Ursdntitvc U aprtvai LJubljana te»pttarjs»» t Telstoo JS-61-J3 U Mesečna naročnina H Ur - Cek Iti Ljubljani tO »M ta naročnin« tn t«.n« ta tatert;*. itključno ta atopatvg ta »glas« ti Italljs t* tnoismstvai CPI 8. /t ti I lana Rokopisov b t Tratam« DerWehrmachtbericht im heutigen »Jutro« Trdola obrambnih bojev ob srednjem Renu Pri Lan banu so bile obkoljene sovjetske skupine — V zahodni Prusiji so bile sovražne oklepniške sile zaustavljene po globokih vdorih _ Sovražni oklepniški klin je sunil med Kyllom in Moselo Fiihrerjev glavni stan, 7. marca. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Sovjeti so nadaljevali v slovaškem Ku-Hogorju s svojimi napadi * ojačenimi silami proti bojiščnemu loku okoli Z v o -I e n a, ne da bi jim uspelo iisiliti dohoda do sgornjo doline reke G r a n. V težkih obrambnih bojih so nudile naše zaščitnice žilav odpor t>n>ružniku na področju severno in vshodno od S t i a r-n i e e. Ljudski grenadirji so vrgli jutno od visoke T a t r e začasno vdrlega sovrainika nazaj na njegove izhodiščne položaje. Kaši protinapadi na obeh straneh L a u h a n a so dovedli kljub ogorčeni obrambi sovjetskih oklepniških oddelkov do obkolitve neke skupine sovražnih sil severnovzhodno od mesta. Posadka predmostja Guben si je nazaj osvojila v uspešnih sunkih nadvladajoče ozemlje. Ka bojišču ob Odri je izvedel sovražnik severno od Frankfurta, kakor tudi na obeh straneh K ii ■ t r I n a številne napade, ki jih je podpiralo močno topništvo, da bi si ustvaril izhodiščne položaje za nadaljnje nastope ua zapadno »halo ter Iztrgal trdnjavo K ii s t r i n iz našega bojišča. Ti so se izjalovili ob žilavi obrambi in po odločnih protisunkih naših čet. Bitka na P o m o r J a n s k e m se nadaljnje i nezmanjšano trdoto. NaSe bujne skupine so s svojo zagriiono obrambo onemogočile sovjetski nameravani prodor proti S t c 111 n e r Halln med Star-K a r d o ra in C a m m i n o m. Na področju južno ed Ko I bei ga se borijo lastno silo v hudih bojih s sovjetskimi oklepniki. V vzhodni Prusiji so vrgli boljševiki severno od Heideroda in južno od Prensslsrh-Stargarda bitke močne oklepniške sile ln so dosegli več globokih vdorov. V hudih bojih so prizadejale naše divizije sovražniku visoke Izgube ter ga zaustavile pred novo zgrajenimi črtami. V vzhodni Prusiji »mo I našimi protinapadi obdržali v ogorčenih gozdnih bojih severno od Z i n-I « n a prlborjene položaj«. Težišče obrambne bitke v K u r I a n -d i j i je bile tudi včeraj na področju vzhodno od Frauenhurga. Kljub visokemu posegu sovrainih sil in gradiva Pregled vojaškega položaja so bili njegovi uapadalni uspehi omejeni na nepomembne vdore. Jugovzhodno od Libau je popustila sila brezuspešnih uivjetskih prchijalnih poskusov Sovjeti so izgubili v letalskih bojih v zadnjih dveh dneh 16 letal Na zapadu so se tndi včeraj izjalovili napadi prve kanadske armade na X a n t e n s takimi izgubami tn sovražnika, da ni popoldne nadaljeval s svojimi napadi. Zapadno od Beinberga, ki smo ga izgubili po težkih nočnih pouličnih bojih, so potisnili Amerikanci naše čete proti severu naiaj. Ob spod-njem R c n u so uničile noše čete včeraj 115 sovrainih oklepnikov. Trdota obrambne bitke ob In zapadno od srednjega Rena je včeraj narasla. V K » I n n so se rasvill ogorčeni poulični boji. Južno od mesta drže naše čete hojišfe proti Amerlkanrem, kl pro dirajo na širokem bojišču. Na področju vzhodno nd Eusklrehena so v ogorčenih obrambnih bojih proti naprej nro-drlim sovražnim oklcpnlškini in pehotnim oddelkom, ki so zavzeli R b e i n-b a c h in ki prodirajo proti reki A h r. Od pričetka velenapada med reko R o e r in Ren dne 23. februarja je bilo nničenih preko 700 sovražnih oklepnikov. Med Kyllom in Moselo je uspelo sn\rainikn, da je na oikem bojišča prodrl skoti uaše črto s oklepnl-šklm klinom. V tekn so ogorčeni hoji ■ oklepniškimi ostmi, ki napredujejo v smeri proti reki Mosel. Odbiti so bili sovraini sunki pri F o r b a e h u in Stirnig-Vendelu. V srednji Italiji včeraj niso mogle ameriške in brazilske čete spričo včerajšnjih izgub nadaljevati 8 svojimi napadi severno od P o r e 11 e. Z lastnimi protinapadi smo vrgli sovražnika iz njegovega vdornega področja več kilometrov nazaj. Krajeven poskus neke britanske bojne sknpine, da hi ia našimi črtami pristala ua jadranski obali, se je (lomil ▼ obrambnem ognja. Britanski strahovalni letalci so napadli podnevi In v večernih nrah * a-padno nemško področje. V noči je bil S a s s n 111 cilj 6trahovalnega napadu. pri l.aterem je bila zažgana bolniška ladja Hiihring. Razen lega so odvrgli bombe na nemške prestolnico. To fe pravi obraz boiiševizma General Gndcrian o divjanju boljševiških tolp Berlin, 7. marca. Pred zastopniki nemškega iu inozemskega časopisja je dobil svet dokazana poročila najbolj pretresljivih in strašnih dogodkov, ki jih ie zgodovina sploh kdaj doživela in ki predstavljajo divjanje boljševiških zveri, ki so vdrle na vzhodu na nemško področij, tamkaj ropali« moriie nemško prebi valstvo. ga posi'jevalf:, mučile, onečt^ča-le ali odvlekle. Generalni polkovnik Gu derian, šel generalnega štaba nemške vai-.ske, je sam v daljšem izvajanju podal poročilo svetovni javnosti. Reichppressechel rlr. Dietrich je ožigosal v uvodnih besedah lažnivost angloameriške politike in drznih Rooseveltovih in Churehillovih trditev, ko hočeta prikazati rveje naro'ir kot resnične stebre svetovnega miru in s-velovne varnost!. Po izvajanjih generalnega polkovnika Guderiana in besedah zahvale Reichspresseohefu sta nato sporočala dva nemška častnika o pretresljivih dogodkih med svojim umikom iz Poznanja do reke Odre. Generalni polkovnik je nagovoril za stopnflte inozemskega časopisja, še preden bo nemške priče pričele poročati svojih doživljajih v krajih, ki so jih nemške čete nazaj osvojile. Generalni polkovn k Gnderiat' i-> izjavit, da predstavljajo boljševiški zločini dejanja, ki nimajo v vsej zgodovini be-nega primera- Le dejstvo, da označujejo sovražniki nemške države strahovanje sovjetske 6oldateske za proizvodnjo propa- gande, ga je prisililo, da poda poročilo sam ln da predstavi zastopnikom časopisja nekaj prii boljševiških zločinov. Te priče so vse uradno zaprisežene. Njihove izjave bodo odposlane mednarodn. Rdečemu križu. Pri teh zločinih ni govor o dogodkih brez zveze, temveč o izvedbi ropanja in povelja umorov, kar zapove-dala Moskva. Kot ddkaz za te ugotovitve je prečrtal generalni polkovnik Guderiar povelje sovjetskega armadnega poveljnika Ž u kova, ki ga je ta izda' ob pričetim Zimske ofenzive. To povelje posebno ras-plamteva sovražne čute «ovinske soldv teske. Povelje grozi praktično z iztrebljenjem celotnega nemškega naroda. Gu-derian je izjavil, da predstavlja to povelje dokument, ki jc napolnjen s sovraštvom in kl hlepi po krvi in kakršnega še nikoli ni podpisal noben častnik. Nato je general Guderian ožigosal strahovalne angloameriške napade, nakar sta oba častnika podala grozotna poročila o posilstvih breabrambnih nemških žena in deklet, o streljanju 6tarčlcov in otrok, o njihovem ropanju, uničevanju itd. Poročila so točno konkretizirana s točno navedbe tmen in krajev. Reichspressechef dr. Dietrich je podčrtal v kratkih zaključnih besedah, da eo ti (Vgodki !ts skromen obse* vsega toga, kar se 'e v resnic* doeodilo. Pod prisego izvedene izpovedi nasprotujejo vsem trdi tvam, da so poročila o teh strahotah lo pretiravanje nemške propagando. Moskva tudi v Srbiji dosegla svoj cilj Bern, 7. marca. Kot Javlja Reuter iz Beograda, sta tako Tito kot Šubašič po osnovanju r agentskega sveta Izjavita, da odstopata njuni vladi. Nekaj ur kas-nel« so poverili regeotje Titu sestavo »združene v1ade<. Tudi v Beogradu se moskovski program točno ievršuje. Subašičeva vlada je likvidirana, Tito pa je postal edini vladar. Sedaj bo sestavil vlau©, ki bo odgovarjala zahtevam, izvirajočlm iz njegove vloge kot iizvrSitelja moskovskih povelj. Bonomijev položaj omajan Ženeva. 7. marca. Po Reuterjevem poročilu iz Rima je, kot smo že kratko javili, pobegnil v nedeljo iz vojaške bolnišnice italijanski general Roa-tta, proti kateremu bi se moral v ponedeljek pričeti sodna razprava. Roartt« J« Izdan Izdajalec. Njega, kl ]• s sramotnimi intrigami in najpodlejšim isdajstvom pomaga! strmoglaviti domovino v brezno, so sedaj njegovi novj »pri- jatelji« Angloamerikanci aretirali ler ga postavili pred sodišče. Reuter tolmači Roattin beg kot oma-janje Bonomijevo vlade. Bonomija močno kritizirajo tako kot notranjega ministra kot tudi kot šefa »komisije za izvedbo čiščenja«. V tem evojstvu jo prevzel odgovornost za potek postopka proti Roatti in za razpolaganje z njegovo osebo- Ženeva. V ilustracijo sedanje menta-litete v Rimu, javlja agencija Reuter sledeče značilno dejstvo: Med posebno izbranimi osebami, ki so bile pripušfeno k razpravi proti sedaj ubeglomu bivšemu šefu italijanskega generalnega štaba Roatti, krožijo govorice, da je bil izvršen beg Roatte z vednostjo zaveznikov. Ženeva. »Exchange Telegraph« jav Ija, da je izvedel iz »navadno zanesljivega« vira, da Je pobegnil Italijanski general Roa+ta v vatikansko medte. Tjakaj je baje prispel v ponedeljek opoldue, kjer so baje še sedaj mudi. Stockholm. Stavka delavcev v Ion donokih ladjedelnicah zavzema vedno večji obsafr. Kakor javila agencijo Ren- ter, 90 pričel! f ponedeljek stavkali tndi delavci 'ladjedelnice v Tiibury-ju- Berlin, 7. marca. V jjibljivih bojih ob spodnjem Renu so pritiskali Angloamerikanci v ponedeljek proti nemškemu predmostju zahodno od Wesola proti nemškim oporiščem ob Renu med Hom-bergom in Kolnom ter proti r.cmški zaščitni črti med pregorjom Vilic in zgornjo Rocro. Pri Xantenu sc je naval Kanadčanov znova krvavo zrušil. Ob kolenih Rena, severno od Rheinbersa, pri Duisburgu, Dusseldorlu in znhodno od Leverkusna ni niti prihajajoča noč prinesla popuščanja hudih bojev, v katerih sta imelt obe strani Izgube. Med Kčlnora In velikim jerom v dolini Urita, zlasti pa pri Euskirchnu proti jugu napadajoča 1 severnoameriška armada je zabila nekaj klinov, s katerimi pa ni mogla raztrgati povezanosti obrambe Med Prfl-mora in Ruwerjem so odbili Nemci v glavnem vse sovražne napade. Samo severnovzhodno od Kyllburga je zahteval globlji sovražni vdor proti-sunke nemških rezerv Na vhodnem bojišču so prešle nemške čete v bitki za Pomorjansko med Stargardom in Kolbergom vedno znova v protinapade proti prodrllm bol|-ševiškim udarnim klinom. V vzhodni Prusiji so morali napravili v prejšnjih dneh težko zbiti boljševiki odmor, dočim so jim nemške čete v zahodni Prusiji in Kurlandiji v uspešnih obrambnih bojih zadale nove težke izgube. Med Kustrinom in Beskidi so bili Sovjeti splošnem mirni. Lc okrog Laubana so skušali z močnejšimi protisunki zadržati napadajoče nemško oddelke. Iz srednje Italije poročajo, da se je razširilo sovražno napadalno bojišče na področje južno od Bologne, vendar se položaj nI bistveno spremenil. Na Hrvaškem in vDalrraciji potekajo nemški čistilni nastopi proti boljševiškim tolpam še nadalje uspešno. Čeprav je bitka ob spodnjem Renu še v polnem teku, se že sedaj kaže, da nasprotnik ni dosegel svojega glavnega cilja, namreč uničenja na zahodnem bregu reke stoječih nemških sil Celo v Londonu označujejo zato dosedanje nastope kot Eisenhower|ev neuspeh. Združene britansko-severnoameriške armade niso mogle kljub svoji tvarnl premoči zlomiti odpora (anatično borečih te nemških zaščitnic ler preprečiti ponovne utrditve nemških čet ob Renu. Število ujetnikov in zaplenjenega orožja je ostalo manjše, kot so pričakovali, Istočasno pa te je izjalovila nada, da bi mogli brez odpora prekoračiti Ren, najtežjo naravno oviro od pričetka invazije Nadaljnj« sovražne vesli potrjujejo visoke izgube 1. kanadske armade, ki je imela ob spednjem Renu t napadom proti Hochvvaldu najtežje nalogo. Njen naval proti Xantenu, severnemu oporniku nemškega predmostja pri Weselu, se je v ponedeljek ponovno zrušil z velikimi izgubami, ne da bi ji uspelo osvojiti kak večji del ozemlja. V štirih dneh so tmičile tu nemške čete nad 200 oklepnikov Nekoliko bolj sta napredovala le ob- proti južnemu delu koslerakega prodmottja pritiskajoča severnoameriška oklepniška oddelka. Čeprav so se za njihovim hrbtom še vedno ogorčeno borili branilci Kampa in Lint-forta, se jim je vendar posrečilo, da sta prišla do Ronovcga kolena severno od Rheinberga Toda enako kot med Mdr-tom in Kolnom se nasprotniku tudi tu ni posrečilo, da bi odstranil oporišča v bližini rečnega brega ter tako kar v za-nosnem pokretu prišel preko Rena. Poleg področij pri Xantetu in Rhein-bergu se j« izoblikoval zahodni rob Kolna v tretje žarišče. Pri Btckendorfu in Junkersdorlu so zadržala prodrle sovražne oklepniške in pehotne oddelke številna minska polja, težke salve nemškega topništva in končno tudi ruševine hiš, ki so jih porušili angioameriški teroristični bombniki. Med Kolnom in zgornjo Roero je zabila 1. severnoameriška armada več klinov v obliki razprtih prstov. Posebno siloviti so bili napadi jugozahodno od Briihla in pri Euskirchnu Južno nemško zaporno krilo ob sovražnem vdornem področju je sicer ponekod nekoliko popustilo, v glavnem pa je vzdržalo kljub osredotočenemu navalu. V Erimeri z bitko ob spodnjem Renu ili boji med Prflmom in Ruwerjera kljub globljemu sovražnemu vdori' ob cesti Bitburg—Salm krajevno omejeni V severnem loku Kylla, pri Ehrangu ob Mose-li in ob Ruwcriu ni mogel sovražnik pomembnejše napredovati. Zelo močan sovražnikov oklepniški sunek vzhodno od Kyllburga so prestregli Nemci s protisun-kik ob rečici Salm, s čimer co izjalovili sovražni načrt, da bi z naglim udarcem odprl cesto, ki vodi severno od Mosele proti vzhodu. Hudi boji, o katerih so javili s predmostja ob Saari južno Saar gomtlnda, so se vršili za posamezne skupine bunkerjev pri Forbachu in Stiering-wendlu. Nič manj težka, kot boji ob vzhodnem Renu, ni premikalna bitka na Po-morjanskem. V ponedeljek je ojačil sovražnik tvoje močne napade med Stargardom in Greifenbergom v smeri proti Stettinaki lokvi. Prvi, s kakimi 50 oklepniki izveden sunek je šel vz.dolž ceste iz Stargarda v Altdam. 1.e takoj po pri četku pa sc je zrušil z izgubo 17 oklepnikov. Itta usoda je dolotela drugo oklepniiko skupino, ki se je skušala prebiti po avtomobilski cesti južno od Len-za. Glavni sovjetski napadi pa so se vr-iill med Meesowom in Naugardom. Močna sovražne oklepnlike oddelke, katerim ja sledila tesno priključena motorizirana pshota. to napadli ob obeh straneh ceste Nantfard—Gollnow oddelki vojaške SS, ki so"jih tamkaj prestregli. Dalje bolj severno pa so boljševiška oklepniška krdela kljub temu vdrla med Naugardom in Plathejem na področje med Rego in Diewenowom Boji so te tamkaj nadaljevali tudi 4e ponoči. V neprestanih protisunkih in obrambnih bojih to uničili Nemci mnogo oklepnikov. Dcistvo, da so uničili vojaki na Pomorjanskcm v zadnjih 8 dneh nad 300 oklepnikov s sredstvi za bo| iz bližine, podčrtuje zagrizenost bojev. Dalje bolj vzhodno so pritiskali boljševiki t svojega neustetlinske-a vdornega področja pri Kolbcrgu in 3elgardu proti obali. NcmSko čete so obdržale svoja oporišča ter uničile H oklepnikov. Na ta način so preprečile sovražnikov poskus, da bi še bolj stisnil svoj« klešče med Greilenbergoin in Kolbergom. Čeprav so podpirali Sovjeti svoj naval z močnimi letalskimi oddelki in težkim topniškim ognjem, so dosegle nemške čote na Schimritzberškib gorah južno od BCtowa popoln obrambni uspeh, tako da ni mogel izkoristit! sovražnik svojih majhnih vdorov pri Rummelsburgu in Gross-Wollentalu V vzhodni Prusiji je silovitost sovraž-t^h napadov začasno popustila. Po težkih izgubah prejšnjih dni so se omejili boljSevikl na nekaj brezuspešnih Itrajcvrih napadov. Nemške čote so izkoristil« položaj in odstranile severno od Zintenn nekaj starejših sovražnih vdornih mett Tudi v Kurlandiji se kažejo poledice težkih sovjetskih izgub Sovražnik ie šele proti večeru napadel vzhodno od Llepaje z močnejšimi oddelki, o znova zaman Težišče bojev se je preložilo na področie jugovzhodno od Frauonburga (Saldiiia) Tu je skušalo 7 do 8 sovjetskih divizij prebiti nemško bojišče, a so jih Ntmci s protisunki in s sodelovanjem lclalttva odbili. 33 sovjetskih oklepnikov so uničili. V sredi vzhodnega bojišča se razen pri Laubanu niso razvili nikalti pomemb nejši boji. Sovražnik se je skušal tu upreti nemškim napadom ta Izboljšanje postojank, a se jc izčrpal v n tsnvseirih protisunkih. Zanje je moral plaiati v ponedeljek kar 30 oklepnikov Nadabnie krajevne sunke so napravile nemško čete pri Gubnu, koder so uničile ali zaplenile 14 topov ter v Beskidskem r-rcdgojju Pač pa so se nadaljevali boji v slovaškem Rudogorju. Dočim so se izjalovili vzhodno od Alltchla (Zvolena) in južno od Schemnitza (Stiavnica) močnejši sovražni napadi, pri katerih to bile prednic sovražne sile popolnoma uničene, ie je potrečilo Ncmcem, da to utnj od Zvolena prestregli Sovjete r.« ugodnih gorskih postojankah ler jih nato ludi tu krvavo odbili. Tudi lz srednjo Italije iavlicni severnoameriški sunki so le malenkostno spremenili potek bojne črte. Napadi zahodno od Montesa naj bi vezali nemške tile. Glavni sunki so bili usmerjeni proti nemškim gorskim postojankam severnovzhodno od Monte Belvedera, da bi sc na ta način sovražniku posrečilo izločiti vpliv nemškega težkega orožja na cesto v dolini Pretta. Majhne sovražne vdore so izravnali Nemci na opornih postojankah med Montesom in Vergatom, ponovne napade pa so odbili z izgubami za sovražnika. »Težka krivica« nad Poljsko Amsterdam 6. marca. Rimskokatoliški vvestminsterski knezoškof je izjavil v nekem razgovoru pred katoliško anglopolj-sko zvezo, da je sovjetska vlada naredila Poljski »veliko krivico«, poroča agencija Reuter Dejstvo jc, da to je Stalin branil da bi ga britanski in ameriški politiki pregovorili. Kakor kaže, ruski jezik ne pozna besode »kompromis«. Kadar sklepajo demokratski državniki s Stalinom kako pogodbo, tedaj morajo oni popustiti ter pristati na kompromis. »Ker je bila stvar taka, sta bila postavljena Rosevelt in Churchill pred alternativo«, je nadaljeval knezoškof, »da pristaneta na sovjetsko rešitev poljskega problema ali pa da napravila prvi korak, ki bi dovedcl do ločitve in končno do vojnega stanja med Sovjetsko zvezo in demokracijami. To jc brutalna resnica« Knezoškof je apeliral končno na Poljake, naj dajo Sovjetski zvezi »priliko, da popravi« Boljševiški Beograd Ženeva, 6. marca. Po dolgem trudu se je posrečilo trem angloamoriškim čas nlkarjem, da so jim dovolili obisk v srbskem glavnem mestu Beogradu, kler stoluje tolovajski poglavar Tito. Posebni dopisnik angleškoga lista »Daily Express« Wallace Raybun podaja prvo poročilo iz Beograda ter piše da je mesto povsem boljševiško. Raybun piše, da jc povsod videti slike Tita in Stalina, nikjer pa Churchillove slike. Pred vsemi javnimi zgradbami stoje straže Titovih tolp in često je videli njihove oddelke, ko korakajo skozi ulice pojoč sovjetske pesmi Te skupine nosijo na čep!cl peterokrako rdečo zvezdo in čo so se posebno Izkazali, tudi še zlat srp in kladivo. Sovjetsko zvezdo je videti tudi povsod na hl-fah, cestnih železnicah In celo na cigaretah. Se celo na platnu kinematografov sveti ves čas med predstavo. Francoski pogoji za San Francisco odklonjeni Ženeva, 7. marca. Po Reuterjevi vesti ni Mio Veliki Britaniji, Sovjetski zvezi, Združenim državam in Kitajski mogoče, da b| sprejele pogoje, ki jih je stavila Francija za svojo udeležbo na konferenci v San Fmnctocu. 0 pogojih sejnih niso objavili nlšesar. Gleda povabil je znano, da so bili nn konferenco povabljeni vsi združeni narodi razen Poljske. Položaj Bonomijeve Italije V zvezi s procesom proti bivšemu načelniku italijanskega glavnegn Mana generalu Roatti in i ujegovim ta-jinstveuim begom sredi Riina je vse kakor zanimivo, oglodati si nn krutku zunanjepolitični položaj, v katerem s<-nahaja Bonomijevu Itulija v poldrugem letu po Budoglievi kapitulaciji. Dočim jc odnos Bonomijeve Italije do glavnih treh sovražnih sil določen s pogodi«) o premirju — čepra* pogoji premirja še dunes niso bili objavljeni italijanskemu prebivalstvu iti črpruv dogovor ne vsebuje nikakili podatkov o določbah bodoče mirovni-pogodbe — pa ni nikake jasuosti » odnosih do nekdanjih sovrainih sodnih držav Francije, Grčije in Ju goslavije. Antifaiistični vladi v Rimu povzročajo velike skrbi predvsem zahteve Krancije in boljšcviškega poglavarja Tita. Niti Francija, niti lito »c ilo danes nista mogla odloČiti, d« bi priznala Bonomijevo Italijo kot sobo-rilko. Sovraštvo teh dežel proti lt»liji — vseeno, če je fašistična ali antifasi-stična — se je pojavilo zlasti takrul. ko se je de Gaulle polastil oblasti * Parizu In Tito s sovietsko pomočjo » Beogradu. Tako nnv/.lic vsein noporoiu ni prišlo do diplomatskih odnosov, u-prav imajo italijanski komunisti n. pr. v Bonomijevi vladi vodilno vlogo tn je komunist tudi namestnik zunanjega ministra. Tudi napori Brtnomijeve Italije, uu bi z izjavami raznih ministrov in -časopisnimi izjavami zubrisalu ter i/ rečno zanikala zahteve, ki jih je svoj čas fašističnu vlada postavila do iran-cije, niso zadostovali, da bi pripravili ugodna tla za pogajanju med Bonomijevo Italijo in de Gaullovo Iranci jo. Do prvih stikov je sicer v zh četku letošnjega leta prišlo, vendar pa pogajanju niso doslej dovedla d" nikakih uspehov. Beograjska Titova vlada pa je n.i-nadala najprej Badogliovo, nato pu Bonomijevo vlado predvsem zaradi osebe nekdanjega načelnika Italijan skopa generalnega štaba gen. Roatte in je zahtevala njegovo izročitev. Ri>-atta spada med tiste Bndoglieve so delavce., ki so ga spremljali v južno Italijo, ko je vodil prve razgovore * nnglonmeriškimi generali. On. Roattu je bil zaradi Titovih napadov razrešen svojo dolžnosti. Titove tolpe p.i smatrajo zn »jugoslovanskega vodju Albo«, ker je kot vrhovni poveljnik italijanskih okupacijskih čet strašno gospodaril po deželi — čeprav je po drugi strani znano, da je bil prav on tisti, ki je dajal svojim podrejenim nuvodila, naj sodelujejo s Titovimi tolovaji in se je to v velikem obsegu tudi resnično dogajalo, kur je prišlo popolnomu jasno na doti po 8. se|> tembru 1945 in se to sodelovanje n.i nekaterih področjih celo še dunes nu daljuje. Januarja letošnjega leta j«? bil > Rimu proces proti Roatti, vendar ne zaradi poveljstva nn Balkanu, ampak zarndi njegove prejšnje funkcije, ko je bil voditelj italijanske tajne službe. Tudi tu se je vsekakor pečal t balkansko politiko. Med drugim so Roatti tudi očitali, da je pripravljal umor kralja Aleksandru in francoskega zunanjega ministra Barthoujti. Ta proces — ki je trajal do Roatti-nepn bega — ni imel za predmet ni kakih fašističnih momentov. Zunanje ministrstvo, ki ga trenutno vodi krši. demokrat Gasperi, ni hotelo dati nu razpolago važne akte, češ du bi njihova objava škodovala interesom Hn- lije. Bonomijeva Italija jc v velikih škripcih zaradi križajočih se derriago-ških zahtev antifašizma in zahtev državno samoohranitve. Tito je ponovno zahteval izročitev Roatte, ki bi bila uvod za še druge izročitvene zahteve. Bonomi se je branil, češ da to krši italijansko suverenost in je po poročilu agencijo AFI poslal* v Beo grad odposlanstvo, ki nnj rn/.čisti razmerje med Bonomijcm in Titom. Od poslanstvo naj bi vodil Sforza, ki se tako po izločitvi iz vlade zopet politično udejstvuje. Dogodki v Rimu pu so medtem šli svojo pot. Roatta je. kot trdijo celo nekateri anglosaški viri — r. vednostjo Angloninerikuncev pobegnil, kor bo ves položaj zopet »<: bolj zamotalo. Naj bo kakor si bodi že, Badoglio, Roattu in Bonomi so bili kuj slabo poplačani za svoie izdajstvo tako s strani Angloamerikancev kn kor s strani Tita, kateremu so pred in po kupitulaciji storili toliko tislu^- Resolucija namesto pomoči Stockholm. 7. marca. Pod predsedstvom britanskega trgovinskega ministra Daltona se je vršila v Londonu mednarodna socijalistična konferenca, lii se je bavila s katastrofalnim prehranjevalnim položajem v deželah, katere po zasodll Antzloamerikanci. Kot javliu »Morgon Tidningen« so predstavljala poročila iz teh dežel temelj za debalo, ki pa se jo končala zgolj s sprejeljetn noko rcsolucije. Bern. Švicarski list »Berner Beobach-ter« javlja, da so nn podlagi nekega starega zakona prepovedali v Švici pro Tolminski glas« in za njim »Straža ob Jadranu« sta prinesla tale članek, ki ga za njima tudi mi prinašamo. 1'rosimo bralce, naj nam ne zamerijo, ker smo jim pri-morani nuditi to grdo sliko, vendar je bilo potrebno razjasniti, kakšne moralne vsebine ie mož, ki je postal vreden biti predsednik komunistične Or' na Primorskem. Članek se glasi: »Eden najbolj vidnih vaditeljev zločinske OF na Primorskem je France Bevk in njegovo ime so naši komunisti pred letom dni, ko zločinsko delovanje njegovo še ni bilo razkrito in je OF Še skrivala svoj nravi komunistični obraz ter si nadevala krinko narodnega gibanja, izrabljali in se za zato, ker me je zavedla na stezo morilcev.« Tako piše Bevk o sebi v »Ljubljanskem Zvonu«, letnik ll>26. stran 47'J. Ce je že kot mlad nedorasel študent mislil, da človek prej ne more |x>stati popoln in ne more razumeti življenja, preden ne postane morilec Vsakdanja Ljubljana po Icronistovih zapiskih Najemnine za vojne vrtove Mali obdelovalol vojnih vrtov v LJubljani se že skrbno pripravljajo sa prva pomladanska dela, kl so potrebna ns vojnib vrtovih la njivicah, vzotih od nekaterih lastnikov v najem. Zomljiikl posestniki so v sploinero toliko oluirni ia uvidevni, da najemnikom, ki pa« niso kaki bogatini, no povišujejo nujemnln, marveč jim gredo oelo po svojih močeh na roke in jim pomagajo pri delu. So pa mod posestniki ljudje, ki in e z .neko divjo naslado opisuje | svoj prvi zločin, ni čudno, če v se- " "f,„,^ tv T ^- VVTi-ffi njim skrivali, češ da OF ne more biti komunistična, saj ima v svojih vrstah i elo pisatelja Bevka. V tem zadnjem letu pa se je Bevk do goleča razgalil m pokazal vso zlobo krvoločnih komunistov. Ker se kljub vsem evojim grozodejstvom ima za komunističnega iipostola in si upa vsak dun na najbolj ogaben način napadati naše najbolj v idne može, v svojem onemoglem srdu pljuvati no naše najbolj svete ustanove, kakor so cerkev, vera in njeni predstavniki, slovenska šola in njeni učitelji, naj podamo njegovo moralno podobo, njegov življenjepis, kakršnega je sam napisal in ga priobčil v »Ljubljanskem Zvonu« pod naslovom »Suženj demonu« in »Beg pred senco« v letih 1925—1926., da ne bo kdo trdil, tla mečemo blato na komunistične voditelje. Se komaj 15 leten študent je živel v prešuštvu in divjem zakonu s 45 let -,tnro gospodinjo. Istočasno je za.pc-Ijul še dve mladi dijakinji. In že v onih deških letih je skoro zadušil svojo gospodinjo, ker — kakor sam trdi le kdor postane morilec, lahko spojna in umeje življenje. »Slišal sem irrgranje, videl bele pene na ustih, telo se je zvijalo. — Prijatelj jo je rešil in moral sem jo izpustiti. Njen -pačeni obraz je omahnil, zdrknila je na blazino in — skoraj sem postal morilec ženske. Moje sovraštvo do nje je bilo tem večje. Sovražil sem jo svoj prvi danjih težkih letih umira na tisoče in tisoče nedolžnih sinov in hčera pod vodstvom njegove zločinske roke. Le najbolj divji bratomorilec more trditi to, kar trdi Bevk o sebi, da človek, dokler ne postane morilec, ne ve kaj je življenje. (Pod naslovom »Beg v senco« v »Ljubljanskem Zvonu« iz leta 1926 na strani 53.) Tudi glede morale ima kaj čudne pojme, kukor pravi Bevk, jp spolnost blagoslov človeške družbe. Dela človeka sužnja in gospodarja, dobrotniku in zločinca. (Ravno tam na strani 38.) Zato ni čudno, da ima Bevk kar 12 priznanih nezakonskih otrok. Kjerkoli je bival več ko 2 meseca, ie pustil potomca, in sicer od Ljubljane itn Most do Cerkna in Gorice. Pretživ-Ijanje ljubljanske kopice je naprtil Pisateljskemu društvu v Ljubljani. V enem samem mesecu je imel v Gorici kar štiri otroke, poleg zakonskega še nebogljencka v Raštelu in dvojčka na gradu. Opis njegovega življenja je najbolj ogaben pamflet na moralo, kolikor ga sploh premore slovenska literatura. Zato ni čudno, da je naš največji pisatelj Ivan Pregelj vzkliknil: »Ali nima drugih potreb, da se brez-stidno v Demonu rpzgulja: Jereb!« — Jereb je namreč Bevkovo pesniško ime, pod katerim je tiste stvari v »Zvonu« napisal. Neverjetno zanimivi so Bevkovi odnosi do slovenskega naroda. V svojem življenjepisu je dobesedno napisal: »Nikoli nisem občutil ljubezni do te zemlje, prej mržnjo!« Tako je napisano v »Begu pred senco« v »Ljubljanskem zvonu« na strani 465. Priznati moramo, da jc Bevk ostal tej vodilni misli do skrajnosti zvest. Le kdor nima niti trohice ljubezni do svojega nuroda, kdor svoj narod iz vsega srca mrzi, lahko tako uničuje svoj narod, kakor to dela Bevk. »Morilcc Bevki« Tako sc glasi članek v omenjenih dveh glasilih. Hkrati je v njih priob-čena karikatura, kakršno je svoj čas Bevk naročil pri risarju Spacapanu. Prinašamo tudi to karikaturo, do vidimo, kakšen se je hotel Bevk dati naslikati in kakšnega je risar videl. POZABLJIVOST je moderna bolezen brez bolečin, mili marsikdo. Pu vendar mnogo velja in včasih še več škoduje. Tudi Vam o v zvočni vprizorltvi mrtev. V rcsnle pa je bil ta prizor najmočnejši. Režiser je namreč v zelo lepo glasbo, k! H) je za to priliko nnpisal g. Svetel, spretno vložil repor tažo ln le s tem ustvaril užitek kot ga na odru najbrž« na bi mogla nuditi zelo spretna plesalka. _ , Od Igralcev so sodelovati gospe: Rnslier-gorjevn. Gahrljclčičeva, Mazovčeva ln 81av-6ovo. Od gospodov pa: Jan, Kovič, Verdo- nik, dr. PavlovčlA Nakerot, VI. SkrMnšck. Sever. Brezigar, U rutina in Blat. Posebno močno podobo atarega bar.ana feotarja je ustvaril g. Sever, pa tudi drugI Igralci so lallveli polno življenje ia eo izoblikovali plastične ia Hv« lika. * V gledališču pa »m Imeli spot, priliko po dolgem času prisostvovatt premieri. Na sporedu js bila komedija Irskega dramatika Bernarda Sotiawa »Pygmallon«. Delo spada v družbo Postržks la podob, nlb Igor, kl smo jih ie ve« videli na poklicnem odru, pa tu ii po deželi. Vodstvo je najbrž« a to komedijo hotelo ustreči liro keinu krogu občinstva, kl sa lo ob »Poslednjem možu« zabava ln veseli. Prgmallon nI brei cene, saj Je Sehaw snan aijajen analiti* ln duhovit Ironlk. Igrajo ga mnogi, gotov« vsi svetovni odri. Zdi se mt pa. da nam v tem času morda ls premalo nudi. Delo j« spretno režlral g. VI. Skrhlnlek ln mu nt noben odrski učtnel ušel. Spravil Je dolo v priraoren tenjpo, aam ps je zani- Razen tatvine Dva slikovna ata na Celovški cesti vdrla v klet nek« gostilnlčark« ia Ji od tam odnesla 13 litrov vermuta, 4 ateklonloe konjaka. 3 garnitur« eukanoa la ia drugo blago, vso v vrednosti 30.150 lir. — V Petričevl ulici so bili neki stranki ukradeni molki škornjl, vredni 12.000 lir ln volnena odeja, vredna 3000 Ur. Bogoslovec Remic Mirko CM Zločinska io zahrbtna komunistična roka ja na Primor. skem zadala smrt že mnogim Idealnim fantom, ki sa se borili v vrstah narodnih stražarjev. Bogo. sloveo Mirko, za katerega smrt so komunistični tolovaji sami šele pred kratkim dali dokaze, jo gotovo spadal med najldealnejše, saj ao j« dostikrat podal celo v življenjsko nevarnost, aamo da je po svoji službi med Primere! nagla»al krščansko resnice ln zavračal komunistične zmoto. Z Istim namenom a« je vrli Mirko v nedeljo 17. decembra 1944 lz Postojne odpoljal v bližnjo vas HrsSče, odkoder ga nI bilo več. Krogla terenoa mu je končala mlado tlvljenje. Dragi Mlrkot Novembra meseca al lele dopolnil il let, toda polnoleten in zrel svojih načelih, besedah tn delih al bU te davno projo. Preden »l ae odzval klicu domovine, si se kot bogoslovec Misijonsko družba sv. Vincencija Pavelskega zares zgledno pripravljal na poznejš« poklicno doto. kar dokazujejo tudi Tvoji zapiski. Lan sko loto ps j« kile trpečo domovine tndi Teb« privabil na Primorsko. Ze v Trstu el pridobil srca vseh, ki so Te poznalt. Vse svoje alle v blagor domovine pu si Irtvoval v Postojni. Kako požrtvovalno si pripravljal glasilo primorskih stražarjev »Straža ob Jadranu«. Koliko ur spanja žrtvoval, aamo da Je časopis vsak dan redno lnšel. Poleg vsora tega dela, pa «1 nniel čas za Boga ln ta svojo dulo. Na zemlji al končal delo »a narod, nadaljuj gn v večnosti s tom. da nam, ki bomo 1» delali za boljšo bodočnost naš« domovin«. Izprosil blagoslova. Nasprotniki skušajo sedaj, ko s« n« moro* braniti, Tvoj spomin oblatiti s raznimi podtikanji. Mi vsi, ki smo Ts poznali, Tvoji predstojniki ln Tvoji prijatelji vemo. da Jo bila Tvoja duša čista ln Idealna. Zbogom, dragi Mirko. Z Dobrove Smrtna nesreča t granato. Zadnjemu februarju dop«' 'ne je našel 13 letni MIha Debine Is Stranske vasi, na ne';om trav. niku na Dobrovi granato. Verjetno Jo J« deček pobral ln Jo go'ovo skušal odpreti, kajti v blpu J« odjeknila B*kje za Mostar-jevlm kozolcem močna detonacija, kl je opozorila v bližini «e nahajajoče ljudi, da so takoj pohiteli na kraj nesreče Bilo pa Je »al prepozno, kajti fant Je bil le mrtev. Granata mu Je popolnoma raztrgala trebnh In ran odtrgala obe roki. Žalosten slučaj naj bo v svarilo vsem onim, kl še vodno tako radi stikajo n« različnimi Izstrolkl. kl «» povzročili is toliko nepotrebnih ne«reč. f V duši, ki je združena z Bogom, je večna pomlad. (Janez VUney.j mivo obenem tudi igral profesorje Hlggin-sa. Drugo podobo, na kateri sloni teta Igre, Ellzo, je igrala ga. Verdonlk-Kasbergerjeva '" i. Navajeni smo drugačna dekle- v povsem svojstvenem stilu. Nsvajonl ngo gledati drugačne Postržke, drugačna dekleta a cesto. Ta Eliza »e mi zdi bolj sodobna, bolj otrok vojne, kakor pa odmaknjena ln dvignjena nad svet. Vseskozi Je prepričljiva. včasih morda nekolik" presunkovita, dn ne rečem živčna. — Tokrat je dobro rsšll svojo vlogo tudi g, Košnta kot polkovnik Plckerlng. Razumljivo je, da so zaupane vloge lepo re'11. najboljši igralci kot gospe: Sarlčev«, Ukmar-Boltarjeva ln Kraljeva. Nastopili so še gospodje: Kovič, Verdontk, Brezigar, GorlnSek. Prvič pn ee nam je v samostojnejši vlogi predstavila gdč. Rodov-ikova In je tucii svojo vlog<- dohro rellln. Problem scene je zanlmlvr rešil g. V. Bratinn, načrte za kostume pa je naredila ga. D. Kačarjeva. J. P- 55 imi mil + Videla je v domišljiji hišo, kjer se je navadno nastanil. Z mučno jasnostjo je gledala to pariško sliko kot še nikoli prej. Bilo je, kot da so se odprla vrata, k «o bila že dolgo zaprta ali pa da so IHipustile vezi, ki so držale skupaj že pozaibljeno vsebino. Vstala je z naslanjača in začela nemirno hoditi- Moderna oprema 6e je lesketala v popoldanskem soncu. Na toaletni mizici se je bohotil šopek opojno duhte-čih narcis. Odprla je vrata, ki »o vodila na majhen balkon. Stopila je ven, na toplo pomladansko sonce. Spodaj so se sprehajali ljudje v svetlih oblekah; njihovo govorjenje in smeh je dobilo prav poseben zvok v toplem pomladnem zraku. Julita je vzela klobuk in jopico ter odhitela v park. Morda bo še našla gospo Reuter. Sama sebi se jc zdela bojazljiva ker ie zbežala pred lusinimi misilmt A zakni «o jo obletavale kot ptiči, ki oznanjajo nesrečo? Šla je počasi po peščenih stezicah, ob katerih so raetli cvetoči grmi. Topel pomladni zrak je blažilno vplival nanjo. V parku je bilo le malo ljudi. Večina je še počivala v sobah, kakor navadno ob tako zgodnjih popoldanskih urah- Julita je zavila na stransko stezico. Tedai pa je nenadoma zagledala visoko in krepko postavo konzulove vdove. Poleg nje je korakal mlad in vitek moški, oblečen kot katoliški duhovnik. Pomladansko sonce je ožarjalo njegovo plavolaso deško glavo. Oba sta se okrenila, ko sta zasliSala korake za seboj. Zagledala je dvoje svetlih oči, ki so se uprle vanjo in gorele kot dva modra plamena... Nato je zaslišala glas gospe Reuter. Tako govori kneginja, ko odpre zlato skrinjico in pokaže biser, ki je zanjo več vreden kot ve« svet »To je moj aln Mihael.« »Zamenjali so mi ga,« i© dejala gospa Reuter, če je opazila, da »o se ljudje začudili, ko jitn je predstavila sina. »Takrat je nastal na kliniki majhen požar. V zmedi so mi položili v naročje to modro!as« snetinke nasas-«to krepkega paglavca, ki sem (Ta ro-l d ila... Kako bi drugače bilo mogoče? Saj povodni konj ne more spraviti na svet než.ne mucke ...« Pri tem se je nasmejala Juliti, ki v prvem trenutku res ni vodela, če se u<>-«pa šali ali govori resno. »Ko sem to opazila, je bilo že prepozno, da bi zameno popravila. Dobil je takrat tudi že ime, ki ga teži kot silen oklep. Upala sem, da se bo vendarle ravnal po moiem očetu, potem ko je pri krstu dobi! njegovo ime...« Mihael se je zasmejal in mirno rekel: »S svoje strani nimam prav nobenega razloga, da bi se čutil nesrečnega zaradi te zamenjave. Tudi ne čutim potrebe, da bi iskal drugo mater. Kar se pa imena tiče — me do zdaj še ni potlačilo.« Pri teh besedah se je strumno vzravnal. »Nima pomena, sin moj,« je dejala gospa. »Častniški noklic ni pustil na tebi nobenega sledu.« Julita ga je presenečeno pogledala »Ste bili častnik?« »Da,« je odvrnil brezbrižno. Danes se ni hotela ničemur več čuditi, ker ji je ta dan prinese) eno največjih presenečenj v živi jen ju ... Tudi sanje se j# načela zelena in cvetoča pomlad in hodečnos* se ji j« zdela polna č-udežov. Oddaja mleka za Prevod »Službeni list« i dn« 7. maroa objavlja spremembe Izvršilnih prsdplsov o oskrbovanju z mlekom. Sprememba, kl «rtopa v veljavo z vzvratno močjo od 1. marca letos, se glasi: »ProizvaJaloi mleka morajo n« glede na stanj« družine oddati v mlekarakem letu najmanj: pri 1 kravi 350 1, »rl dveh 900 1, pri treh 1700 1, pri Štirih 3600 J, so veako nadaljnjo Pa po 1000 1 v«S« Prodaja radijskih aparatov in njih sestavnih delov »Službeni list« s dne 7. maroa objavlja odiodbo prezidenta Pokrajinske uprav« o zapori radijskih aparatov ln njih sestavnih delov. Zapora stopi v veljavo s dn««n objav< v »Službenem listu« in trgovci kakor tudi delavnic«, ki »e bavijo s popravili, morajo v petih dneh prijaviti zaloge. Odslej bodo morali trgovci in delavnic« voditi knjigo o prejemu in oddaji blaga. Prodaja radijskih aparatov ln sestavnih delov je odslej vc»a-na na nabavnico, ki Jo Izda pokrajinski gospodarski svet. Operno gledališče OPERA „ . Četrtek. I. marea oi IV. »TannhHuser. Bed Sreda Gostovanje komornega pevca tenorista dr. PolzerJa Julija Petek. ». marca ob IT: »Pvgmallon«. Red D. Sobota, 1». marea ob 17 »t »Stara pesem« in balet »Šeherezada«. Red Sobota. Richard Wagner: »TannhHuser«. Romantična opera v treh dejonjih. - Prevedla R. L. Petelinova. — Osebe: Herman — Be--r tetto k. g., Tnnnhttuser — dr P^er, Ell-' zabeta — Hej-bnlova. Dirigent dr. D. Svara, režiser E Frnnz. •OdHaifiltiM MUDIM Jacnnift pNmsfle ftADiO LJUBLJANA Dnevni spored zn S. marec: 7 Poročila v nemščini — 710 Jutranji konoert, vmes 7 30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemščini — 13 Napovod sporeda, nato opoldanski koncert 13.30 Poročila v nemSčini, o položaju in v slovenščini - 12-45 Radijski orekster - 14 Poroči'a v nemščini - 14.15 Od dveh do treh šare meh - 15 Nemški sporod - 17 Poročila v nemSMni in slovenščini - 17 15 Koncert te razvedrilo — 18 Glas slov. domobranstvo - 18 80 Medlgra - 18.46 Narodopisno predavanje - 19 Harmonika - 19 30 Poročila v slovenščini-- 19.45 Predavanje - 3(1 PqročiIa v nemščini -20.15 Balade ln rom*-"« —„31 Medlgra — 21.15 Večerni konoert - 33 Poročila v nemščini. napoved sporeda — 23.15 Olgflba._ eoledabl Četrtek, ». tulca: Janez od Bora, «po mavalee ln ustanovitelj roda. Beata. mučenloas Vlnoono Polj., Ikof. Petek, 9. sulea: Frančiška BUn., vdova; Gregor ls Nlse, Ikof. lekarniška sluzbat Nočno slutbo Imajo lekarne: dr. Kmot, Ciril Metodova c. 48; mr. Trnkoczy, Mestni trg 4i mr. Ustar. fielenhurgova ul. 7. ZATEMNITEV OD 18.11 DO I.U. ------- --------------^ d\ct£ute norice Za pek. Jožeta (Iraška bo svet« maša v soboto 10. t m ob 7 pri frančiškanih v lavrelaneki kapeli (za glavnim oltarjem). Gospod]« s akademske Izobrazbo bodo imeli svojo molitveno uro v nedeljo. 11 marca, ob 17, v kapolt Slomškoveg doma (Poljanska cesta 6) Molili bom< »Za sveti postni čas« lz kn..iilor »Ure čsičenja«. — Pridite. prosimo, točno: vsak naj pripelje h Gospodu š« enega suanoa. k' ga doelej še ni bilo z nami. Katehete meščansklb In ljudskih Sol v Ljubljani pro«H« z« urnike — nadzornika. Berite In Urite kn.HMco »Pastirsko pismo«. Dobi ae « Mladinski založbi ln na Rakovniku Cena tri Ur«. V rakovnliklh KNJItICAP Je izllo le-tošnl« škofovo »Pastirako plamo«. Dobi ee v Mladinski založbi 'Stari tre 30) in v drugib knjigarnah. Cena > lira Profesor Grotov jo napisal v KNJIJT. OAH zanimivi razpravo o boljševizmu in pravoslavju. Knjlžloa a« dobi v Mladinski založbi. Licitacija zapadlih predmetov bo v ponedeljek. 13. marea t • eb *> popoldne v mestni aostavljalnici na Poljanaki costi it. U. • ZAHVALE Drultvu slepil v Llnhljanl so darovali! tvrdka Sohneidet k Verovlck 1000 lir namesto vene na gro' g dr. Frana Kandareta g Olga Lužsr p. If.O lir namesto cvetja na grob ee. Anio« Treitove. — Vln-eencljevi konferenci sv. Cirila 'n Metoda darovnll dr Hribarjevi 1*0 Ur mesto venca na grob g. Katinke Sušnik 1» Škofje Loke. NOVI GROBOVI t Ivana Skrb«. V zsvetUču sv Jožofa Idovdanskl ce«ti 9, Je v torek unirlu ga. Ivana Skrbe lz Žužemberka, mati g. mestnega kateholu Stanislava Skrbe. Pred partizanskim nasiljem, kl jI Je ubilo dvu družinska člana ln popolnoma uničilo in Izropalo dom. ae Je lansko spomlad že težko bolna umaknila v Novo mosto in pozneje v LJubljano, kjer Jo je arart rešila vsega hudega. Vaa Suha Krajina Je dobro poznala skromno Skrbotovo mamo, kl je vsakemu tako rada postregla in pomagala. Bila je globoko verna žena, ki Je tako vzgojila tu li svojo Itsvllno družino. Na mrtvaškem odru leli v mrtvašnici zavetllča sv. Jožefa na Vldovdanski cesti 9, odkoder Jo bodo v č> trtek 8. t m. zjutraj prepeljali na domače pokopališče, da se jI tako izpolni zadnja žo-lja ln be počivala poleg svojega moža. + Ivanka Bnnča. Umrla Je ga Bonča Ivanka, lastnioa mlekarne Ciril Metodova 69'a. Pogreb bo 8. maroa ob pol 10 s kapela sv. Jožofa. ■(• Pavlin Jože. Umrl Js svanlčnik držav nih železnio s. Pavlin Jože. Na zadnji pot! ga bomo apremlll v petek ob 8.30 ls kapelo sv. Andreja na Zslah k Sv. Križu. Alečan Neža je umrla v Ljubljani. Bila Je lana tel. stroj, v p. Pogreb blago-pokojno bo danes, 8. t. m-, ob 1« is kapelo sv. Marije na Žalah. Treiek Antonija, pceestnica v Ljub. li, je umrla. Pogreb bo v petek, 9. t m.. IJan ob ( ts kapele sv, Jakoba na Žalah. + Skerjanc Ivan, tel. uradnik v p., .io umrl. Pogreb bo v petek, 9. t m., ob 9.30 Iz kapele sv. Aniona na Žalah. •f> Bonča Frane, natakar, Je umrl Pogreb bo v petek, 9. t. m., ob 18 lz kapele sv. Frančiška na Žalah. Naj rajni počivajo v miru, njihovim dragim nale Iskreno sotaljel M i: A L I 0 Objave t Kinematografi KINO DN10N - Odličen clrkulkl film »Velcnastop« - Leni Marenhaoh, Bu. doli Prack. Predstave ob 16 in 19. Tel. 22-31 KINO MATICA - »Fllharmonlkl« pler, Itene »on Mevendorl — PredMave ob I« ln I«. Tel 22 41 KINO SLOGA »Andalniljsk« »OČI • Oarraen« Prcdstsvs ob 16 ia 19 T«l. 37-30 Narolinike »NASE KNJIGE« kl še nlsc obnovili naročala« sa I. polletje 1949, opozarjamo, da zaključimo sabskripcljo i 12. marcem 1.1. ZoMba »NAM! ENJjGE«^J4nd«kn knjt£»rns Ža »Ljudske tisksrn«.- Joie Krarasrll - Izdajatelji Jolko Knrfisl - Urednik Jnnkn Hafner. PRESELITEV. Odvet. nik dr. Albin Kandare se je začetkom te«n in ose e a preselil iz dosedanje pisarne v Dal matinevi ulici št. 10 v pisarno svojega pokoj brata g. dr. Franca Kandareta, v CiBule-tovi nlici it. I. poleg sodišča. KupJmoJ RJUHE, kapne. blaži ne m razno drugo pr rilo kapi H Privšek Gradišče 7 SsNI t ročkel. Pleče vins.te. kupuje »P» translts« * Hmelsk Liubltsna. Ciril Meto dovs VS s <» "ŠTEkLENICi vaeT vrst tletenke »IvlIJ sks odnadke. ploče Vtnadte sode. vsako vrsten papir, razne kovin«, rabno ln ne. rabno železo ln tehnične predmete stal no kupuje ter plača .Metali«« Gospoev 16 tel 93-88. naspr Delavskega doma. Ik GLAS | Prodamo .a PRODAM ali zamenjam dva damska ko. stima za srednjo po-slave (er moške, žen-ike in otroške čevlje (za 2 loti star.). Nasl. v npravj »SI.« il. 1628. L)VA Sl ROJ A prodom: kombiniran stroj: sko-belni debelinski 40 cm širine. vrUlni-tezkalni i krožno žago. Je malo rabljen. . Trančna žaga in elektromotor. Ponudbe nn upr. »SI.« pod »Dva »troja« ISS6. Moško OBl.fcKO (smo. klngl, novo, črno, iz najfinejšega predvojnega blaga, prodam. Naslov v npi. »Slov.« pod št. 1626. Izameniam-1 BLAGO za srajce zamenjam za oves. Ko. loškega ul. 32. LONEC, nov, 30 litrski zamenjam za protivrednost Naslov v upravi »Slov.« it. 163T. | Razno I KUHARICA išče službo; opravlja vsa gospodinjska d«la. Ponudbe M UP'- f "'1 p»H »Zanesljiva« 1644. kžbT^SPoiSNTF Iščem pn dami aH gospodo. Sem zdrav« in sposobna vseh gospo dinjskih del. Ponnilbe »Slov.« pod 1643. upfsvp » ests« it. »Zvetl«« LIMONO • «S|U do bre nadomešča limo sin ekstrakt t.uroi Stekleničko prinesite » •ebol Drogerija Ani Kane. židovska «1 I SOSTANOTAIKO, pe-llene In zdrave, vzamem. Za plačilo bi pe-ps^sls pri delu. Ns »lov v »pr. »St.« pod M. 1630. V UPRAVI »Slovenca« dvignile sledeče ponudbe: Dntaarica, Dober zaslažek. Dobro plačam, Dva stroja. Lepo darilo, Lepo kolo Plačam dobre. Posoda za mast, Pestrežpica, Prvovrstna omara. Samostojen. Slike, Službe potrebna, Vesten paznik, Znpravljivček in Žimnlca. _ ŠOBO s štedilnikom ali s knhinjo išče soliden ln miren gospod. Dam brezplačne in-Itrnkeije os lastni Har-mosiki. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Dobre poučnjem« it. 1173. Klavir. HARMONIKA s SA basi naprodaj. -Prvovrstno predvojno blago. Naslov v »pr. »Slov « pod It. (629. ZAMENJAM W kg k«. Iljsrs seli :s krempfr. Naslov v upravi »Sl.« pod it. 1623.