Primorski Gospodar
Itisi za povspeševanje kmetijstva v slovenskem Primožu.
Ureduje in izdaja Anton Štrekelj, državni potovalni učitelj kmetijstva v Gorici.
ffceo. 4. J gorici, dne 16. februarja 1906. Jeeaj
Kmetje drugod in pri nos.
v
Ce se ozremo nekoliko po svetu, vidimo, da so si znali priboriti kmetje po nekaterih krajih več samostojnosti, pravic in spoštovanja, nego naš kmet. Po našem kmetu jašejo še vedno drugi stanovi ter ga izkoriščajo, kakor le znajo in morejo. Med tem, ko drugod z besedo „kmet" koga najbolj počastijo, rabi naša gospoda to besedo za onega, ki ga hoče posebno osramotiti.
Pač zadnji čas bi bil, da se kmetje tudi pri nas postavimo na noge. Ali naj še nadalje vsakdo poljubno pometa z nami ? Ne! Dovolj je bilo tega!
Če hočemo dobiti kmetje več pravic in več spoštovanja, hodimo tudi mi po poti, ki so jo hodili kmetovalci v naprednih krajih. Posnemajmo Čehe, Nemce, Francoze, osobito pa Amerikance!
Kako so prišli ti do boljšega stanja?
Pred vsem so spoznali, da človek, ki nič ne zna tudi nič ne velja. Zato so se kmetje izobrazili. Na Češkem in Moravskem najdemo zaradi tega vse polno kmetov, kmetov v pravem pomenu besede, ki so izvršili gimnazijo, realko, srednjo in višo kmetijsko šolo. Ti kmetje ne znajo samo obračati pluga, marveč tudi pero. Poglejmo, koliko imamo takih kmetov pri nas ! Če je bil kedo v drugi latinski, že noče na kmetijo in naj bo ta še tako lepa. Rajši je pisar ali vojak, nego kmetoualec. Če postane pa vendarle kmet, vedno misli, da je kaj vzvišenega, zato se noče navzeti kmetskega duha in tak „polučenjak" ni za nobeno kmetsko delo. Ker nočejo naši posestniki svojih
sinov izobraziti, zato nimamo tudi kmetskih zastopnikov in si moramo vedno izposojevati v ta namen može iz drugih stanov, čestokrat stanov, ki nimajo s kmetijstvom prav nobene stike. Gotovo je torej, da ne pridemo kmetje pri nas toliko časa do svojih pravic, dokler ne dobimo zastopnikov iz svoje srede, ker le kmet ve, kje ga čevelj žuli, in dokler ne opustimo današnjega boja — za oslovo senco.
Marsikdo bo mislil, da učen kmet ni za nobeno kmetijsko delo. To ni res! Kmetskega dela sramuje se samo neumnež, pravemu inteligentnemu človeku pa niti na um ne pride, da bi bilo to kaj sramotnega. Kdor je čital zgodovino, ta bi nam lahko povedal, koliko visokih in slavnih mož se je pečalo s kmetijstvom. Dobrega dela naj se pa sploh nikdo ne sramuje. Blagor onemu, ki dela lahko tudi s telesom ! Koliko njih je, ki bi radi delali, a ne morejo.
Pri nas je treba, če se hočemo postaviti kmetje na lastne noge, tudi več uzornih kmetov. V vsaki vasi bi jih moralo biti nekoliko. Ti naj bi bili potem voditelji in učitelji kmetskega ljudstva. Oni naj pokažejo s vgledom, kako se mora dandanes kmet obnašati na polju, v vinogradu, v sadovnjaku, v kleti, v hlevu itd. Ti bi morali biti toraj drugim v izgled, kajti naš priprost kmet ne da se prepričati samo z besedo, marveč on hoče tudi videti. Drugod je takih uzor kmetovalcev vse polno, zato napredujejo vsi. Tudi pri nas jih imamo že precej, toda še vse premalo.
Ti kmetje, ki so se navadno bolj s svojo pridnostjo in s čitanjem kmetijskega časopisja in kmetijskih knjig nego s šolo izobrazili, morali bi biti, kakor prej rečeno, tudi učitelji drugim, manj ukim kmetom. Na Češkem in Nemškem shajajo se kmetje ob nedeljah popoldne v kmetijski podružnici ali kmetijski čitalnici, kjer čitajo bolj inteligentni med njimi kmetijske članke, o katerih se potem na sploh razgovarja. Kaj delajo pa naši kmetje? Komaj konča nedeljski blagoslov, pa izginejo v krčmo, od koder jih ne zvabi zlahka niti prošnja žene, niti lačnih otrok. To pa naj bi še bilo, ako se človek drži v pijači mere, kajti vsakemu je treba včasih nekoliko razvedrila in veselja. Masikedo naleze se ga pa tako, da ne zna več ne kaj govori, ne kaj dela. Tak človek mora oboleti, a ž njim trpi potem družina in premoženje gre podzlo. In kaj se pri nas v krčmi vse govori?
