STUDIJSKA I -KNJIŽNICA Trg svobode 2250 PTUJ ir It i ■'•WM. 1 Iv/ J MBL 1 - J ■ 75.000 t " in ’’ Predelano >105.000 t "opozarja na pomembne dosežke zaposlenih Taluma v preteklem letu. Na videz nič takega, vendar za nekoga, ki se ozre nekaj let v preteklost in poskuša narediti primerjavo, zelo veliko. Mogoče smo Talumovci v zadnjih letih nekoliko razvajeni od že kar običajnega preseganja takšnih ali drugačnih rekordov, mogoče nekako v slovenski maniri raje dajemo poudarek stvarem z negativnim predznakom in ne znamo ceniti lastnih uspehov. Sam mislim, da se je občasno vredno spomniti že preteklih dejanj, tem dati pravi pomen in iz njih izluščiti še kakšen poduk za prihodnost. Pomembnejših mejnikov, ki so pomagali soustvariti današnjo podobo Taluma se bom poskušal spomniti s pomočjo pregleda neto proizvodnje v livarnah od leta 1990 do danes (proizvodnja DE Izparilniki in DE Rondelice je iz prikaza izvzeta), se lotili pre-tapljanja kupljenega T-formata, kasneje pa smo pričeli še s potapljanjem cenejšega V začetku devetdesetih “prejšnjega tisočletja” nas je bilo v Talumu zaposlenih veliko, naredili in prodali pa smo toliko, kot so bile sposobne proizvesti elektrolize. Glavni proizvod livarne sta bila T-format in 20 kg hlebčki. Preostalih “nekaj ton” bram, drogov, zlitin, žice, širokega traku in ozkega traku nam je povzročalo velike težave. V letih 1990 in 1991 se je proizvodnja zaradi postopnega ugašanja peči v elektrolizi A manjšala. Posledično je prišlo do korenitega zmanjševanja števila zaposlenih v Talumu, kar je predvsem na področju proizvodnje in vzdrževanja zahtevalo velike spremembe v organiziranosti in v začetni lazi povzročilo nemalo težav. Ukrep je bil nepriljubljen in za marsikoga boleč, zagotovo pa takrat edini izhod za preprečitev postopnega propadanja podjetja. Za obdobje po ustavitvi obratovanja HA so značilne tudi številne aktivnosti za izboljšanje ugleda podjetja. V širši okolici in v tujini nam je to zagotovo uspelo, na domačih tleh pa žal nisem vedno prepričan. Kakorkoli, iz predhodnega TGA smo ustvarili novo podjetje Talum. Ker je pretežni del proizvodov Taluma namenjen izvozu na zahtevnejše zahodno evropske trge je bil prvi pogoj za uspešno prodajo osvojitev zahtevane kakovosti. Sčasoma je vedno več kupcev zahtevalo še več, poslovno sodelovanje pa pogojevalo s pridobitvijo certifikata obvladovanja kakovosti. V letu 1994 nam je uspelo pridobiti certifikat ISO 9001. Zanj je bilo potrebno vložiti veliko energije in če odmislim pretirano spremljajočo birokracijo, je sistem v pomoč pri realizaciji nalog. Pisana paleta različnih proizvodov v majhnih količinah ni dajala željenih ekonomskih učinkov, zato je bilo potrebno odločiti o programih, ki bi v bodoče prinašali več dohodka. V letu 1995 smo prenehali s proizvodnjo žice, kar je omogočilo postopno povečevanje proizvodnje rondel. Nekako v enakem obdobju smo pričeli s povečevanjem proizvodnih količin livarskih zlitin. £ 3 7.00 6.00 5.00 4.00 3.00 2.00 1.00 0,00 Proizvodnja livarne I lelez izmeta ndex upadanja proizvodnje T- j formata (10 « 100%) 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 plan leto proizvodnje 2001 130.000 120.000 110.000 100.000 90.000 80.000 70.000 60.000 •£ o Ustavitev proizvodnje v elektrolizi A Zmanjšanje števila zaposlenih v Talumu Pričetek pretapljanja odpadnega aluminija Reorganizacija proizvodnje ozkega traku in pričetek pretapljanja kupljenega primarnega aluminija Pridobitev certifikata ISO 9001 Ustavitev proizvodnje T-formata Posodobitev proizvodnje drogov Ustavitev proizvodnje žice in povečanje Proizvodnje livarskih zlitin Od leta 1995 dalje je opazen trend zmanjševanja in v letu 1997 popolno prenehanje proizvodnje T-formata ter 20 kg hlebčkov. Pomemben mejnik je predstavljala posodobitev proizvodnje drogov v letu 1996. Tehnološka in komercialna povezava z renomiranim proizvajalcem livarniške opreme in drogov Hydro Aluminium-om je Talumu omogočila prodor na italijanski trg, kjer smo danes z letno količino več kot 40.000 1 največji dobavitelj drogov iz primarnega aluminija. S povečevanjem proizvodnje rondel so se večale tudi težave v oskrbi z ozkim trakom. Rešitev problemov smo poiskali v reorganizaciji, ki se je leta 1999 odrazila v združitvi proizvodnje ozkega traku in rondel v eno delovno enoto. Pravilnost odločitve potrjujejo rezultati in v letu 2000 že blizu 10.000 1 proizvedenih količin v novonastali DE Rondelice. Nove tehnologije, osvojena znanja, zagotovljen trg in notranje spremembe v organizaciji dela DE Livarna so privedle do razmišljanj in iskanju možnosti povečevanja proizvodnje pri nespremenjeni kapaciteti elektrolize. Tako je v letu 2000 proizvodnja livarne presegla proizvedeno količino elektroliz za 20.0001, bistveno pa se je povečal deležproizvedenih drogov in livarskih zlitin. Sprva smo se lotili pretapljanja kupljenega T -formata, kasneje pa smo pričeli še s pretapljanjem cenejšega odpadnega aluminija. Za leto 2001 napovedani plan proizvodnje je zelo zahteven in terja od vsakega posameznika maksimalni napor. Dejstvo, da bo proizvodnja livarn kar 40.000 t večja od proizvodnje dosežene v letu 1996 pomeni preko 50 % povečanja produktivnosti v obdobju zadnjih petih let. Kako naprej ? Brez dvoma smo ‘z inštaliranimi napravami danes na pragu zmogljivosti proizvodnje. Zaradi močno povečane intenzivnosti dela tudi delovni pogoji niso idealni. V zadnjih letih pridobljene izkušnje, znanje in ne nazadnje tudi naša samozavest v veliki meri zagotavljajo uspešno izvedbo že pričete posodobitve naprav v livarnah. O tem bo več napisanega v naslednjič zagotavljam pa, da bo izbrana tehnologija dvignila raven dela na precej višji nivo od današnjega. Pri tem nimam v mislih samo povečevanja proizvodnih količin, pač pa predvsem spremembo načina dela in bistveno izboljšanje delovnih pogojev. Brez lažne skromnosti smo lahko livarnarji upravičeno ponosni na naš prispevek k rasti podjetja. Pri delu smo se srečavali tako z uspehi kot neuspehi, skupni rezultat pa je vreden najmanj javne pohvale in objave v članku. Kar se danes marsikomu zdi samoumevno, je plod dokaj načrtnega večletnega dela in obilice truda s katerim smo zamisli udejanili. Zvone Banko bo skrbel avtomatski kontrolno regulacijski sistem. DE Rondelice Investicija v čistejše okolje V okviru projekta Modernizacija proizvodnje primarnega aluminija, II. faza, je eden izmed podprojektov tudi podprojekt Rondelice, katerega osnovna cilja sta povečanje obstoječih proizvodnih zmogljivosti za rondelice na 12.000 ton na leto ob uporabi izključno trdnega aluminija za pretaljevanje ter izboljšanje obvladovanja procesa z zmanjšanjem vplivov na okolje. Projekt, ki sledi smernicam zadnjega izmed naštetih ciljev, je namestitev čistilne naprave za dimne pline iz žarilnih peči. Zdaj pa od tehnologije še malo k skrbi za okolje. Maksimalne koncentracije polutantov iz žarilnih peči danes bistveno presegajo mejne emisijske vrednosti za organske spojine (TOC), predpisane z zakonodajo, saj znašajo preko 2.000 mg/Nm3 (0,5 h vrednost). Po namestitvi čistilne naprave se bodo emisije zmanjšale pod 20 mg/Nm3, kar pomeni na približno 1 % sedanjih emisij. Letne obremenitve posameznih polutantov pred izvedbo projekta in po njem so prikazane v tabeli 1. S čiščenjem dimnih plinov bo zagotovljena dolgoročna kontrola in nadzor nad emisijami iz žarilnih peči, ki bodo po pro- Karakteristika Enota Pred Droiektom Po Droiektu Razlika % masni pretok TOC kg/h 19.8 <0.2 >98.9 masni pretok CO ka/h 12.2 <0.9 >92,6 letna obremenitev TOC t/leto 118.8 <1.2 >98.9 letna obremenitev 00 t/leto 73.2 <5.4 >92.6 Tabeta 1: Pričakovano zmanjšanje urnih in letnih obremenitev polutantov pri obratovanju 6000 h/leto Čistilna naprava Razlogov oz. namenskih ciljev za realizacijo projekta je bilo več. Poglavitni je bil vsekakor zmanjšanje vplivov obstoječih in nove žarilne peči na okolje, ob upoštevanju in zagotavljanju s slovensko in EU zakonodajo predpisanih mejnih emisijskih vrednosti. Objektni cilji projekta so bili namestitev čistilne naprave z^ čiščenje dimnih plinov, priključitev obstoječih žarilnih peči na čistilno napravo in prilagoditev mesta za priključitev tretje, nove žarilne peči v prihodnosti. Začetek projekta sega v september leta 2000, ko je projektna skupina pričela s pridobivanjem ponudb dobaviteljev, ki so ponujali različne tipe tehnologij sežiga škodljivih snovi v okolje. V mesecu novembru smo definirali vse tehnološke parametre in decembra podpisali pogodbo s podjetjem LTB iz Nemčije kot najugodnejšim dobaviteljem z največ referencami. Ena izmed takšnih čistilnih naprav deluje že tudi v Sloveniji in sicer v Mariboru, v podjetju Swaty. Čiščenje dimnih plinov iz žarilnih peči v takšni čistilni napravi poteka po principu regenerativnega termičnega sežiga plinov. Osnova takega procesa je oksidacija ogljkovodikov pri temperaturah med 800 in 900°C. Ogljikovodiki iz dimnih plinov se pri tem pretvorijo v ogljikov dioksid (CO2) in vodo (H2O), ob tem pa ne nastajajo nobeni drugi stranski produkti, ki bi lahko predstavljali nevarnost za okolje. Termin žrege-nerativni termični sežig’ pomeni, da se sistem tudi sam vzdržuje; pri dovolj visoki koncentraciji ogljikovodikov in optimalni temperaturi dimnih plinov je potrebno energijo dovajati le za vzdrževanje ciklusa čiščenja. Sistem za čiščenje plinov je sestavljen iz regeneratorske komore s tremi toplotnimi izmenjevalci in sežigalno komoro, plinskega gorilnika, sistema ventilov, ki omogočajo izmenični pretok dimnih plinov skozi izmenjevalce, ventilatorja za odvlek dimnih plinov, sistema cevovodov za dovod dimnih plinov v čistilno napravo, sistema cevovodov z dimnikom za odvod očiščenih plinov in nadzornega sistema delovanja čistilne naprave, kar prikazuje shema procesa. Dimni plini iz žarilnih peči se zberejo v skupnem cevovodu, preko katerega se s pomočjo ventilatorja vodijo'v regenera-torski del čistilne naprave, kjer potujejo skozi predgreto keramično satovje (toplotni izmenjevalec) in nato vstopajo v sežigalno komoro, kjer pri 800 C poteče popolna oksidacija ogljikovodikov, ki je eksotermna reakcija. Toplotna energija, ki se pri tem sprosti, zmanjša energijske potrebe za gorilnik, ki se oskrbuje z zemeljskim plinom. Očiščeni dimni plini pred izpustom v dimnik potujejo skozi drugo komoro s toplotnim izmenjevalcem, kjer se ohladijo ter pri tem toploto prenesejo na keramično satovje. Po izpustu očiščenih dimnih plinov v dimnik, se ciklus v regeneratorskem delu čistilne naprave zamenja, proces pa se ponovi z eno izjemo - dimni plini iz žarilnih peči vstopajo v drugo komoro, kjer je keramično satovje predgreto zaradi 'visoke temperature očiščenih plinov, ki so mu v predhodnem ciklusu oddali toploto. Sledi sežig plinov v sežigalni komori in ohlajevanje očiščenih dimnih plinov ter segrevanje keramičnega satovja v prvi komori toplotnega izmenjevalca. Takšen menjalni ciklus se ponavlja, za regulacijo in krmiljenje pa skrbijo pnevmatski ventili, ki omogočajo tudi ponovljivost procesa. Za preprečevanje emisijskih konic med menjavo ciklusa, t.j. kratek čas, ko bi dimni plini sicer ostajali v cevovodu, je v sistem čiščenja dodana tretja komora, ki zagotavlja, da je tudi med menjavo ciklusa med prvo in drugo komoro zagotovljeno ustrezno čiščenje. Za zagotavljanje kontrole opisanega procesa zgorevanja, ki bo popolnoma avtomatiziran, jektu manjše za več kot 92 %. Projekt je zdaj v zaključni fazi. V 16. tednu t.l. smo pričeli z zagonom naprave in v kolikor bodo vse nadaljnje aktivnosti potekale po predvidenem terminskem planu, bo prevzem naprave 15. maja. Naprava je locirana na zahodni strani objekta, v katerem so nameščene žarilne peči v DE Rondelice. Fotografija kaže podobo čistilne naprave v zaključni fazi montažnih del. Doba povrnitve investicije v tako napravo je za nekatere neskončno dolga, saj z njo ne ustvarjamo prihodkov, temveč povzročamo le stroške zaradi porabe plina, stisnjenega zraka in električne energije. Vse to drži le do takrat, dokler v izračun amortizacijske dobe ne vključimo stroškov prostorninske enote zraka, ki ga dihamo. Ta sicer nima cene, ima pa v današnjem času neprecenljivo vrednost. Zato investicije v čistilne naprave niso le nujno zlo in zagotavljanje z zakonodajo predpisanih emisijskih vrednosti, ampak naložba v čistejše okolje in svež zrak, ki ga bomo v prihodnosti še kako cenili. Marko Drobnič Shema procesa NAPRAVA ZA ČIŠČENJE DFMNIH PLINOV Dovod dormii plinov Kombkiirana elektro-plinska darilna peč Nova, Še ne nameščena plinska žarifna peč Plinska žarilna peč Odvod očiščenih plinov v dimnic Pot dimnih plinov DE izparilniki Robotizacija proizvodnje izparilnikov Prvi osnutki povečanja proizvodnih kapacitet segajo v leto 1997, ko je bil izdelan predlog projekta za odpravo ozkih grl in povečanje proizvodnih kapacitet v DE Izparilniki. Aprila 1999 je bil predlog projekta dopolnjen in razširjen na vse operacije proizvodnega procesa, pri čemer so nekatere operacije optimirane, druge pa nadgrajene za povečanje kapacitet (vendar medsebojno usklajene). Rezultat podrobnega opisa in natančnega izračuna se imenuje TEHNOLOŠKI PROJEKT, ki v okviru projekta MPP Al 2, Podprojekt Izparilniki, obsega devet aktivnosti, od katerih pa v okviru 1. faze projekta 5 aktivnosti zaključujemo in naprave predajamo v redno proizvodnjo. Kaj obsegal faza (strega): 1. Avtomatski razrez z letečimi škarjami na liniji EXPANDAL in nov sodoben kontinuirni ravnalnik 2. Prilagoditev žarilnih in transportnih enot, ki omogočajo pozicioniranje na posameznih operacijah 3. Zlaganje izparilnih plošč z robotom (robotska celica EXPANDAL) 4. Manipulator za strego na štanci RAVNE, na operaciji izsekovanje izparilnikov 5. Napihovanje izparilnih plošč oz. posluževanje stiskalnice z robotom (robotska celica HPO 3). Osnovna izhodišča, ki smo jih upoštevali pri izdelavi tehnološkega projekta, so bila zastavljana kompleksno in so zajemala: • Povečanje kapacitete asortimana enostransko napihnjenih izparilnikov iz 9001 na 2800 1 letno. • Podaljšanje baterij do maksimalne dolžine 2,5 m. • Izboljšanje izkoristka • Znižanje stroškov in normativov na enoto proizvoda • Izboljšanje kakovosti Z uvedbo robotizirane strege se je možno popolnoma prilagajati specifičnim zahtevam in potrebam uporabnika, s tem da tudi po fazi validacije, ostajajo še vedno dodatne in nove možnosti širitev asortimana. Prav zaradi navedenih prednosti, smo se med konceptoma manipulatorjev in robotov, odločali za slednje, sicer pa v sorodnih dejavnostih in drugih branžah robotizirana proizvodnja predstavlja pomembno konkurenčno prednost, ki se potrjuje skozi kakovost in produktivnost. Vidiki upravičenosti take odločitve in izbire robotov so v: • Humanizaciji dela • Neprekinjenim 24 urnem delovanju • Popolni avtomatizaciji procesa • Povečanju kapacitet s povečano dolžino izparilnih plošč - baterij • Veliki natančnosti,ponovljivosti in zanesljivosti • Fleksibilnosti robota - širitev asortimana • Hitra vrnitev investicije (18 mesecev). Izvedba prve faze projekta je realizirana v skladu s terminskim planom, ki se izteka v aprilu in je rezultat skupnega dela vseh strokovnih delavcev v DE Izparilniki, operaterjev v procesu, ki so ob redni proizvodnji sledili spremembam in se usposobili za delo z novimi napravami, ter strokovnih delavcev v razvoju. Sicer investicije na področju proizvodnje izparilnikov sledijo skupnemu cilju TALUM-a, k povečanju proizvodnih kapacitet in dvigu blagovne proizvodnje z izdelki, ki imajo višjo dodano vrednost. Program proizvodnje izparilnikov je tržno zanimiv in bo z realizacijo celotne investicije, postal bolj donosen. Investicijski vložek v robotizirano strego znaša 450.000 DEM, v kontekstu z izkoriščenostjo obstoječih naprav in zasedenostjo kapacitet, pa se bo povrnil v 18. mesecih. Ekonomski učinek investicije bo po vrnitvi stroškov dosegal profit 9,04 %, kar predstavlja 0,572 DEM/kg izparilnikov. V procesu proizvodnje izparilnikov bomo ob zaključku investicije in zaposlitvijo dodatnih delavcev povečali produktivnost iz 281 izparilnikov/delavcev na 50 t izparilnikov/delavca, medtem ko bo kapaciteta asortimana V1 povečana 3 x (9001 na 28001). Poleg ekonomskih učinkov predstavlja realizacija investi- cije v robotizirano strego izboljšanje in napredek na vseh področjih. V prizadevanjih za izboljšanje kakovosti, zagotavlja nivo, kakršnega dosega le del naše konkurence, pomembno pa vpliva na izboljšanje delovnih pogojev, kar je v TALUM-u vrednota, za katero skrbimo v okviru programa ekologije ter skrbi za varnost in zdravje naših delavcev; v okviru projekta MPPAI 2 je temu namenjen pomemben del sredstev. Ob zaključku prve faze podprojekta izparilniki, z zadovoljstvom ugotavljam, da se aktivnosti robotizirane strega uspešno zaključujejo in so uvedene v proizvodnjjo. Čaka nas še optimizacija pri posluževanju stiskalnice HP03, za doseganje zahtevane kapacitete, vendar smo prepričani, da bomo zastavljene cilje realizirali. Z doseženim potrjujemo pravilnost odločitve in izbire implementiranih naprav in tehnoloških rešitev, kar nam daje elan za nove izzive do zaključka celotne investicije. V okviru podprojekta izparilniki so namreč v okviru druge faze planirani podprojekti na: • izgradnji visoko regalnega skladišča za končne proizvode in vhodne materiale, • instaliranju hidravlične stiskalnice 20.000 KN, • instaliranju ekscentrične stiskalnice za izsekovanje izparilnikov večjih dimenzij, • inštaliranju žarilne kapacitete za 30001 izparilnikov asortimana V1, Aktivnosti na izgradnji skladišča, instaliranju hidravlične stiskalnice in ekscentrične stiskalnice, so v teku, z instaliranjem žarilne kapacitete, pa bo investicija zaokrožena in vzpostavljeni pogoji za uspešno delo, nove ideje, naloge in izzive. Milan Tement Novo v DE Energetika Obnovljena komandna plošča z najsodobnejšim zaščitnim relejem za glavne transformatorje Zakaj procesna organizacija? Ljudje smo se že od nekdaj organizirali in organizirano živeli: skrbeli za hrano, skupno hodili na lov, pripravljali jedi ter organizirali mesta, države, vojske in religije. 0 tem ni bilo urejenega in napisanega znanja. Začetki segajo v drugo polovico 19. in zlasti v 20 stoletje. Vse je razvijala osnovna ideja, kako povečati produktivnost človeškega dela. Tako so pionirji na področju znanosti o organizaciji ustvarjali nove koncepcije organiziranja s to osnovno idejo. Danes je le-ta zelo izpopolnjena in govorimo o uspešnosti in učinkovitosti organizacijskih sistemov. Za prikazovanje učinkovitosti in uspešnosti organizacijskih sistemov uporabljamo kvantitativne in kvalitativne kriterije. S tem so se skozi zgodovino in se s tem ukvarjajo tudi danes različne šole organizacijskih ved. Vse pa imajo isti cilj: čim višja učinkovitost in uspešnost. Vendar je posebna pozornost organizatorjev skoraj vse do danes bila posvečena le enemu vidiku organizacije - organizacijski strukturi. Način prikazovanja organizacijske strukture je dobro znan tudi tistim, ki se z organizacijskimi vedami sploh niso ukvarjali, kaj šele, da bi jo sistematično študirali. Z organizacijsko strukturo (shemo) prikazujemo anatomijo organizacije: področja, službe, delovne enote, organizacijske enote itd., ter njihovo grupiranje v skupine glede na: način poslovanja, metode dela, iste naloge, cilje in glede na to tudi vodstvo. Tako so nastale glavne skupine: razvoj, prodaja, marketing, nabava, proizvodnja, finance idr. Ogromno energije je bilo porabljeno pri iskanju najboljše Revizija poslovanja ter davčni pregled za leto 2000 V skladu z 53. členom zakona o gospodarskih družbah je v mesecu januarju opravilo revizijsko podjetje PRICEWATERHOUSE & COOPERS d.d. Ljubljana revizijo poslovanja za leto 2000 ter revizijo z njim povezanih računovodskih izkazov: izkaz stanja, izkaz uspeha ter izkaz finančnih tokov za leto 2000. Za naštete računovodske izkaze je navedeno revizijsko podjetje izrazilo mnenje brez pridržka, kar pomeni, da so v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi ter da v vseh pomembnih pogledih podajajo resnično in pošteno sliko finančnega stanja na dan 31.12.2000 in izidov njenega poslovanja ter gibanja finančnih tokov v letu 2000. V začetku meseca februarja je Davčna uprava Republike Slovenije, Posebni davčni urad Ljubljana, pričel z inšpekcijskim pregledom obračunavanja in plačevanja davka od dobička za leto 2000. Davčni inšpektorici sta temeljito pregledale poslovanje v letu 2000, saj je pregled trajal preko 40 dni. Pregledani so bili predvsem prihodki in odhodki obračunani na podlagi davčnih predpisov in računovodskih standardov. Pri pregledu večjih nepravilnosti ni bilo. Manjša odstopanja so bila ugotovljena pri obračunu davčne osnove, ki se nanaša na priznan strošek toplega obroka in vrednotenje nekurantnih zalog. strukture, ki bi omogočila največjo učinkovitost in uspešnost. Razvitih je bilo vrsto organizacijskih struktur za različne namene, npr.: linijska, štabno-linijska, funkcijska, projektna, matrična, divizijska itd. Novejša dognanja v teoriji in praksi kažejo, da so raziskave napačno usmerjene, kajti uspešnost in učinkovitost zagotavljajo procesi in ne struktura. Pogled na organizacijo je potrebno zasukati za 90 stopinj, kar pomeni, da je ne obravnavamo kot strukturo (vertikalno), ampak kot proces (horizontalno). Z idejo o procesni organizaciji je postalo jasno, da je uspešnost poslovanja zagotovljena s procesi in da je zato treba proučevati procese in njihovo funkcioniranje. Organizacija funkcionira na osnovi različnih procesov, ki potekajo v njej. Nekateri so ključni, drugi pa seveda manj pomembni. Večina ključnih procesov poteka skozi več funkcij, služb, delovnih enot in oddelkov. Poglejmo enega izmed ključnih procesov, ki teče od kupčevega povpraševanja do plačila za izročene izdelke. V ta proces so vključeni: kupec, prodaja, pravna služba, orodjarna, finance, računovodstvo, planiranje proizvodnje, proizvodnja, kontrola kakovosti, prodajno skladišče, notranji promet, zunanji promet idr. V tem procesu še tečejo “notranji” procesi znotraj posameznih delovnih enot, služb in oddelkov. Koliko to dobro funkcionira kot celota, toliko bo uspešna in učinkovita organizacija. Bistveni problem je prav v celoti. Dejstvo je, da hoče vsaka služba, delovna enota in oddelek kar se da dobro opraviti svoje delo, kar pa še ne pomeni, da bo celota učinkovita. Nad celoto namreč nima nihče pregleda, jo ne spremlja in ne nadzoruje. Ta veriga ima močne in šibke člene in svojstven način povezovanja. Šibki členi se pojavljajo predvsem pri prehodih iz enega oddelka v drugega, pri prehodih med službami in delovnimi enotami. Tu prihaja do velikih zastojev in eventualno tudi do sporov. Prvo vprašanje, ki sili v ospredje je ali je bilo delo v predhodni službi, delovni enoti, oddelku v celoti dobro opravljeno. Drugo pa, kdaj se bo v naslednji službi postopek nadaljeval, kot je bilo v procesu predvideno. Ključni procesi imajo tudi po deset in več prehodov med oddelki, službami in delovnimi enotami. Pri tem je jasno, da se porabi več čakanja pri čakanju na nadaljevanje procesa kot za konkretno delo. Primeri iz prakse kažejo, da se za čakanje porabi tudi do 90 % časa in v tem primeru le 10 % za delo. Če to potenciramo še s tem, da med oddelki, službami in delovnimi enotami ni dovolj velikega sodelovanja in se le-ti ukvarjajo predvsem s tistim kar se dogaja znotraj njihovih meja, potem je jasno; da pride na mejah pri prevzemu “štafetne palice” do zastojev, prekinitve tokov in prevzema nekompletnih faz. Na mizah in v predalih pa obležijo razni spisi, podatki in informacije. In kje je rešitev? Preprosto! Proces moramo razumeti kot celoto in ga voditi kot celoto. Tu pa se prične procesna organizacija. Nadaljevanje prihodnjič Jože Slavic Na obisku V zadnjem času se je v Talumu zvrstilo kar veliko število obiskovalcev, ki so se želeli seznaniti z organiziranostjo naše družbe in si ogledati proizvodnjo. V sredo, 18. aprila 2001, je prišel v Talum tudi učiteljski zbor osnovne šole iz Kidričevega. Manjkali so le tisti, ki so imeli obveznosti v popoldanskem bivanju. Po besedah gospoda Tonejca, ravnatelja osnovne šole, so prišli zato, ker živijo v bližini tovarne, ki je ne poznajo dovolj. To velja predvsem za mlajše člane kolektiva. Zadnje čase se za tovarniško ograjo dogajajo velike spremembe, zato so si želeli ogledati proizvodnjo, tudi nastajajočo elektrolizo C 2 in slišati rezultate študije o škodljivih vplivih na okolje. “Slišali in videli smo korektne podatke in verjamemo jim. Morda kdo med nami razmišlja drugače, in ima vso pravico, ampak podatki so tu. Videti je, da milijoni, ki ste jih vlagali v okolje, niso bili zaman” 0 vtisih, ki so jih dobili ob podobi “tovarne v živo” bomo spregovorili kdaj drugič. Vera Peklar Lačen Daniel S kolesarjenjem do zdravja V mesecu maju vas ponovno vabimo na kolesarjenje, ki ga organiziramo v okviru akcije Zdravo Talum. Želeli bi čim večjo udeležbo, pa ne samo tistih, ki so že pravi kolesarki “asi”, temveč udeležbo tistih, ki si nameravamo kolo šele kupiti. Ker je še nekaj časa do “starta”, menimo, da predhodna priprava seveda ne bo odveč. Priporočamo vam, da preberete članek Andreja Dernikoviča, dr. med., ki nam je prijazno. dovolil objavo. Pomembna je primerna obleka in pravilna prehrana, ter ustrezno kolo. Katero izbrati (če ga še nimate) je odvisno od namenov: se bomo vozili predvsem po mestu ali po poljskih poteh ali morebiti po strminah gor in dol. Saj smo že vsi slišali za city bike, za mountain bike in za klasično kolo. V vsaki dobri trgovini poznajo vse tipe in podtipe in tudi dobro svetovati,, zato v tem, medicinskem članku rajši malo več o zdravju. Kako ga kljub kolesarjenju ohraniti in kako ga s kolesarjenjem vzdrževati in izboljšati. Držali naj bi se dveh načel: postopnosti in trajnosti. Ko začenjamo s kolesarjenjem naj bi se tedensko odpravili ven dva do tri krat, ne več kot kako uro naenkrat in bolj po ravnem kot v klančke. Dober začetek je tak, da prvi dan prevozimo kilometer in nato vsakokrat en kilometer več; v drugem tednu tako prevozimo pet do sedem kilometrov. Koliko se naprezati? Najlažje se boste znašle ženske: ob stalnem poganjanju je najboljša tista hitrost, ki nam še vedno omogoča neutrudljivo govorjenje z ostalimi morebitnimi kolesarkami (-ji). Ko pridobimo občutek boljše kondicije, si izberemo zahtevnejše, še vedno pa ne prestrme poti. Nevarna je pretirana navdušenost, pretirana zagnanost: prisluhnimo telesu in svojemu počutju in koristi ne bodo izostale. Katere koristi? Tako miadi kot starejši po letih si lahko s kolesarjenjem izboljšajo zdravje. Ne verjamete? Gre za to, da se poveča takoimenovani aerobni metabolizem, to je sposobnost organizma tvoriti in izkoristiti energijo na najboljši možni način. Pri tem se seveda pokuri precej kalorij in odvečna telesna teža upade. Ojača in poveča se količina srčnih mišic in sposobnost srca da dlje in bolje dela pri večjih fizičnih naporih. Izboljša se delovanje pljuč: to pomeni, da se v celem organizmu nahaja več kisika. Izboljša se odtok venske krvi skozi nogi proti srcu zaradi stalnega delovanja nožne mišične črpalke. Pomemben in znan nasvet za vse, ki trpijo zaradi krčnih žil! ZDRAVMTALUM Poveča se HDL holesterol v krvi; to je tisti, ki ga imenujemo “dobri, zaščitni”. S tem se zmanjša tveganje za obolenje koronarnih (srčnih) žil. Ojačajo (in polepšajo - bi rekli nekateri) se prednje in zadnje bedrne in golenske mišice. Izboljša se splošno telesno in zlasti psihično počutje. Ta del dobrobiti je pomemben zlasti za tiste, ki čutijo, da živijo stresno življenje in da nikoli nimajo dovolj časa. Omenil sem tudi pravilen način oblačenja. Kavbojke in majica nista najbolj posrečeno oblačilo. Povprašajte v specializiranih kolesarskih trgovinah; jeseni je potrebno kolesarsko obleko dopolniti, če naj nebi trpeli ledvica in križ. Obutev je za “ta resne” posebna kolesarska, za druge pa so primerni športni copati s kratkimi vezalkami ali pa še bolje z ježki. Vetrovko imejmo vedno pri sebi. Kako se hraniti. Osnovno pravilo: ne gremo kolesarit s polnim želodcem. Prej zaužita hrana naj bo lahko prebavljiva. Med daljšo potjo so idealna lahka in energetsko boga- Aktivnosti za zdravje ta živila. Pomembno je zalagati telo z dovolj tekočine in to ves čas vožnje: vsaj liter tekočine na 30 kilometrov, če gremo na daljšo vožnjo. Tudi voda je dobra, če jo pijemo po malem in če ni ledena. Zavedajmo pa se, da s pitjem čiste vode ne nadomeščamo s potenjem izgubljenih mineralov: vodi v čutari dodajajmo mineralne nadomestke (običajno v vrečkah, preberite navodilo). Zelo dobri so tudi naravni sadni sokovi (imajo veliko kalija, ki ga zlasti primanjkuje pri težkih fizičnih naporih). Alkohola do konca vožnje sploh ne uživamo. Gazirane pijače tudi niso primerne. Komu kolesarjenje odsvetujemo. Zelo malo je zdravstvenih stanj, kjer ne bi smeli kolesariti. Na kolo gredo lahko namreč vsi med nekaj leti in 60 leti starosti. Predvsem “hrbteničarjem” odsvetujemo kolesarjenje brez posveta z dravnikom. Če jim je kolesarjenje dovoljeno pa naj se ne spuščajo po velikih strmina po neznanih terenih in po luknjastih poteh. Prav za ljudi s takimi težavami so narejena kolesa z ročaji, ki omogočajo vožnjo v bolj pokončnem položaju. Ljudje s problemi s prostato ali s hemero-idi morajo posebej pozorno izbirati vrsto kolesa: sedež naj bo mehak in udoben, ne pa tako ozek kot ga občudujemo pri tekmovalnih kolesih. Tudi z obolenji srca in z motnjami cirkulacije se raje ne povzpnite na kolo. Vrtoglavi lahko poškodujejo sebe in druge. Zelo visok krvni pritisk se lahko med vožnjo še dvigne! Nekatera zdravila vplivajo tudi na sposobnost za vožnjo (preberite opozorila). Po 50. letu bi kolesarjenje bilo lahko škodljivo ženskam, ki bolujejo za globoko spuščeno maternico. Ne glede na to, zakaj se lotevamo kolesarjenja pa bomo slej ko prej priznali: gibanje ni le koristno, je tudi čisto veselje, življenjska radost. Andrej Dernikovič, dr. med. http://www.slo-istra.eom/izola/a/dr/ S kolesarjenja po Halozah Teniški turnir Teniška sekcija Talum organizira v soboto, 12. maja na teniških igriščih TCK Kidričevo, teniški turnir posameznic in posameznikov v tenisu. Vsi zaposleni v Talumu in njegovih hčerinskih podjetjih ste vabljeni, da se turnirja udeležite v čim večjem številu. Turnir se bo začel predvidoma ob 8. uri z žrebom predtekmovalnih skupin. Prijave za turnir sprejemata Rudi Bogdan (int. 300) in Dušan Hazabent (int. 178) do petka, 11. maja. Odzovite se našemu vabilu. Čim več nas bo, tem prijetneje bo druženje. Teniška sekcija Talum Kako prepoznamo problem Kako uspešno voditi podjetje in ljudi, ki so zaposleni v njem? V podjetju, ki je tako majhno, da ga lahko upravlja en sam človek, je situacija relativno enostavna; menedžer - ponavadi tudi lastnik - sprejema odločitve po lastni presoji. Ker ni drugih lastnikov, se mu z njimi ni treba posvetovati in deliti svojih mnenj. Sam odloča o vsem, za vse sprejeto je odgovoren edino on, zaposleni so le izvajalci njegovih navodil. Pri srednjih in velikih podjetjih pa je organizacijska struktura podjetja drugačna. Običajno gre za sisteme s svojimi podsistemi, ki vsebujejo sektorje, oddelke in enote ter opravljajo različne dejavnosti. Pri tako velikem obsegu se seveda poveča tudi velikost menedžmenta, ki ga podjetje potrebuje za svoje nemoteno delovanje. Dobimo različne ravni menedžmenta, ki opravljajo različne naloge: vršni oziroma top menedžment se ukvarja z vizijo in smotri podjetja ter načrtuje dolgoročno strategijo podjetja, srednji in operativni menedžement pa je zadolžen za organizacijo dela in vodenje zaposlenih. Glede na omenjene ravni pa se razlikujejo tudi njihova pooblastila, moč in odgovornost. Pri tako obsežnem in razvejanem menedžmentu se nam postavi vprašanje, kako menedžerji sodelujejo oziroma komunicirajo med sabo? Kako komunicirajo med sabo menedžerji na isti ravni in kako vpliva na komunikacijo odnos podrejenosti in nadrejenosti? Katere so tiste najbolj tipične napake, ki se pojavljajo v njihovi medsebojni komunikaciji? Komunikacijska težava, s katero se srečujejo tako rekoč vse ravni menedžmenta, je pravilna prepoznava problemov. Ker je podjetje hkrati preprost in kompleksen sistem, so taki tudi problemi, ki nastajajo v njem. Pri preprostih problemih se menedžment srečuje z racionalnim in usmerjenim vedenjem svojih podrejenih ter pozna vzroke in posledice nastalih problemov. Ker pa je vedenje podrejenih včasih tudi iracionalno, brezciljno in nedoločljivo, pri čemer se izgubi oziroma zanemari tudi vpogled v vzroke in posledice, smo naenkrat soočeni s kompleksnimi problemi, ki so težje rešljivi. Ne glede na to, kako težak je problem, mora menedžment problem najprej opaziti oziroma zaznati. Pri tem se sreča s svojo subjektivno presojo - kajti toliko kot je reševalcev problema, toliko je lahko tudi različnih opažanj in rešitev. Vsak lahko vidi kaj drugega in vsak ima svoj zorni kot, iz katerega gleda na problem. Primer: A: Menda se v kovinski delavnici dela zelo neučinkovito. Tudi sam sem že opazil, da so delavci malomarni in neodgovorni. Ogromno pločevine gre v odpadek. Saj je vendar ne dobivamo zastonj. Slabo vodiš kovinsko delavnico. Nekaj boš moral ukreniti. B: Delavci so že v redu in tudi jaz delavnico vodim čisto v redu. Problem je v tem, ker vi nabavljate pločevino prevelikih dimenzij in jo moramo mi potem večkrat razrezati. Zato nastane veliko odpadka in izgube časa. Najprej vi nekaj ukrenite z nabavo. Dialog med srednjim (A) in operativnim menedžerjem (B) je izzvenel kot pogovor, v katerem menedžer A na osnovi domnev napada in žali osebnost menedžerja B in ostalih delavcev. Zaradi osebne prizadetosti mu tudi B ni ostal ravno dolžan in prepir je tu. Namesto da bi A opisal, pojasnil in definiral problem na temelju objektivnih dejstev, je za objektivno in neodvisno prepoznavo problema uporabil samo svoje domneve. Menedžer A bi torej moral izhajati iz dejstev, ki jih pozna, trditve, ki temeljijo na posplošitvah in domnevah, pa bi moral zamenjati z vprašanji. Tako bi kolege brez nepotrebnih osebnih obtožb seznanil z dejanskim stanjem problema: na odpad, smo izračunali, da gre kar 30% vse nabavljene pločevine v odpadek. Kako to, da ostaja tolikšna količina pločevine neuporabljena? Kako bi to lahko izboljšali? B: V delavnici poskušamo maksimalno porabiti vse ostanke. Vzrok za tak odpadek je v velikosti pločevine. Kosi so veliki 3 kvadratne metre, zato jih moramo petkrat razrezati. Za rezanje pa porabimo eno uro, pri čemer seveda nastane 15 % odpadkov. Namesto posplošitev, osebnega napada in domnev je oseba A uporabila konkretna dejstva. Prva zanemarjanje dejstev in uporaba osebnega napada sta napaki, ki zelo negativno vplivata na medosebno komunikacijo in ponavadi spremenita dialog v prepir. Vzroki za to pa so še malo globlji. Do teh napak namreč pride, ker ne upoštevamo temeljnega komunikacijskega pravila, ki se glasi: ločimo problem od ljudi. Namesto da bi bili trdi s problemom, smo običajno trdi z ljudmi, ki so v ta problem vpleteni. Da bi se temu izognili, moramo problem reševati na ravni vsebine. Opredeliti oziroma opisati je treba razsežnosti problema. Pomembno je, da iščemo vzroke, zakaj smo se znašli v takem položaju, pogovarjali naj bi se o posledicah, ki so nastale oziroma lahko še nastanejo, razmišljali naj bi o mogočih rešitvah, s katerimi bi poiskali izhod iz nastale situacije in dosegli želeni cilj. Žal pa se skušajo problemi v veliki večini reševati na osebni ravni, pri čemer pa se kot sredstvo uporablja kritika oziroma obtoževanje. Recimo: B: Ne delaj se norca iz mene in mojih ljudi. Ali sploh veš koliko dela imamo?! Če je tako pomembno, zakaj pa nisi prišel in nam pomagal s svojimi nasveti? To je tipični primer vsebinskega problema, ki se rešuje na osebni ravni in uničuje medsebojni odnos. Namesto da bi se menedžerja posvetila vsebini problema, izpostavila dejstva in konkretizirala nastalo situacijo, sta se medsebojno napadala. Če bi torej menedžerja rada rešila problem in imela še naprej dober medosebni odnos, se morata usmeriti na raven dejstev oziroma vsebine. Le tako jima bo uspelo rešiti problem in ohraniti dober odnos: A: V ponudbi za podjetje TDI sem opazil odstopanja. Moji podatki se namreč razlikujejo od teh, ki so zapisani v ponudbi. Postavljena cena je za 5% višja, čas dobave je 10 dni namesto 15, rabat pa je za 2 % odstotka nižji, kot smo se pogovarjali. Kako to? Do kdaj bi se dalo to popravili?” B: “Žal mi je, da so se pojavile te napake. Vzrok za te nepravilnosti vidim v zastarelih podatkih, ki smo jih imeli v računalniku. Podatke o stranki smo že popravili, ponudbo pa bomo lahko takoj spremenili. Že čez dve urijo boste lahko poslali stranki. Ali vam to ustreza?" Upoštevajmo torej temeljno pravilo komuniciranja: A: Prodajna ponudba, ki ste jo sestavili za podjetje TDI, je Ločimo problem od ljudi; bodimo trdi s problemom in en velik zmazek. Toliko ljudi je v tvojem oddelku, pa me^'1 niste sposobni sestaviti ene dobre pogodbe. Kako lahko delate tako diletantsko!? Tatjana Zidar Gale Boris Gale Če nas je kdaj zanimala energija in vse kar je povezano z njo je to sedaj! Končno se je tudi pri nas zgodil “prosti trg energije.” O tem smo že pisali na teh straneh Aluminija. Sigurno ste slišali pri poročilih in brali v časopisih. Mnogi dramatizirajo situacijo, strašijo nas z Kalifornijo, Madžarsko, Nemčijo, kjer zaradi tega imajo velike težave, drugi bi s tem dodatno služili, tretji politizirali...Skratka, prehod na novo energetsko zakonodajo je, vsaj za nas, pomembnejši kot je bil prehod v novo tisočletje. Zakaj? Novi Audi A4 Poglejmo si na kratko, kaj pa je to sploh energija? V vsakdanjem življenju jo stalno srečamo, brez nje se nič ne zgodi, toda, ker je nikoli ne vidimo, ne vemo kakšna je. Vprašal sem kolege, če se spomnijo definicije energije? Eni so vedeli, drugi ne. Nihče pa ni pozabil znanega aksioma, ki so nam ga v šoli zabičali v glavo: Energija je neuničljiva. Prepričali so nas, da energije ni možno uničiti, možno jo je le pretvarjati in usmerjati. Toda, če samo to vemo, nam kaj dosti ne pomaga. V življenju štejejo dejanja. Pokukal sem tudi v skripte in naravoslovni leksikon kjer piše: Energija je mera za sposobnost sistema, da opravi delo..Sposobnost, je torej prava beseda! Ta tiči v naravi in v vsakem od nas. Vprašanje je kako jo pognati v koristno smer. V današnjem odprtem svetu je naše delo vedno bolj merljivo in razpoznavno. Hote ali nehote, kot posamezniki ali kot družba smo vedno bolj dolžni polagati račune za svoja dejanja. Ne moremo se izgovarjati ali sklicevati na druge, višjo silo, na boga.... Prišel bo dan, ko bo človek samo svoj sodnik in obenem gospodar sveta. To pa je že filozofija, vrnimo se rajši v realni svet energije! Naravne sile - veter, vodo, ogenj in živali - je človek za svoje preživetje uporabljal stoletja in tisočletja. Človekove potrebe so se s časoma spreminjale. Največji premik se je zgodil v času industrijske revolucije. Sestavni del industrijske revolucije je bila intenzivna poraba goriva in odvisnost od fosilnih goriv. Vodne mline, veter in biomaso so zamenjali parni stroji s kurjenjem premoga. Industrializacija 19. stoletja se'je hranila s premogovništvom in predelovanjem železa. Premoga in železa je bilo v izobilju, o učinkih na okolje se nihče še menil ni. Začetek 20. stoletja je prinesel široko uvajanje elektrike in strojev, nafto in plin kot dodatna goriva ter razvoj kemične industrije z ustvarjanjem novih materialov. Z odpiranjem največjih naftnih polj na Srednjem vzhodu in v severni Afriki so postale industrijske družbe povsem odvisne od enega samega vira. Vodne elektrarne so predstavljale le manjši delež pri oskrbi. Dodaten vir energije so postale jedrske elektrarne šele po drugi svetovni vojni. Takrat so bila vsa goriva še vedno poceni in v izobilju, izraba neučinkovita, učinki na okolje še vedno ignorirani! Ko se je začel temeljito spreminjati odnos do okolja, so se povečala vlaganja v raziskave in razvoj novih tehnologij z obnovljivimi viri energije. “Obnovljivi viri energije" je pojem, ki si ga moramo zapomniti. Gre za razpršen energetski sistem, ki kombinira vrsto različnih tehnologij kot so, majhne turbine v tovarnah, sončne celice, vetrnice, voda, naprave za pridobivanje bioplina, nove generacije sredstev za skladiščenje energije, kot so vodik, baterije itd. Trenutno v Evropski uniji namenja obnovljivim virom le kakih 10 odstotkov deleža denarja, največji delež, kar 70 odstotkov namenjajo jedrski energiji, drugo dobijo fosilni viri. Jedrski lobi je očitno še vedno zelo močan in prodoren. Poleg tega zagovorniki jedrske energije upajo, da bodo končno prišli do revolucionarnega odkritja fuzijskega reaktorja, s čimer bi bilo mogoče zagotoviti tako rekoč neomejen vir energije. Spomnimo se, da atomska energija ob cepitvi jedra urana sprosti 2,5 mili-jona-krat toliko energije kot ob sežigu kilograma ogljika. Če bi znanstvenikom uspelo zlitje jeder deuterija v jedro helija bi dobilo okoli 400 krat več energije kot z obstoječo cepitvijo urana, ali poenostavljeno povedano iz Krškega bi dobili 400 krat več elektrike! Fordov električni avtomobil To bi bilo zares revolucionarno odkritje, pa še brez jedrskih odpadkov!? Toda, kot kaže na vidiku še ni nič oprijemljivega. Zato razvoj gre v smeri varne jedrske energije z novo izrabo goriva. Znanstvenikom pa se.mudi. Novih klasičnih jedrskih elektrarn skorajda ne gradijo več, zaloga fosilnih goriv kopni. To je dejstvo. Nafte je po predvidevanjih po današnji stopnji porabe na voljo še za 40 let, zemeljskega plina za 60 let, premoga okrog 200 let. Poleg tega so zaloge fosilnih goriv na svetu skoncentrirane regionalno, Arabija, Afrika, Rusija, Kitajska, kar povzroča politične tenzije, ki se izražajo celo v vojaških posegih. Čisto jasno je, da ni samo varovanje okolja razlog za temeljito preusmerjanje k obnovljivim virom energije. V to sili samo stanje z oskrbo in nove potrebe gospodarstva, in kot vedno je v ozadju velik profit, ki si ga nadejajo v bližnji prihodnosti. Trenutno se v razvitih državah proizvede le okrog 2 odstotka elektrike iz obnovljivih virov. Za primerjavo omenimo, da vodne elektrarne predstavljajo 18 odstotkov, jedrske 17, plin 15,5 in termoelektrarne 38 odstotkov. Torej nam ne preostane nič drugega kot poiskati in začeti izkoriščati druge tehnologije! Toda, tudi to ne bo zadostovalo. “Za ravnotežje v okolju ni dovolj samo sprememba tehnologij” poudarja profesor Jorgens Norgaard iz danske tehnične univerze, “pač pa zahteva spremembe v sestavi in sistemu gospodarstva, pa tudi našega načina življenja. