki jim je navdušeno ploskalo in klicalo „Na zdar". Kljub temu. da je lilo vedno bolj. so nastopili še zagrebški „Sokoli" z vajami s kijem, kojih dovršeno izvajanje je izzvalo tudi vihaije ploskanja. In konečno je ljubljanski „Sokol", dasi je lilo kot iz škafa, pokazal, da se slovenski „Sokol" ne straši niti najhujšega; proizvajal je vaje z batonom, a „Sokoli" so telovadili kot v najlepšem vremenu iu so dobili zato zasluženo pohvalo. Daljne vaje so morale baš radi dežja izostati. Imela bi se bila vršiti na to ljudska veselica: postavljene so bile na telovadišču mize. klopi, ute za prodajanje vina, piva, jestvin itd. Vsled neprestanega dežja je pa šlo vse v „Narodni dom". kjer je pozno v noč vladala najprijetnejša in neprisiljena zabava. Pelo se je v vseh prostorih, nastopali so govorniki, na ulicah je bilo polno ljudi, ob prihodu in odhodu slovanskih gostov se jim je klicalo „živio" in „na zdar". Nemškutarje v kobači je to t§,ko peklo, da so še bolj iz svojih hripavih grl kričali svoj „heil", hoteč izzvati na vsak način konflikt. A njihov namen se jim'je vsled disciplinarnosti naših vrst prav lepo ponesrečil, in ko so to videli, so postali nazadnje čisto divji. In v prakso je prišla potem stara navada nemšku-tarske bande po Spodnjem Štajerskem, ki si je povsod enaka: začeli so ome-tavati mirno odhajajoče Slovence in Hrvate preko orožnikov z jajci in blatom. In veliki Bismarck se je v devetih nebesih gotovo iz srca radostil nad visoko stopinjo tisočletne kulture brežiške nemškutarije. In vendar so ohranili naši mirno kri, in tako se je zvr-šila slavnost impozantno tehnično in moralno. Brežiški in okoliški Slovenci so mogli videti ta dan, da stoji za njimi in zanje ves slovenski svet. da je pripravljen kakor en mož jim vsekdar priti v pomoč. Brežiški, posebej okoliški Slovenci pa naj si dobro pomnijo vsebino listkov. kateri so bili slavnostna dneva raztrošeni po njihovih hišah, vaseh in tleh. naj se ravnajo po besedilu teh listkov, naj pripomagajo s tem vsi, da bodo naše Brežice kmalu — prav kmalu rešene nemškutarske zalege, da bodo plapolale po slovenskih Brežicah slovenske zastave, kadar bodo to hoteli Slovenci, vsikdar in povsod, kjer bodo to hoteli. Nemškutarska banda brežiška je pokazala ta dan vse svoje nenasitno sovraštvo do Slovencev, vso svojo podlost in vsò zagriženost, in brežiški Slovenci nikakor nimajo niti najmanjšega povoda, le količkaj par-donirati to zalego. Boj, najhujši in najneustrašenejšibojvsem onim, ki so ta dan iz nemške kobače izzivali slovansko ljudstvo, avtohtono na s 1 o-I venskih tleh! XVIII. glavna skupščina „Zaveze a v s t r. j u g o s 1 o v a n s k ih učiteljskih društev" dne 2. in 3. j n n i j a 19 0 6. v Šoštanju. Večina skupščinarjev se nas je pripeljalo že v soboto ob 1 uri popoldne v Šoštanj, kjer so nas z navdušenjem sprejeli šoštanjski Slovenci, na čelu jim dež. "poslanec Ivan Vošnjak. ki je prisrčno pozdravil prišlece, za kar se mu je v vznešenih besedah zahvalil predsednik „Zaveze" Jelene, Po spre- J jemu smo korakali, ob spremstvi šoštanjske narodne godbe proti hoteln „Avstrija", kjer nas je sprejel predsednik „Čitalnice" g. dr. Mayer iu načelnik okr. zastopa g. Ježovnik. Odzval se jima je zopet g. Jelene, Ob 3. uri je bila seja upravnega odbora in ob 6. uri zvečer zborovanje delegacije v dvorani hotela „Avstrije". Navzoče pozdravi predsednik g. Jelene ter otvori zborovanje. Na prisrčne predsednikove besede odgovori g. Gangl. naglaša različne neumestne napade na g. Jelenca in mu izreka popolno zaupanje ter končuje: ..Ako bi imeli Slovenci dosti Jelencev. bi se tudi nam slov. učiteljem godilo boljše (Viharno odobravanje in burni živio-klicil. ^Mj V imenu pripravljalnega odbora in šaleškega učit. društva pozdravi navzoče predsednik g. Ivan Koropec in obžaluje slabo vreme. O „Zavezinem" delovanju poroča tajnik g. Česnik. Zaveza šteje 83 društev z 1926 člani. Društev je ua Štajerskem 15. na Kranjskem 12 in na Primorskem 4. Vsa ta društva so razvila v minulem letu živahnejše delovanje ter imela skupno 125 zborovanj. Smelo se lahko trdi. da zavzema ..Zaveza" odlično mesto med drugimi v Avstriji. Zaveza' si je tudi ustanovila „Učit, tiskovno društvo" v Ljubljani. V zadnjem času pa je nastalo nekako j nesoglasje med učiteljicami in učitelji. PretekloJeto je zborovala „Zaveza" -v Pulju. kjer nas je presenetilo preži- : ranje od strani veljakov. Nihče nam ni rekel „Dobro došli" in za nas niso imeli nobene prijazne besede. Pa to nič ne de. kajti mi stojimo na stališču napredka, in kakor je svoboda zmagala letos na Hrvatskem, mora' sčasoma prodreti misel svobode in napredka tudi pri nas. (Viharno odobravanje.) j Razburjenje glede „Ciril in Metodove družbe" se je poleglo, akoravno še nimamo svojega zastopnika. Pri odkritju Prešernovega spomenika je btta „Zaveza" častno zastopana. Letošnja deželna konferenca zal Kranjsko se ni mogla vršiti radi okj strukcije. Proti delegatom obstrükcl se je uvedla disciplinarna preiskav» Ako bi bilo še kaj pravice na sveto, bi morali pač povzročitelji bednega učiteljskega stanu že davno sedeti pod ključem. blagajnikovega poročila puaa-da sta Zavezina lista „Učit. tovariš" in „Popotnik" pasivna, samo „Zvonček" je aktiven. Mnogo je naročnikov. ki dolgujejo naročnino 3—5 let nazaj. Ali ni to malomarnost? Glede naročanja se želi. naj se pišejo vedno jednaka imena, pa ne kakor; pišejo nekateri enkrat Janko, drugi Ivan, Janez itd. Glede določitve letnih doneskov „Zavezinih" .