Drugod gredo kmetje včasih tudi v krčmo, toda tu premetavajo kmetijska vprašanja, pri nas pa večinoma — politiko in sploh reči, ki niso za kmeta. Tu je treba, da nastopajo kmetovalci, ki so se že zavedli svojega stanu. Tudi pri nas vpeljejo naj se povsod nedeljski sestanki kjer naj se predavajo ali čitajo kmetijska vprašanja in kmalu izgine iz naše hiše nemili gost, ki mu pravimo siromaštvo in če se kmetje povspemo do večje iz-omike, spoštovali nas bodo tudi drugi stanovi, a*mi jim ne bodemo vedno le tlačili, marveč zlepa ali zgrda, dobiti moramo ono, kar nam pritiče — pravico.	Št.
Mesto trtnih plani zasajojmo po polju sadne špalirje i
Večino starih trtnih plant ali redov na polju vničila je pri nas deloma trtna uš, deloma pa peronospora. Svoje trte sadijo naši vinogradniki sedaj mesto v plante, večidel v čiste vinograde. Popolnoma prav! V plantah, poleg žita, turščice in druge poljščine se ni mogla trta tako lahko obdelovati, kakor v vinogradu, a povrhu tega nastopala je tu vsled obsenčenja in veče vlage prehuda peronospora. Tudi je boljše, ako imamo trte bolj skupno, ker jih lažej oskrbujemo, nego če moramo-tekati s škropilnico ali z žveplalnikom iz enega polja na drugo. Koliko časa izgubimo s tem ! Pa tudi ne zapazimo pri raztresenih trtah zlahka, kje treba kaj narediti ali popraviti. Če rastejo trte po polju med žitom, ne smemo včasih niti h njim, ako nočemo žita pogaziti. Trto toraj samo zase!
Stare trtne plante nadomestile bi se na polju po našem mnenju prav dobro s plantami nizkega ali pritličnega sadnega drevja ali, kakor pravimo, s sadnimi špalirji. Ker poganja drevje svoje korenine bolj globoko v zemljo, nego poljščina, ne škodi mnogo ti poslednji. Sadno drevje uporablja toraj bolj one re-dilne snovi, ki so ušle iz gornje zemeljske plasti v globočino in ne more poljščina do njih. S koreninami ne škodi sadno drevje zato mnogo. Več škodi drevje na polju s svojo senco.
Če bi zasajali toraj po polju veliko drevje, ne mogli bi pod njim mnogo pridelati. Ta škoda pa je prav majhna, ako vzgo-jujemo samo pritlično sadno drevje. Dobiček pa, ki nam ga lahko daje tako drevje, je nasproti škodi velikanski. Poznam kmeta na Goriškem, ki dobiva od okoli 100 m dolge hruškine plante povprečno 300 kron dohodka na leto. Seveda je tudi nekoliko dela pri tem drevju, toda stroški se ne morejo niti primerjati z dohodki.
Zato priporočamo vsem našim kmetovalcem, da zasajajo nizko drevje v obliki plante po polju. Sadje iz takega drevja je mnogo bolj okusno, debelo in lepo, nego iz visokega drevja, zato se tudi lažje in dražje prodaja. Osobito za pridelovanje žlahtnih zimskih hrušk (dekanka, Dilovka, Hardenpontovka, Esperenova bergamtka, pastorka) in zimskih jabolk (beli zimski kalvil, beli rožmarin) je ta oblika vzgoje jakoprimerna. Po drugih deželah so se že zdavno Cepljeno dre- lotili vzgoje nizkega sadnega drevja po polju. Oso-vesce prere- ^¡^ Franc0zi so v tem oziru močno napredovali. Se zanozašpalir. večj mojstri so Japonci. Kakor čitam v sadjarskem listu iz 1. 1870., imeli so Japonci že takrat cele planjave posajene z lepo vzgojenim pritličnim sadnim drevjem. Mi, ki se nahajamo sredi Evrope, nimamo pa še sedaj ničesar.
Ker je sedaj najbolj primeren čas za napravo takih sadnih plant, hočemo opisati, kar mislimo, da bi se v tem oziru storilo.
Da bo drevo rastlo in rodilo, treba mu je pred vsem zemljo primerno pripraviti. Kakor si delal prej za trte, tako delaj tudi za sadne plante. Po polju napravi toraj dolg, približno 1 m širok in 50 do 60 cm globok jarek. Pri napravi tega jarka pomagaš si lahko z oralom. Ko si napravil prve štiri brazde, izpolji zemljo in vrzi jo na stran ter jarek vnovič preoraj. Zemljo zopet izpolji in orji v tretjič. Če je oralo dobro, je jarek s tem končan. Če je pa oralo slabo, moraš zemljo zopet izplati in tla v jarku za orodje prekopati, ker v četrto je le težko delati v jarku. Mesto jarka napravijo se lahko v primerni daljavi tudi jame ali luknje, ki morajo biti vsaj D/2 m dolge in široke, vendar je pa boljše in rekli bi tudi, ceneje prvo delo. Jarki naj bodo na polju vsaj 5 m narazen, boljše pa je, če so si bolj oddaljeni.