članov se je vnela jako živahna in burna razprava in' je bil konečno" sprejet predlog blagajnika g. Luznarja, da se članarina zvtta na leto na eno krono, podpornina -)a na 50 v. Tudi se je sprejel predlog tov. Brinarja, naj se naročnina zahteva naprej. XVIII. glavna skupščina „Zaveze" bo prihodnje leto meseca avgusta na Kranjskem, najbrže na Jesenicah. Iz memo. V vodstvo in v upravni odbor „Zaveze" so bili soglasno izvoljeni dosedanji člani. Pri določitvi vsporeda za glavno zborofanje sta se določili za večer predavanji „Slovanska učit. zveza", poročevalec g. Ivan Šega. učitelj v Radovljici in „Novi učni red", poročevalec g. Janko Likar, učitelj v Ljubljani. Za glavno zborovanje pa: „Nerazdeljen čas pouka", g. Šijanec. učitelj v Gornjeingradu in „Učiteljevo delovanje izven šole", g. Vekoslav Strmšek, nadučitelj pri Sv. Petru na Medvedovem sein. Poročevalec g. Ivan Šega naglaša v svojem govoru, da je prihodnost v roki slovanstva. da se mora vzbujati v nas vedno večja slovanska samozavest, da se moramo ravnati po geslu -Svoji k svojim", biti edini, skupni, in videli bomo. da nam nemški tovariši potem ne bodo odrekali istovrednosti. dočim se' smatrajo sedaj kot nekako merodajne. Poglejmo v parlament! Ali se tam upoštevajo Jugoslovani? Končuje z besedami: ..Živela slovanska učiteljska zveza", in predlaga, naj „Zveza", izbrana v Šoštanju, izvoli odsek treh članov, ki bode deloval na to, da se čimpreje ustanovi avstrijska slovanska učiteljska zveza. Tudi predlaga, naj se izvolita dva člana, ki se naj udeležita kongresa srbskih učiteljev v Belgradu 4. do 9. avgusta. Po daljši in jako živahni debati je bil poročevalcev predlog sprejet. Nato je sledilo poročilo o novem ličnem redu. Poročevalec g. Likar je npletel v svoj govor polno humorja in satire. Novi učni red ima precej dobrega. pa tudi dosti slabega. Grajal je § 121. ki določa, da mora učitelj natančno poučevati predmete v onem rediv-kakor to določa urnik, tudi se priporoča po novem učnem redu, drsanje, igre, plavanje, izleti: pa kako hoče učitefi to vpeljati. Namesto slovniškega priporoča več kmetijskega pouka, kajti kmet, kadar orje. ne bo rekel, jaz sem subjekt, plug pa je predikat (Veselost). Tudi kritiku/e štirikratno izdajanje šolskih naznanil, določbo glede posebnega poučavanja učencev, določbo, ki pripoveduje jemati darila od kmetov. %-imo. ženica priuese učitelju košarico prvih črešeuj. ali ji naj reče, pojdi baba. od Vas ne smem ničesar vzeti. (Smeh. I G. Šega predlaga, naj deželna učit. društ, izvolijo odsek treh članov, ki naj dobro preštudira novi šolski učni red in pošlje pisne opazke dotič-nim dež. šol. svetom. (Sprejeto.) ||L G. Kocbek še predlaga, naj naprosi -Zavfza" župana Hribarja, da ji bre-pJačno prepusti štiri sobe, v katerih bi ■se uredil šolski muzej. Nato se je seja . zaključila ob 1/2] 2. uri ponoči. (Konec prihodnjič). [avstrijski zadružni shod na Dunaju. (Dalje.) ifc. I. Razvoj in stanje kmetijskega zadružništva na Ni ž j e Avstrijske m »(poročevalec dr. lì. Ratt'ay. predsednik zadružne centralne blagajne na Dunaju). 1. januarja 1887. se je ustanovila prva Rajfajznovka v Mühldorf in der Wachau; v prvi dobi zadružnega življenja na Nižje Avstrijskem, katera traja do 1. 1898.. se je v celem ustanovilo 400 Rajfajznovk. V drugi dobi od 1. 1898. do sedanjega časa se je ustanovilo 128 Rajfajznovk. razun tega se je delalo za ustanovitev zveze vseh Rajfajznovk. L. 1893. je poljedelsko ministrstvo priporočalo ustanovitev zadružnih organizacij za skupen nakup kmetijskih potrebščin in skupno prodajo pridelkov kmetijstva. L. 1898. se je ustanovila centralna blagajna, katera je pospeševala kmetijsko zadružništvo; v celem se nahaja sedaj na Nižje Avstrijskem 21 skladiščnih zadrug. 101 mlekarna, 9 viničarskih zadrug in 15 raznih drugih zadrug. Za revizijo teh zadrug in njih central skrbi deželni odbor. Za Nižje Avstrijsko, kjer se pridela obilo žita. so zelo važne skladiščne zadruge. Prva taka zadruga se je ustanovila 10, julija 1898.; neizkušenost, slabe letine, kakor tudi druge nesreče so spravile vse te skladiščne zadruge v precej težaven položaj. Radi tega so vsi merodajni krogi iskali sredstva, s katerimi bi povzdignili te zadruge. Potom subvencij se je pokrival prirnanjklaj, brezobrestna od države in dežele podeljena posojila so se deloma odpisala, za razširjanje zadružne ideje so se prirejevati okrajni shodi in zborovanja, skrbelo se je za skupen nakup potrebščin kmetijstva, nastavili so se kot poslovodje trgovsko in strokovno izvežbani uradniki, razdeljevale so se nagrade do 1000 K načelnikom zadrug, kateri so uzorno opravljali svoj posel in skrbeli za povzdigo prometa. Uspehi tega dela se že sedaj kažejo in v teku let se bodo skladiščne zadruge tako ojačile. da bodo same pokrivale upravne stroške, obresti od kapitala, s katerim so se zidala poslopja in stroji in letno uničevale dolg. Pomen teh skladišč leži v vzdrževanju cen žitnih pridelkov in bi v slučaju, da nehajo te zadruge katere vplivajo na ceno. cena padla za najmanj 1 K pri q, kar bi značilo nič manj kakor 3 milijone K manj dohodkov za nižjeavstrijske kmete. Kot centrala za mlekarne služi nižjeavstrijska mlekarna na Dunaju, ustanovljena 1. 1900. Nji je priklop-ljenih 76 mlekarn, katere so lansko leto dale 12,836.501 litrov mleka na dan povprečno 35.170 litrov in 105.591 kg surovega masla. Ta mlekarna ima na Dunaju 73 podružnic, v katerih prodaja mleko in smetano ter v majhni meri mehek sir in surovo maslo: le v/, mleka, katero preostane, se dela surovo maslo in sir. Posneto mleko jemljejo peki za fino pecivo. Mleko se plačuje po % maščobe in sicer liter mleka po 16'5 h. To velikansko podjetje smo si vsi udeleženci ogledali in se čudili uzor-nemu redu in praktični uredbi. Viničarske zadruge so združene v nižjeavstrijski deželni kletarski zadrugi, katera ima velikansko klet na Dunaju za 12.000 hI vina ter v isto sprejema vina svojih zadrug-članic ter vodi veliko trgovino z vinom. V prejšnjih letih je imela ta centralna zadruga v raznih dunajskih okrajih vinotoče in pet kletij; gostilničarji so videli v nji nevarno konkurentinjo in se je ogibali, poleg tega so bili stroški spravljanja vina na toliko raznih stranij ogromni in slednjič se niso nade. katere so se stavile v vinotoče, uresničile. Sedaj, ko so opustili vinotoče in kleti v. raznih krajih in imajo lastno poslopje, v katerem se nahaja ena klet, prostori za vretje vina, ter vsi drugi potrebni prostori, zadruga zelo napreduje in ima veliko gostilničarjev za odjemalce vin. Tudi to veliko zadrugo smo si ogledali in spoznali nje uredbo. Nižjeavstrijska centralna blagajna skrbi za izjednačenje denarja med posameznimi Rajfajznovkami, sprejema denarne vloge od članic in daje vsem zadrugam kredit, bodisi poroštveni kredit, kateri znaša 50—75% vsote, za katero jamčijo zadružniki, bodisi investicijski kredit in sicer v visokosti 50% vrednosti poslopij, naprav, strojev itd., bodisi blagovni kredit, ki znaša 50—75% tržne cene blagovne zaloge, bodisi kredit na tirjatve; pri terjatvah zadrug na erar ali javne zastope, se dovoli kredit v visokosti 50% tirjatve. Ta zadružna centralna blagajna ima 637 članic in se od leta do leta krep-kejše razvija. Skupen nakup potrebščin kmetijstva in skupno prodajo pridelkov kmetijstva za celo deželo oskrbuje zveza kmetijskih zadrug za Nižje Avstrijsko. Njen promet je znašal v prvem polletu 1. 1905 655 vagonov kmet. pridelkov in 349 vagonov kmetijskih potrebščin, v drugem polletu pa v celem 1315 vagonov. Promet je od leta do leta večji, razun tega pa tudi vpliv na določevanje cen, kakor n. pr. za ječmen. Zadružništvo na Nižje Avstrijskem stoji na visoki stopinji in napreduje od leta do leta. k čemur je največ pripomogla dežela, katera se ni ustrašila ne denarnih žrtev. — leto za letom daruje 300.000 kron v podpiranje zadružništva — ne truda in težav v odstranitev nezdravih razmer, katera pa je tudi uplivala na državo, da je obrnila svojo pozornost zadružništvu. Poleg nesebičnega, požrtvovalnega dela mnogih mož pa je povzročilo napredek na zadružnem polju; vera v moč zadružne ideje, ljubezen zadružnikov do kmetijskega poklica, do domače grude. II. Pouk v zadružništvu (poročevalec IU C. J a n S e d 1 a k. ravnatelj zveze čeških kmet. z a d r u g v P r a g i). , Velik pomen zadružništva za nižje in srednje stanove zahteva, da se ne le vsi prebivalci na deželi, ampak tudi vsi uradniki pri zadrugah in zadružnih zvezah poučijo v zadružništvu. V Nemčiji se je 1. 1904. otvoril v ta namen Stedenski poučni tečaj v Darmstadtu. kateri pa je 1. 1905 že trajal pol leta. Zadružna ideja bo le tedaj prodrla v meso in kri vseh slojev v Avstriji, ako bo ljudstvo dobilo potom pouka razumevanje za zadružno delo. Zato stavi poročevalec sledeči predlog, kateri se soglasno sprejme: „Visoka vlada in si. deželni odbori se prosijo, 'dà sprejmejo v učne načrte kmetijskih šol. katere sami ustanavljajo, podpirajo ali vzdržujejo, pouk v zadružništvu v primernem obsegu in povzročijo, da se bo pouk o zadružništvu vršil V vseh avstrijskih kronovinah od visoke šole do ljudske šole." (Dalje sledi.) Most do Adrije. Gospodstvo od Severnega do Jadranskega morja, to je geslo Nemcev. Slovenske dežele so tisti del. ki še ni premosten. Toda nemška samogoltnost upa. da bo nomški most do Adrije kmalu dodelan. V kratkem bo otvorjena nova alpska železnica in Nemci se bodo vsipali kot lačne kobilice v naše dežele. Komaj so začeli graditi novo železnico. že so se oglasili čuki ua nemških hrastih, in prerokovali konec slovanskemu živi ju" In čimbolj se bliža čas otvoritve, tembolj se alasi skovi-kanje teh mrtvaških tic. Drzno zahtevajo nazaj, kar je „bilo že prej njihova posest". V koru nemških slavo-fagov čujemo pa tudi glasove nemških sodeželanov. To nani dokazuje neki spis v „Deutsche Alpenzeitung". Neki Baumgartner in Monakovesra popisuje tu v „Kreuz in (^uer" potovanje po slovenskih deželah. Naslov je prav primeren, zakaj ves spis je precej „kreuz und quer". Vseh napak mu pač ne moremo popraviti, hočemo navesti le nekatere debelejše. Podkorenska Sava (Dolinka) mu je ista kakor Savica, katero prestavi s „kleine Sau". Poučil nas je tudi. da leži Bohinjsko jezero -ob Karavankah in Kamniških planinah. Tudi nas je ta mož šele naučil imena naših gora, Tekmeca mogočnega Triglava smo vedno imenovali Škrlatica in Suhi plaz. Baumgartner je moral priti iz Monakovega, da je dognal, da moramo pisati „Scerlatika in Sutni Plag". Tega mu pač ne moremo zameriti. Zakaj Nemcu je malenkost, prelivati jezera iz ene doline v drugo, in spakedranje krajevnih imen mu je že prišlo popolnoma v meso in kri. Toda, kar se pa tiče etnografičnih in zgodovinskih opazk, izkuša nas« Baumgartner prepričati. da je velik učenjak. Kot zgodovinar nam priznava, da so posedli Slovenci že ob preseljevanju narodov sedanje slovenske dežele, obenem pa bije na svoje velikonemške prsi in trobi v svet, da so se kmalu ponemčili. Hiše. narodna noša. domača umetnost, celo znamenja ob potu mu kažejo, da je tu nekdaj vladal- nemški vpliv in nemški živelj. Krajevna imena, kakor Birnbaum. Lengenfeld. Assling. Kronau itd., ga popolnoma prepričajo, da je tu stanovalo nekdaj nemško prebivalstvo, katero se je sčasoma poslovenilo. „Mi vidimo torej", kliče mož. „da prizadevanje utrditi nemški vpliv tam. kjer bi ne smel potrebovati podpore, ni prazno. Dovršitev novih železnic bo pripeljala Kranjski mnogo tujcev: večinoma bodo pristaši nemškega planinstva. katero bo mnogo storilo za ojačenje nemštva". Baumgartnerju se pri teli mislih odpre krasen razgled v bodočnost. Mi pa komaj čakamo, da se izpolniio njegove želje; vsaj upamo, da bodo njihovo „kulturo" oblizale tudi naše krave. Možu so se namreč na potu v Rožico jako zamerile, ker ga niso prijazno sprejele. Toda šalo na stran! » Baumgartnerjev spis in drugi članki te vrste nam kažejo, da mislijo Nemci, da so z novimi alpskimi železnicami že postavljeni stebri nemškega mostu. Mostnice pa nameravajo naši •Nemci s svojimi brati iz „rajha" kmalu položiti. Veliko pomoč pričakujejo od nemškega alpinizma. Postaviti jim moramo nasproti slovensko tnristiko. Zato ne smemo smatrati „Slovenskega planinskega društva" več za golo športno društvo, marveč za močan branik v obrambi slovenstva. Veliko je že storilo to društvo za slovenski značaj naših planinskih krajev in s tem postavilo močan jez nemškemu alpinizmu. Brezobzirno naj nastopa proti sekcijam nemškega planinskega društva na slovenskih tleh. Ko se je pred leti zgradila koča na Kredarici, je pozvala berolinska sekcija nemškega planinskega društva vse planince, naj pridno zahajajo v naše kraje in obiskujejo le nemške koče. Tako se obnašajo nemški gostje na naših tleh. In mi naj imamo nanje še kake ozire? Boj nemški pohlepnosti na vsej črti. mora biti geslo vsakega zavednega Slovenca. O. U 4 - Svetovno-politicni pregled. — Državni zbor. V včerajšnji seji so bile vse galerije državnega zbora natlačeno polne. — Na predlog predsednikov je zbornica poslala španskemu kralju brzojavno čestitko k rešitvi. — Novi drž. posi, je storil obljubo. — Nato je podal ministrski predsednik vladno izjavo, o kateri govorimo na drugem mestu. Ko je končal, je stavil Čeh dr. Plačekt predlog, naj se otvori o vladni izjavi takoj debata. Vsenemci predlagajo, naj bo debata jutri. Oba predloga se odklonita s 180 proti 91 glasovom. - Nato preide Zbornica k razpravi o zakonu glede vojaške takse. Po daljši splošni debati, v kateri govore posi. Fresi, Delugan. Lang. Stojan. Biankini (ki je zoper predlogo, ne zato. ker bi mn ne bila simpatična, ampak zaradi neštetih krivic, ki se gode. hrvaškemu narodu), posi. Srb. Govori tudi domobranski minister fzm. Schönaich. — Sklene se preiti v špecijalno debato o predlogi. — Trgovinski minister poda trgovinsko pogodbo in pogodbo glede živinske kuge med Avstro-Ogrsko in Švico. — Danes seja. — Odsek za volilno reformo. Na mesto dosedanjega predsednika Marcheta. ki je vstopil v novo ministrstvo. kandidira večina odseka svojim predsednikom p o s J an ca dr. Miroslava Ploja. — Hohenlohe. Uradna ..Wiener Zeitung" prijavlja cesarjev lastnoročni list. s katerim je princ Konrad Hohenlohe imenovan namestnikom v Trstu. — Volilna reforma in Italijani. Italijanski dijaki z Dunaja in iz Gradca so imeli dne 4. t. m. na Semerniku sestanek, kjer so sklenili, pozvati italijanske državne poslance brzojavno, naj zastavijo vse sile. da dobi tudi D a 1111 a c i j a en italijanski m a n d a t za državni zbor. — Italija n s ki deželni poslanci D a 1 m a c i j e so naročili klubu italijanskih državnih poslancev, naj se odločno zavzamejo, da dobe v novi volilni reformi tudi dalmatinski Italijani svoj državnozborski mandat. Češki minister — krajan. Ganljiv prizor je bil, ko je dosedanji češki minister dr. Randa izročil posle svojem« nasledniku dr. Pacaku. Dr. Randa je ves ginjen položil roko na glavo dr. Pacaku rekoč: ,.Blagoslovim vas kot svojega učenca ter vam želim popolni uspeli na tem mestu". Nato je objel Pacaka in oba ministra sta se jokala. Pri sprejemu prideljenih mu čeških uradnikov je rekel dr. Pacak: ,.Pred vsem vam povem, da je moja goreča želja, delati z vami ne samo kot vaš načelnik, temuč kot prijatelj. Cesarjeva milost me je posadila na to mesto: zastavil boni najboljše moči v službo dobre stvari in moje trdno prepričanje je. da bom s tem. da slej k o t p r e j natanko zasledujem i n varujem interese svojega naroda in svoje domovine, tudi državi najbolje služil. Moje dosedanje delovanje poznate, veste, da sem hotel po najboljši volji in vesti služiti svojemu narodu, a upam. da bom mogel tudi v kronskem svetu koristiti češkemu narodu."' Nadalje je povedal, da bo zastavil vse sile za sporazum-ljenje med Čehi in Nemci. — Pravosodno ministrstvo je potom deželno - nadsodnih predsedstev vsem sodnijam uposlalo z dne 25. pr. m. datirani odlok, v katerem se opozarja n a p o m a n j k 1 j i v o. površno in netočno protokoliranje pri kazenskih sodiščih, in se zahteva posebej protokoliranje pravnega pouka v porotnosodnem postopanju. — Nemški cesa-.' na Dunaju. Nemški cesar se je v sredo ob 8. uri 45 minut pripeljal na severni kolodvor, kjer ga je sprejel avstrijski cesar. Vladarja sta se iskreno pozdravila, podala si roke ter se trikrat poljubila. Nato sta se takoj odpeljala v Penzing, kamor sta došla ob pol deseti uri. Tu so nemškega cesarja pozdravili nadvojvode. gospodje z nemškega poslaništva. generaliteta in drugi dostojanstveniki. Med viharnimi ovacijami občinstva sta se vladarja odpeljala v Schönbrunn, kjer so nemškega cesarja pozdravile nadvojvodinje. Nemški cesar je sprejel v avdijenco Goluchowskega in oba ministrska predsednika Becka in Weckerla. ter se je potem peljal od občinstva živahno pozdravljen v mesto, kjer je oddal karte pri nadvojvodih. Ob 1. uri popoldne je bil na nemškem poslaništvu obed. kateremu sta prisostvovala oba vladarja. — Za dohod nemškega cesarja so bile izvršene velike varnostne odredbe. Vsa kratka pot od kolodvora do Schönbruna je bila zasedena od policistov, nastavljen je bil dvojni špalir vojakov,- za tem dvojnim špalirjem je bil mal prostor za občinstvo, za tem prostorom pa zopet močan vojašk špalir. Med občinstvom je bilo vse polno civilnih policistov. Pasaža je bila popolnoma zaprta.. — Anarhisti na delu. Anarhisti so zopet začeli živahno delovati. Njihovo središče je Patterson v Ameriki. Italijanska policija je najpreje poizve-dela za namene anarhistov in poslala dva najboljša tajna agenta na Angleško. Agenta sta pričakala anarhiste, ki so dospeli iz Pattersona in sta jim čez Angleško. Francosko in Švico sledila v Italijo. V Ankoni so jih prijeli. Anarhisti so bili sklenili, da umore tri vladarje. — Njujorški „Sun" poroča iz Portlanda v Oregonu: Policija je prijela nekega sumljivega Poljaka, po katerem se je izvedelo, da namerava več anarhistov umoriti Roosevelta. predsednika Z e d i n j e n i h držav. Z napadom so hotéli počakati le še toliko časa, da imajo zbrane potrebue denarne svote. —- Njujorška tajna policija je zasledila razsežno a n a r h is t i š k o, zaroto. Anarhisti zarotniki so sklenili, da umore Roosevelta, angleškega kralja in ruskega c a r j a. Anarhistična središča so zato močno zastražena. — Ruska duma. Kakor se govori v krogih dume. odgodi car dumo s posebnim ukazom sredi junija. — Ruski ministrski svet se je izrekel, kakor sporoča „Rječ". na predlogo pravosodnega ministra z a odpravo smrtne kazni. — General Rennenkampf postane namesto admirala Dubasova generalni guverner v Moskvi. — Mednarodna kouferenca. Dne 11. junija se otvori mednarodna konferenca za revizijo ženevskega dogovora in bo zastopanih na njej 27 držav. Razprave bo vodil švid' mesta leija je takoj napnulaj katera leži ob občinski cesti. Več se izve prt lastniku MATIJI VOGRINC, Čret št. 40. p. Celje. Osebni kredit ! 'L in brez ži ran to v za častnike, duhovnike, dvorne državne in zasebne uradnike, učitelje, trgovce, obrtnike, trgovske nameščence. k pokojnini upravičene dame in zasebnike vsake vrste na ' V -25 let proti mesečnim 'i4 ali celoletnim odplačilom: kapital in oliresti se istočasno odplačujejo. Posebnost: osebni kredit v zmislu pariško-dunajske enkete (kapitaliziranje plače.) 4 %! 4 I Av: 1 A o I ' O i * o I # (11 Realni kredit/ ud 300 K višje na 1. II. in III. stavek za posestnike na polja, obresti, hiše na deželi, vile. tovarne, kopališča, mline, mineralne in druge vrelce, kamnolome in vsake vrste nepremičnine do 3 4 delne cenilne vrednosti. Stavbni kredit! Na stavbe vsake vrste v i' ."> obrokih, kakor napreduje stavba.. Konvertiranje bančnih in privatnih dolgov. Menice in reeskompti in akceptna men/ara za trgovce. Izdelujemo in financiramo načrte z* nameravana podjetja. Prevzamemo tehnični: it» geologične potrdile po zapriseženih izvedencih. Prevzamemo spreminjave obstoječih podjetij v akcijske družbe. Jako reehio ! Hitro ! Diskretno po pivo- j razrednih inozemskih in Irancoskn-augleških zavodih! Prima-reference! . Zahtevajte prospekt! Zrtamko za odgovor priložite! MELLER L. EGYED BUDAPEŠTA, (24«) V., Kohàry-Utcza 19 B. 24 19 ; Pri prvovrstni avstrijski zavarovalni druiW (270) proti požaru in za življenje najdejo posredovalci kiit krajevni in okrajni zastopniki izplačujoči se postranski postranski posel, kot glavni zastopniki in stalni potovalci pa dobro trajno.; službo. Ponudbe pod ,15305 Gradec'poste restante IZJflDfl. Podpisani Ivan Purnat, gostilničar in trgovec v Bočni, obžalujem, da sein v pismu na knezoškofijsko oskrbništvo gornjegrajske graščine o gospodu Petru Ručigaju sporočil vesti, ki so se kot neresnične izkazale, in obžalujem, da sem ga izpostavil s tem nevarnosti škode na premoženju in poštenju. IVAN PlIRNAT. 11 S za cepljenje trt ■ ■ ■ ■ najboljše kakovosti dobiva ■ ■ ■ ■ ZVEZNI TRGOVINI v Celju. Najcenejše, najodličnejše in najlepše strešno pokritje je f patent zarezna strelna opeHa i i« patent stisnjena zarezna strega opelja naravno rdeče žgano in črno impregnirana, katera se dobi pri D. TOMBAH v Jupovcih pri Ptuju. Bi V Narodnem domu v Celju odda se služba hišnika s 15. t. m. — Ponudbe sprejema Posojilnica ,(33<>) v Celju, do 14. t. m. 3—2 rr Stanje hranilnih vlog 22 milijonov kron. Mestna hranilnica f v lastni hiši y Prešernovih ulicah št. 3 poprej na Mestnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 /o ter pripisuje nevzdignene obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek od vložnili obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 4 3/4% na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Dolžniku je na -prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. posoja sc tndi na tstctticc in na Vrednostne listine. Št, 764. Okrajni šolski svet Celje. dne 24. maja 1906. Razpis natečaja. Službe nadučitelja in učiteljev: V političnem okraju Celje se sledeče : službe učiteljev, oziroma učiteljic s pričetkom zimskega tečaja popolnijo: Dvoje mest okrajnih pomožnih učiteljev in sicer: eno definitivno, eno pa provizorično za politični okraj Celje s plačo po I. krajnem razredu; 2. na 4 razredni ljudski šoli v Petrovčah (III. krajni razred) eno mesto učitelja, oziroma učiteljice. 3. na 3 razredni ljudski šoli na Frankolovem (III. krajni razred) eno mesto učitelja, oziroma učiteljice (dobi eno sobo proti placanti stanarine 3 K na mesec): 4. na šolski pddružnici ; spadajoči k ljudski šoli Št. Juriju ob Taboru, na Ojstrici (in. krajni razred) mesto učitelja, s prostim stanovanjem (eno sobo); 5. na dvorazredni ljudski šoli pri Sv. Štefanu (III krajni i'azred) mesto nadučitelja; 6. na 3 razredni ljudski šoli v Zibiki in na štirirazredni pri Sv. Vidu pri Grobelnem (III. krajni razred) po eno mesto učitelja) oziroma učiteljice: 7. na 5 razredni deški šoli v Trbovljah-Vode (krajni šolski svet Trbovlje) II. krajni razred, eno mesto učitelja; 8. na 3 razredni nemški ljudski šoli v Laškem trgu (II. krajni razred) eno mesto učitelja, s prostim stanovanjem in kurivom. Prošnjiki za te službe imajo pravilno opremljene prošnje vložiti predpisanim uradnim potom do dne 30. junija 1906 pri dotičnem krajnem šolskem svetu (za mesto pomožnih učiteljev pa pri (339) i okrajnem šolskem svetu v Celju). .^illftMtBMtMt® šM ................ '< >»35 »a SM SM '-.^.'a >7f< x\ < rv' Vv' rv' yv' yv' ^ v' >-,y ryy w v, v >-> v v X, vv? -v ' ................ - tofcg WiVV mm iSSS- restavrater v „ (2h.i) Franc r— -—■ !» « 3SS Si* ^frslJ >i>< livr/^-i ^ Prva kranjska industrija za marmor in granit i stroji na par ©Felix Toman stavbeni in nmetni kamnoseški mojster Resljeva cesta 30 Ljubljana Resljeva cesta 30 priporoča svojo delavnico za arhitekturo in plastiko častiti duhovščini in p. n. občinstvu. v Specijalist cerkveno umetnih proizvodov. Prevzame v izvršitev podobe, oltarje, lece, obhajilne mize, krstne kamne itd. vsakovrstna stavbena kamn. dela kakor stopnice, okvirje, podboje, stebre itd. od peščenika, apnenika, (274) 6-6 marmorja in granita. Solidni proipd i nomimi pogoji. tU in proročnn brezplačno. Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart Zvezna TO priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni - in barvani papir. = stinčttiKi peresa tablice peresniKi gobice radirKe črnilo TrgoVsH* v vseh velikostih črtane, i. eno ali dvema kolonama, v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane. OdjemalneKnjizice po raznih cenah. JtojVežja zaloga Vseli tlsHoVin ES šolske svete, učiteljstvo. župnijske urade, okrajne zastope. užitninske zastope. hranilnice. posojilnice, odvetnike, notarje ——— in privatnike. —--- Lastna zaloga šol. zvezkov in risank. papirnate Vreče vseh velikosti po originalnih tovarniških cenah. pečatniki, vig-nete. (Siegelmarken) za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem času. Stambilje Dopisnice f___f__umetne, pokrajinske inscvetlicami odnajpriprostejše do najfinejše izpeljave. tl/i za birmo, vez v raznih barvah. Albumi za slike, dopisnice in poezije. Pismeni papir Zavitke za urade v vseh velikostih. CeniKi za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago. -------- Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. Priziiiiiii) dobro blago. © Solidna in točna postrežba. >TnTnTnTnT"T"Tr.ToToTnTnTrtTnTf ANTON KOLENC, Celje Nar. dom in v lastni hiši Graška cesta 22. Trgovina špecerijskega blaga ter dež. pridelkov (120) na debelo in drobno. 46-17 Naznanjam vljudno, da sem otrvoril v lastni hiši Graška cesta št. 22 popolnoma novo urejeno TRGOVINO s Špecerijskim blagom in deželnimi pridelki. Trgovina v Narodnem domu pa ostane kakor do sedaj. Potrudil se bodem dobro in pošteno postreči z vedno svežim in dobrim blagom ter prosim slavno občinstvo za mnogo-brojni obisk. Kupčija in prodaja vsakovrstnih deželnih pridelkov, sadja, svežega in suhega kakor: jabolk, kutin' hrušek, črešenj, češpelj, marelic, breskev, drena, orehov, kostanja, pravega in divjega. Kupujem tudi vsakovrstno žito kakor: pšenico, oves, rž, koruzoj laneno seme, konopljeno seme, krompir, fižol, bob, grah, predivo, bučna zrna, koruzno slamo od storžev, nadalje: maline, jagode, suhe gobe, malisno štupo, mravljinčna jajca, želod, vosek, maslo, smrekovo, borovo, macesnovo seme, ma-cesnovo gobo, bezgovo gobò. vsakovrstne cvetke in korsninice raznih zelišč kakor: tisoč rože, arniko, bezgovo cvetje, lipovo cvetje, sploh vse cvetke in koreninice lepo posušene. Jemljem tudi lepo kuretnino: piščance, race, gosi, kapune, purane Itd. Kože od vsakovrstne divjačine in domače živine. i Ne poročaj se brez knjige o zakonu dr. Retaua z 39 podobami mesto 3 K samo 1 '25 K. Svetovalec za mlade poročence mesto ti K samo 3'50K. Obe deli skupaj samo 4"50Kfranko. naprej vposlano ali po povzetju. (255)30-16 a. Günther, zaloga znanstveni knjig, kurijoznosli, v „Machtlos", p. Hönebach (okraj KASSEL), Kupujte narodni kolek! Ugodna prilika. Samo 3 gld. J stane poštni zavoj bruto 5 kg (cca 50 doS-60 kom.) pri stiskanju m alo poškodovanega lepo sortiranega, kot cvetlice diieiega toiletnega mila vijolica, roža, heliotrop, moina, zvonček, breskvin cvet itd. ........Pošilja po povzetju —- MANHATTANOVO PODJETJE BUDIKFEŠTA Vili., Bezerédy-ulica 3. Cene primerno nizke. Delo solidno in se v teku tedna izgotovi. Lišpa ni treba odstraniti. Za vse v snaženje izročene stvari se jamči. H. VOLK Šoštanj, Štajersko. Kemična pralnica urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snaženje vsakovrstuih oblek itd. ' V. Zbiralnica v Celju pri gospodu Josipu Hočevarju krojaški modni salon, Kolo dvorska ulica. (64) 67-58 J prodaja v vseh velikostih najboljše izdelane firma, ki obstoji že nad 30 let S. BERGER DUNAl !.. Wipplingerstrasse 29. Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo v „Zvezi slov. posojilnic" v Ceiju in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v vseh slovenskih pokrajinah. 104-87 II C- Potnikom v Ameriko v prevdarek!! Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov ZWILCHENBART «ASEL (Švica) Centralbahnplatz št.9 sprejema potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah: —, vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod parobrodov redno vsako soboto.1 — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden nradniko^j do Havre. Govori in piše se v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas in sprejel^ bode brezplačno najboljša pojasnila. (33) 52—23 I C* % ^gggggggggggggggggggggggggggggggggggj Zdravstveni hlačnikt „Patent Mach" * se dobivajo à 40,65,80,120.135, svUenì 150,180, za dečke 25,35,50,60, svileni 90 v naslednjih prodajalnah: Braslovče, 'Pe pevko Tom. Celje, Puttan X. Dobrna, Stvassev Paul. Gotovlje, Malfai Fr. Gornji grad, .!■. Božič. Hrastnik, Rauerheim P Loka. .Taksa Ivan Mozirje, Žuža Fr. (11) 44 44 Nova cerkev. Avli« Mi. Polzela, Cizel Josip Rečica, Konzumno društvo. Zibika, Založnik .T. Št. Jurij ob j. ž., Kavčič JI Št. Jurij ob T., Rizman M. št. Peter, Kornn Fr. Šmarje. Štupica Ani. Šmarje, Losčhnik Jan. i Teharje, Wenprast Fr ™ Tnaovlje, Fazavinc A. Vransko, Schwentner K. Vojnik, Zottl Fran Žusem, (rajšek Flor Prodajalne v drugih krajih daje c. kr. izkl. pr. tovar. za hlačnike Fr. M adi, Brìi Najprimernejša darila za godoVe, birmo itd. so SinjerjeVf žtValni stroji za domačo porabo in obrtne sfthe VsaHe Vrst«. X Velika trpežnost in vzorna konstrukcija usposobljajo stroje do najvišje tvornosti ter so vsakomur v uporabo. Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih modernega in umetnega vezenja == Singepjevi šivalni sti>oji so na največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji. Singer Co. delnica družba šivalnih strojev CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. oo) 52 2:; Vsak šivalni stroj ima varstveno znamko. \ kupuje sledeče vrste, smrekovega, jelkovega, borovega, bukovega in hrastovega okroglega lesa (hlode) potem hrastove deščice (frize) po dnevni ceni, kakor tudi gozde pripravljene za posekati. + Ponudbe nasloviti je, na V Parno žago Deghenghi v Ljubljai Cesta na Rudolfovo železnico št. 47. Pisarna: Šelenburgove ulice št. I (8) 100-84 Na debelo. (332) 11-2 Na drobno. t MOLITYENIKE sv. birmo, v okusnih vezih priporoča TCZNA TRGOVINA v Celju, Rotovška ulica. št. 28. Dobra vpeljana izdelovalnica sodavice in pokalic i se ceno proda, oziroma da v najem. [y«č- pove J AKO B O M L A DIČ, p-je pri Celju. Prednost ima Slovenec. a- i Sprejme se takoj za pekovsko obrt pod ugodnimi pogoji. Več (3.34) se izve pi l : F. VAUPOTIC. pekarski mojster Ponikva ob juž. žel. (totani se tudi proda pokrit voz ir Citttard Citte. Najboljša in najcenejša, zelo pripravna vožnja dva konja cena 100 kron. v Ameriko! Vsakih 14 dni vozijo Trst-New-York fceško posteljno perje po nizki reni. 5 kg novo. očiščeno K 9-60, boljše K12 — belo, pavolnomehko, očiščeno K -is in K - "24, snežnobelo, pavolnomehko, očiščeno K —"30 in K —'30. Pošilja se franko po po-vzetju. Zamena in vračilo ■ proti povračil« in portostroškov dovoljena. Benedikt Sachsel, LObes 347, p. Pilzno, Češko. patniki z dvemi vijaki in brezžičnim brzojavom opremljeni. 10,000 ton noseči. — Pojasnila in vozni listi se dobijo pri zastopniku: ANDREJ ODE A S EK, Ljubljana Slomšekove «lice št. 25. Bližnji odhodi parnikov iz Trsta: ALLTONIA, ponedeljek. 28. maja 1906. SLAVONIA, ponedeljek II. junija 1906. PANNONIA. ponedeljek 36 18. junija 1906. (1). «M Rafael Salmič li1« prva narodna, najcenejša in največja trgovina z urami, zlatnino, srebrnino in optičnimi predmeti. Botrčki in botr ce priporočam Vam lepa in najcenejša birmanska darila» uhane, priveske, prstane, i. t. d. i. t. d. » Vsa v mojo stroko spadajoča popravila izvršujem točno, dobro in ceno. Za vsako delo, kakor tudi za pristnost blaga jamčim pismeno. Zahtevajte moj cenik, kateri se razpošilja zastonj in poštnine prosto Darujte družbi sv. Cirila in Metoda 1 v ZetiHna « les ponudb al Mlad samostalci/ t ritorce r t-manjšem mestu imi .spodnjem X&mjer. išče družice (pridno .gospodinjo), luterà ima ve-. selje do trgovine in ima Ji. najmanj ~4Ö0(> gld. premo-', m žen ja. Starost ne ère z '26 let, ,.v stroki izurjene imajo prednost. Le resne ponudbe s iiko se prosijo do 15. t. m. jod šifro „Trgovec ~2r. JAN ČERVINKA, distr. zdravnik, Ljubno 3—2 Trgovina z železnino „MERKUR", P. Majdič, Celje Bogita zaloga vseli vrst Novost: Hegenbartovo priporoča traverse, železo za vezi, cement, cevi iz kamenščine, strešno lepenko, trstevino, pocinkano pločevino iu vse potrebščine za stavbinska dela. varnostna zapirala (rolo), razne okove, železno pohištvo, vrtne klopi in mize. poljedelskega orodja in strojev, najboljših kos iz srebrnega jekla, perònospora-brizgalnic, žvepljalnikov, najboljšega gumija za cepljenje trt itd. vlačne grablje, "'^ßi s katerimi lahko naredi ena oseba toliki), kakor z navadnimi (5 Sesalke za vodnjake iu vse vodovodne potrebščine so vedno v zalogi. liepremočljive vozne plahte in pokrivala za komate. Umetna gnojila, za ajdo superfosfati, po tovarniških cenah. Najboljše, proti ognju in vlomu varne blagajne. Izdeljujem nove ter popravljam tudi stare, bodisi