Pod. 15.
Da se sadno drevo preveč ne razkosati in ne dela s svojo senco po polju prevelike škode ne smemo ga cepiti na divjak, marveč na podlago, ki ne doseza velike oblike. Za hruške je najboljša podlaga kutna, za jablane pa ivanjšček in ječmenica. Prva leta raste drevesce tudi na teh podlagah krepko, toda v kratkem se rašča ustavi, a zato se poveča rodovitnost.
Najboljše je, če zasajaš že cepljeno in vzgojeno drevje, katerega kupiš ali pa si ga pripraviš sam v drevesnici. Za letos boš pa težko dobil taka drevesca ali pa jih boš moral jako drago plačati. Ker pa bi rad koj napravil sadno planto, zato ti povem, kako si lahko pomagaš.
Kutna se dobi lahko v vsaki vasi, Okoli kutinega drevesa poganja navadno iz zemlje vse polno mladja. Če te poganke izdereš od čoka, imeli bodo navadno po nekoliko koreninic. Teh pogankov si naberi! Če jih ne moreš dobiti v vasi, pa jih naroči od drugod. Po nizki ceni jih dobiš tudi v drevesnici V. Klenert v Gradcu. Ravno tako je z ivanjščekom in ječmenico. Te okoreničene poganke posadi v izkopan jarek in sicer 2 do 31/2 m narazen.
Kedar zasajaš to divjačino, delaj ravno tako, kakor delaš navadno pri sajenju trt. Zemlja, ki je bila prej na vrhu, pride naj na dno, a na vrh deni zemljo iz dna. Tudi pri strani izpodbij čim več zemlje. Pazi pa, da ne zasajaš drevesc pregloboko! Ako sadiš že cepljeno drevje, pride naj v tisto globočino, kakor je rastlo prej. Vsakemu drevescu deni količ!
Koj meseca avgusta po nasadu boš zasajene divjake lahko požlahtnil ali cepil in sicer v speče oko. Ko bo čas za tako cepljenje, opisali in tudi s podobo pojasnili ga bodemo v našem listu. Naslednjo zimo prereže se kutna oziroma ivanjšček vrhu vcepljenega očesa a spomladi požene iz tega krepka mladika. Ta se priveže ob kol, da raste čim bolj ravno in jo veter ali živina ne odlomi. Razun pletve ni potrebno posebno delo.
Da dobimo čim ožjo in nižjo planto, vzgojiti moramo drevesne veje na dve strani, bodisi v podobi pihalke, pri kateri rastejo veje od debla bolj poševno ali pa v podobi kordona, pri katerem rastejo veje vodoravno od debla. Za naše kmetske razmere priporočati moramo bolj prvo obliko, ker se mnogo lažej vzgoji. V ta namen Pod j prerezati je enoletno mladiko približno 40 do 50
_ , '	cm nad zemljo in sicer nad tremi popki, od ka-
Cepljeno drevesce	J	.	. .
vpognjeno za špalir.terih je obrnjen gornji spredaj, drugi in tretji
pa vsaki na eno stran. Pod. 15. kaže nam kako. Od mladik, ki poženejo iz teh popkov, privežemo eno na levo, drugo na desno, a tretjo navzgor. V ta namen deti je h drevescu količe; še boljše je nategniti preko cele plante žico. Da bo spodnje oko bolj močno pognalo, napraviti je nad njim zarezo v podobi strešice ( — ). Poleti je mladje tu pa tam pogledati a če veja na eni strani slabše raste, nego ona na drugi, pomaga se ji s tem, da se jo pusti bolj pokonci, nasprotno vejo pa priveže h žici. Srednjo mladiko je treba poleti v vi-sočini 35 cm preščipniti, da se spodnje mladike bujniše razvijejo. V ti visočini nategne se prihodnje leto druga žica in vzgojista se še dve drugi postranski veji ravno tako, kakor prvo leto. Četrto ali lahko tudi že tretje leto vzgoji se za nadaljnih 35 cm bolj visoko lahko še dve postranski veji.
Kedar vzgojimo postranske veje, paziti je, da ne bodo imele preveč lesnih mladik, marveč čim več cvetnih popkov. Zato ie dobro, da preščipnemo na njih že poleti ono mladje, katerega ne potrebujemo. Na spodnjem delu preščenjene mladike na-pravise v drugi polovici poletja mnogo popkov, ki dajo sčasoma cvet in sad. Vrh naj raste samo v ono smer, katero smo mu dali.
Če smo dali vrhom bolj vodoravno smer, priporoča se, da vpognemo spodnji vrh okoli 30 cm predno se sreča z enakim
vrhom dragega drevesa, navzgor. Ravno tako je vpogniti tudi vejo na drugi žici, vendar še za 30 cm bliže debla. Na ta način dobimo nekak več ramnat svečnik ali, kakor mu pravijo Francozi, kandelaber. Če je veja bolj zaokrožena imenujejo Francozi to obliko palmeta.
Pod. 16. kaže nam na pol vzgojen kandelaber. Če bi imelo to drevje bolj poševne veje, imenovalo bi se pihalka, če bi pa bile veje bolj zaokrožene, palmeta. Ako bi imelo samo dve spodnji veji, imenovali bi ga Francozi dvoramni kordon. Tako drevo pa, kakor ga kaže podoba imenujejo trietažni dvoramni kordon.
Za vzgojo dvoramnega kordona ni potreba enoletnega drevesca niti prerezavati, marveč se mladika v visočini 40—60 cm kar vpogne, tako, kakor kaže pod. 17. Pri tem je paziti, da prde na vpognjeno mesto dobro razvito oko, iz katerega vzraste mladika za drugo vejo.
Kedar vzgojujemo veje na špalirjih, gledati moramo vselej na to, da si stojita po dve kolikor mogoče nasproti in sicer v enaki visočini. V nasprotnem slučaju bi se drevesce na eno stran prebujno razvijalo a druga stran bi ostala šibka.
Četudi sta vzgoja in oskrbovanje špalirjev bolj težavna, nego vzgoja in oskrbovanje drugačnega drevja, vendar moramo našim kmetovalcem še enkrat priporočati, naj sade špalirje po polju in v vrtove, ker jim bodo dajali ti največ koristi in na-pravljali najmanj škode. Saj ni potreba, da delamo pri navadnih špalirjih na polju vse tako, kakor delajo vrtnarji v lepih gosposkih vrtovih, marveč dostikrat zadostuje, če drevo vsako leto obrežemo in tu pa tam kaj povežemo. Tudi ne bodemo gledali v vsakdanjem življenju na to, ali dobi naše drevje podobo kan-delabra ali pálmete ali kordona, kakor se že glasijo ti tuji izrazi, marveč gledali bodemo na to, da bo delalo drevje malo škode in bo prinašalo pri majhnih stroških mnogo in dobrega sadu.
Št.
Žametasta črnina.
Po Dolenjskem in ob meji sosednje Štajerske je jako razširjena trta, kateri pravijo Dolenjci žametasta črnina, Štajerci pa kavščina. Nemci jo zovejo blauer Kölner. Ta trta odlikuje se z izvanredno rodovitnostjo, kajti ona rodi kaj obilno število jako velikih, modro-črnih grozdov. Odlikuje se pa tudi s tem, da je proti velikemu mrazu trdna in po zimi zlepa ne pozebe. Odlikuje se konečno tudi z obilnim, precej črnim vinom. Res, da ni to jako bogato na alkoholu, ampak bolj slabotno v primeri z močnimi južnimi vini. Kar pa vino žametaste črnine posebno odlikuje, je njegova prijetnost glede okusa, osobito glede prijetne kisline. Po mojem mnenju bi bila žametasta črnina trta, katera bi se morala na Vipavskem in Goriškem prav dobro obnašati.*) Tukaj seveda nimam v mislih pridelovanja močnih vin v najboljših vinogradskih legah, .ampak v mislih imam pridelovanje velike množine srednje močnega, pa kaj prijetnega vina, katero bi bilo osobito zaradi kisline za poletno pijačo kaj ugodno, v nižavah. Gnjedu, korvinu, toraj trtam, katere se v naših krajih že od nekdaj za obilno pridelovanje nizkih črnih vin zasajajo, bi stegnila žametasta črnina na Goriškem v vsakem obziru kljukico. Žametasta črnina dajala bi posebno v nižavah, v plantah, brajdah dosti prijetnega, bolj svitlo črnega vina, katero bi se v kratkem času obče priljubilo, osobito kakor poletno vino. Omeniti moram še to, da ni žametasta črnina, ki ima na spodnji strani popolnoma golo, gladko listje, niti približno tako podvržena peronospori, kakor so druge črne trte, katere imajo na spodnji strani bolj ali manj kosmato listje. Da, tudi grozdni plesnobi ali oidiumu ni žametasta črnina v tako veliki meri podvržena, kakor so druge črne vrste. Na vsak način je priporočljivo, da se poskusi ta trta po Vipavskem in Goriškem, kajti posrečiti se utegne, da postane njeno vino, če se ga mnogo pridela in prav pripravi, velik tekmec (konkurent) pivu. S cepiči žametaste črnine, ustreže lahko v vsaki množini kmetijska šola na Grmu pri Novemmestu na Dolenjskem.
R. Dolenc.
*) Po Krasu, po Brdih, vzlasti pa v tržaški okolici je, oziroma je bilo precej te trte. Ur.
GOSPODARSKE DROBTINICE.
Travniška brana. — Kar je na polju plevel, to je na travniku mah. On krade travi živež in prostor. Osobito na revnih, bolj osojnih travnikih, ki se ne gnoje dovolj, nadalje pod drevjem prevlada v kratkem mah travo in deteljo. Osobito v naših Gorah, po Vipavskem in v Brdih. kjer je zemlja bolj težka in vlažna, nahaja se na travnikih mnogo mahu. Če hočemo imeti toraj več sena, moramo travnik čistiti tega plevela. Najboljše orodje za to delo je brana, kakoršno kaže pod. 18. Taka brana obstoji iz zobcev, ki so med seboj zvezani z verigami. Ti zobci so na eni strani koničasti (špičasti), na drugi pa podobni sekircam. Brana se rabi radi tega na dvojen način.
Pod. 18. Travniška brana.
Branati je treba ali v jes«ni ali spomladi. Pri tem je paziti, da je travnik dovolj suh, ker bi napravila živina v mokrem travniku preveč škode. Najboljše je pomladansko brananje. Če gnojimo travnik z umetnimi gnojili, dobro je, da ga vselej prej povlečemo s travniško brano. Ta brana rabi se lahko tudi po polju. „Gor. kmet. društvo" prodaja take brane po 75 K, manjše po 68 in 58 K.
Dišavi poletni kalvil. — Ta vrsta jabolk ima dve poglavitni lastnosti: je jako ran in ima prijeten vonj. Goriško podnebje, ni pridelovanju jabolk Bog ve kako ugodno, ker je prevroče in presuho in vrhn tega poškoduje jabolčni mol ali piškur mnogo jabolčnega sadja. Hruški ugaja naše podnebje na vsak način veliko boljše. Pri vsem tem se priporoča ta
jabolka našim sadjarjem. Zakaj ? Obče je znano, da zahajajo sadni trgovci iz Gradca, Dunaja, Prage itd. v naše kraje, kjer skupujejo med drugimi plemeni sadja tudi že skoraj popolnoma zelena, nedozorela jabolka. Rabijo jih za napravo takozvane jabolčne povitice ali jabolčnega štruklja, katero močnato jed Nemci in Čehi jako čislajo. Komaj čakajo da dozore jabolka toliko, da se dajo za silo v navedeni smoter porabiti. Dišeči (beli) poletni kalvil je pa kakor nalašč za ta namen. On dozori prav zgodaj, že v juniju, sad je lep, posebno pa ustreza namenu, ker je nekoliko kislikast in diši jako prijetno. Vsled njegove zgodnosti nima podnebje nanj posebnega upliva in tudi piškur mu tako ne škodi, kakor poznejšim jabolkam. Prav bi toraj bilo na vsak način, da Vipavci in Goričani to jabolko sadijo. S cepiči ustreže lahko podpisani.'") Kar bi bilo pa k tej vrsti jabolk pripomniti, je tole: Prav blizo gozdov je ne kaže saditi, kajti polhi jo koj izvohajo in grdo oškodujejo. Dobro je privezati okolo debla, trnje da ne more polh po njem na drevo. TuJi se mora saditi drevje tako daleč narazen, da ne more polh skočiti iz enega drevesa na drugo.
R. Dolenc.
Če hočeš'imeti lepo žito, potrosi po polju nekoliko solitra. Tega umetnega gnojila je treba na 1 lia 100 do 150 kg (na 1 oral 50—80 kg). Polovico tega gnojila potrositi je, ko začne žito rasti (pred pletvijo), drugo polovico pa okoli 3 tedne bolj pozno. Ker smo videli tu pa tam pri nas, da so trosi i kmetje po žitu Tomasovo žlindro ali superfosfat, omenimo naj še, da samo tako gnojenje ne koristi žitu mnogo, ker se zaraste med žitom mnogo rumene detelje. Ta detelja je potem na polju pravi plevel in le s težavo se da zamoriti.
Kam zasajati marelice? — Kakor znano cvete marelica (jermolin) jako rano, a njeno cvetje je proti mrazu precej občutljivo. Če sadimo toraj marelico v solnčne lege, cvetela bo tukaj še bolj rano in nevarnost, da nam poberejo pomladanski mrazovi sad v cvetju je še večja. Marelico moramo zasajati toraj v tako lego in tako zemljo, kjer bo pozno poganjala. Najboljši so toraj za njo osojni kraji in težka, mrzla zemlja. Ker se cvet tu bolj pozno razvije, uide mnogo lažej mrazovom.
*) Tudi „Gor. kmet. društvo". Ur.
Lueerna v sadovnjakih ni nič prida, ker poganja svoje korenine pregloboko in krade s tem drevju preveč redilnih snovi. Manj škodljiva nego lueerna je štajerska detelja, ki traja samo 2 ali 3 leta. Esparzeta poganja svoje korenine tudi globoko, zato ne smemo tudi te sejati pod sadno drevje. Najbolj ugaja sadnemu drevju okopavina, kakor krompir, repa, turščica, zelje, potem žito in slednjič trava. Poslednja ima korenine bolj pri vrhu, zato moramo paziti, da dobimo v sadovnjaku, katerega ne orjemo, rajši več trave nego detelje, kar dosežemo prav lahko z dušikovimi gnojili (z gnojnico, hlevskim gnojem ali čilskim solitrom).
Krompirjevo seme je treba večkrat menjati. — Krompir se posebno rad spreminja v svojih lastnostih. Najboljša krompirjeva vrsta izgubi v nekoliko letih tako na svoji vrednosti, da ni več za rabo. To prihaja od tod, ker se pomnožuje pri nas krompir vedno le z gomolji. Tu pa tam treba je toraj nabaviti si krompir, ki se je vzgojil iz semena. Žal, da nimamo pri nas nobenega vzgojevališča za nove vrste krompirja in zato smo navezani na tuj pridelek. Kdor si hoče nabaviti novo krompirjevo seme, obrne naj se na „Gor. kmet. društvo" ter naj pove, kakšen krompir bi rad imel. Dobro seme je seveda drago. Tudi ne more društvo še garantirati za dobroto, ker se ni pri nas v tem oziru še skoraj nič poskušalo. Zato se bo oziralo društvo pri nabavi na skušnje v drugih krajih.
Proti smoliki na breskvah nimamo še dobrega sredstva, zdi se nam pa, da bo pranje vrhov in napadenih vej sedaj spomladi, ko drevje ne poganja še, z modro galico, kakoršno rabimo proti peronospori, toda nekoliko bolj močno (2%), koristilo. Lanske poletne poskušnje s tem sredstvom so se precej sponesle. Priporočamo našim kmetovalcem, naj poskušajo in nam o uspehu sporoče. Nekdo priporoča sedaj proti smoliki tudi stanjšan karbolinej. Poskusi naj se, mogoče dobimo zanesljivo sredstvo proti ti hudi bolezni, ki nam uničuje naš najbolj plemeniti sadež.
Kedaj naj se trte obrezujejo? — Za trtno rez je najboljši ■čas v jeseni, da se rana še pred zimo osuši. Kdor ni mogel obrezati trt v jeseni, skrbi naj, da opravi to delo prej, nego se .začne sok v trti premikati. Če režemo toraj prepozno spomladi,
se trta s solzenjem preveč oslabi. Taka trta zato tudi bolj pozno poganja. Spomladi je zato najboljše rezati trte drugo polovico meseca februvarja in prvo polovico marca. Če je hud mraz, ni dobro pa niti sedaj rezati. Luna, na katero se naši vinogradniki tako pogostoma ob režnji ozirajo, nima na režnjo nobenega vpliva.
Pridelovanje deteljinega semena je pri nas skoraj še popolnoma neznano. Skoraj vsi naši kmetovalci naročajo deteljino seme iz semenskih trgovin ali od prekupcev, zato pa sejejo tudi predenico in plevel po polju mesto detelje. Ker ima deteljino seme precejšnjo ceno, izplačalo bi se našim gospodarjem brez dvoma pridelovanje lastnega semena. V ta namen odbrati je bolj staro deteljo in sicer jo je pustiti, da gre v cvet še le po prvi ali drugi košnji. S pridelovanjem deteljinega semena dobimo na 1 oral zemljišča okoli 200 do 300 kron dohodka.
Vrhnje trtne korenine treba je, ko vinograd okopavamo, odstraniti. Te korenine razvijajo se namreč na račun spodnjih korenin. Čim pride huda zima, pa pozebejo in trta oslabi. Tudi v suši trpi trta, ki ima korenine preveč pri vrhu. Osobito je treba paziti, da se ne razvijajo vrhne (rosne) korenine na plemenitem delu trte, ker bi redili ž njimi samo trtno uš, a trto bi te korenine le slabele.
Pogrubana mladika na cepljeni trti ni proti trtni uši protivna, kakor mislijo nekateri vinogradniki. Ti namreč vpogi-bajo tje, kjer kaka trta izumrje, mladiko iz sosednje že po-žlahtnjene trte. To pomeni toliko, kakor bi sadili domačo, necepljeno trto, ker se je prime trtna uš ravno tako, kakor te» Pogrubanje velja v novih vinogradih le tedaj, če se amerikanska podlaga vpogne v zemljo. Cepljeno mesto se pa ne sme nad o cm globoko zagrniti.
Kako je zapakovati in pošiljati rastlinske škodljivce, bolne rastline itd. — C. kr. postaja na Dunaju piše v tem oziru sledeče:
1. Čim prej se spozna rastlinska bolezen ali rastlinski škodljivec, tem boljše se sponese navadno pokončevanje. Zato se priporoča, da pazimo že na prva znamenja bolezni ali na prvi nastop rastlinskega škodljivca in obvestimo o tem dotično iz-veščevališče ali c. kr. postajo za rastlinsko varstvo na Dunaju.
2.	Ako se gre za škodljivca, ki je v dotičnem kraju redek ali nepoznan ali za novo bolezen kmetijskih rastlin, pojasni naj se, kar se je v tem oziru opazilo, čim bolj natanko.
3.	V takih slučajih pošlje naj se s pismom izveščevališču ali c. kr. postaji za rastlinsko varstvo kot uzorec brez vrednosti obenem tudi bolne rastline in rastlinske dele ali škodljivce v ne premajhnem številu in sicer, kolikor mogoče sveže, to pa še malo obolele in že močno bolne uzorce; če je mogoče, pošlje naj se celo rastlino s koreninami. Rastline je zaviti, da ostanejo sveže, v moker mah, in sicer, če imajo korenine, s temi vred. Žive živali zapreti je y dobro zamašene steklenice.
4.	Sredstva, ki jih ponujajo agenti za pokončevanje rastlinskih škodljivcev, naročajo naj se šele potem, ako se je prej posvetovalo glede teh na izveščevališču ali na c. kr. postaji za rastlinsko varstvo na Dunaju. Tudi se lahko pošljejo uzorci takšnih sredstev, da se jih tu preskuša na njihovo sestavo in njihovo vrednost.
5.	Vse preskušnje, ki se tičejo varstva rastlin so brezplačne.
6.	Ako nastopajo nove rastlinske bolezni in novi rastlinski škodljivci, za kar vlada splošno zanimanje, napravi c. kr. postaja za rastlinsko varstvo, ako se o tem pravočasno obvesti, za svojo informacijo sama poskuse glede pokončevanja
POROČILA.
Kmetijski shodi. — Dne 2. februvaria popoldne vršil se je dobro obiskan shod v Biljah, popoldne pa v Štandrežu. V Štandrežu se je vdeležilo shoda samo kakih 70 posestnikov, kar pač ne zadostuje za tako občino, kjer se pečajo ljudje samo s kmetijstvom. V nedeljo dne 4. februvarja bil je shod v Dorn-bergu, prošlo nedeljo dne 11. febr. pa v Kojskem. V obeh občinah bile so šole natlačene gospodarjev. Skoraj povsod pa pogrešamo pri teh shodih mladine. Ali res ne potrebujejo naši mladeniči nobenega nauka!?
Dne 2. februvarja bil je kmetijski shod tudi na Vojščici. Sklical ga je za kmetijstvo jako vneti gospod učitelj L. Sila.
Govoril je o kmetijskem društvu. Med 68 posestniki vpisalo se je na Vojščici v društvo 28 udov, kar priča dovolj, da so kmetovalci tukaj, kakor sploh v komenskem okraju najbolj napredni. Čast tudi g. učitelju, ki tako lepo deluje za ljudstvo med katerim živi. Pač lep vzgled drugim učiteljem na deželi.
Prihodnjo nedeljo, dne 18. t. m. ob 3. pop. bode kmetijski shod v Kanalu.
Občni zbori podružnic. — Dne 2. februvarja imele so občni zbor podružnice Gorjansko, Ivanjigrad-Zagrajec in Bilje. V Gorjanskam se je izvolil predsednikom Štrekelj Ludvik, veleposestnik; tajnikom kurat Karol Oblak in blagajrtikom posestnik Miroslav Petelin. Za vas Klane izvolil se je poverjenikom pos.. Angelj Zavadlal — V podružnici Ivanjigrad-Zagrajec izvolilo se je predsednikom posest. Franceta Kosovel, tajnikom učitelja Luko Sila na Vojščici, blagajnikom pos. Jos. Lozej na Ivanjem-gradu. — V Biljah bili so voljeni: predsednikom veleposestnik Ivan Savnik, tajnikom nadučitelj Josip Urbančič in blagajnikom pos. Andrej Peric.
Kmetijska družba za Trst in okolico naročila je svojim udom naš list. Ker se s tem število čitateljev „Prim. Gosp." v tržaški okolici poveča, povečati hočemo v listu tudi tržaškim razmeram svojo pozornost. Res, da peša kmetijstvo okoli Trsta največ vsled pomanjkanja delavskih moči, ker drvi vse le v mesto, toda mnogo je kriva temu pešanju tudi nevednost. Bližina mesta, kjer se lahko vsak pridelek dobro spravi v denar, in milo tržaško obnebje nadomeščata pač v obili meri veče stroške, ki jih imamo tu s pridelovanjem. Samo racijonelnega dela manjka tu. Če stoje kmetje okoli drugih večih mest dobro, zakaj bi tržaški okoličan trpel pomanjkanja! Zato priporočamo tržaškim okoličanom, naj le pridno prebirajo naš list in gotovo najdejo v njem marsikaj, s čimur se bodo lahko okoristili.
Držami poslanec ponarejalec vina. — Pred nekoliko časa vršila se je v Frankentalu (Reinpfalz na Nemškem) jako zanimiva obravnava proti nemškemu državnemu poslancu Otu Sartorius, ki je bil zatožen, da ponareja vino. Ta poslanec, ki je odbornik nemškega vinarskega društva in predsednik društva za vinarstvo in vinsko, trgovino v bavarski Pfalci in je bil celo odposlanec vinogradnikov pri sestavi zakona proti ponarejanju vina (v dr-
žavnem zboru in na shodih govoril je vedno v korist tega zakona), dodajal je moštu do 60% sladkorne vode a delal je potem na tropinah še enkrat vino. Pri tem je rabil vodo iz potoka, v katerega se zliva nesnaga iz raznih okoli ležečih krajev. Tudi je dodajal vinu kisline, buketne in druge snovi, da je povečal ekstrakt v vinu. Na ta način dobil je na leto okoli J 00.000 mark čistega dobička. Vino je dajal celo nemški vojni in marini. Obtožen je bil na 3000 mark globe, oziroma 6 mesecev ječe, ker je to največja kazen, ki jo dopušča nemški zakon. Razun tega zaplenilo se mu je vino, ki se je še dobilo. Pravdni stroški znašajo 20.000—30.000 mark. Pač lep državni poslanec! V ta proces zapleten je tudi znani nemški vinski kemik dr. Moslinger, ki je dajal gornjemu ponarejalcu razne kemijske tvarine.
Lanski „Prim. Gospodar". — Kdor želi imeti vse števike lanskega letnika „Prim. Gospodarja", jih še lahko dobi in sicer proti plačilu dveh kron. Štev. 4. do 22., katerih je nekoliko več na razpolago, stanejo 1 krono.
Na novo priglašeni udje Goriškega kmetijskega društva.
Oblak Karol, kurat Gorjansko Kosmina Jožef, pos. „ 8 Uršič Franc, , , 75 Švara Valentin, „ ,87 Colja Franc, „ „ 49 Furlan Anton, , Nadrožica pri Gor-
janskern 2 Mezinec Anton, podžup. Klane' pri Gor-janskem
Zavadlal Anton, pos. Klane pri Gorjan-skem 8
Terčon Jožef, pos. Klane pri Gorjanskem 7 Terčon Martin, žup. Berje pri Gorjanskem 18
Kovačij Josip, pos. Komen 41 Stepančič Franc, Zagrajec pri Gorjanskem Lozej Jožef, Ivanjigrad 1 Tavčar Jožef, , 25 Gulič Franc, , 21 Semolič Josip, pos. Ivanjigrad 20 Tavčar Josip, „ „ 44 Švara Josip, „ „ 17 Lavrenčič Josip, Gorjansko 45 Sfiligoj Fran, velep. Drnovk-Biljana Lucijan Kovačič, c. kr. poštar Sv. Lucija Grof Žiga Attem», velepo». Podgora Savnik France r. Blaža, Bilje Pegan Ivan,	»
Silič France Ivanov, Bilje Silič Ivan pok. Franceta , 44 Nemic Josip Francetov , 151 Mozetič Tomaž,	„ 94
Batistič Anton,	, 51
Batistič France pok. Janeza, Bilje 172 Uršič Janez pok. Antona „ 208 Orel Peter	„ 117
Ušaj Karol Blažev	„ 68
Leštan Jožef pok. Jožefa, Orehovlje Gorkič Ludvik,	„
Lutman Josip, pos. Štandrež 146 Nanut Viktor, „ , 31 Brajnik Alojzij, „ „ 245 Brankovič Josip, pos. , 256 Znidarčič Miha, „ , 145 Zavadlal Fran, , , 117 Makuc Ivan, „ , 254 Pavletič Josip, ,	52
Zavadlal Anton, „	80
Nardin France, , „ 79 Nardin Josip, , *	8
Zavadlal Peter, , . 70 Brajnik Alojzij, , Gorica (pri Barki) Dr. Aiiton Brecelj, zdravnik Gorica
Bric Josip, pos. Dornberg 66 Berce Fran, župan , 242 Križman Ignac, nadučitelj Dornberg Budin Ivan, pos.
Cotič Jožef, „	„ 235
Šinigoj Jožef, velepos. podžup. . Baša Alojzij, pos.	„ 111
Šinigoj Ivan, „	„ 246
Luznlk Rudolf, „	. 170
Saksida Anton, pos.	» 254
.Bizjak Albert, vefepos.
Šuc Avguštin, učitelj	Gorenj
Božič Peter, kurat	„
Curk Štefan, pos.	„
Trampuž France, pos.	»
"Ukmar Ignac,	
Pregelj Janez,	»
Čehovin Viktor, „	„
Nabergoj Friderik, „	„
Jeranča Josip,	»
Trebižan France, „	»
Pire Josip, pos. Vojščica 3	
Pire Leopold, pos. „	4
Pire Franc,	5
Lozej Josip, „ „	6
Pire Andrej, „ ,	11
Trampuž Anton .	12
Spačal Martin, , „	13
Rogelja Andrej, „ „	14
Juren Matija, ,, „	17
Peras Franc, ,, „	19
Lozej Franc, „ „	20
Krstan Franc, „	21
Pire Vinko, „ „	28
Ferfolja Franc, „ „	35
Ferfolja Ivan, „ „	40
Ferfolja Alojz, „	47
Rogelja Ivan, „ „	49
Milanič Ludvik, „ „	50
Masten Franc, „	55
Masten Alojz, „	57
Tavčar Ivan, „	59
Juren Franc, „ „	60
Ferfolja Josip, „ „	61
Spačal Friderik, „ „	67
Sila Luka, učitelj „	68
(Dalje pride.)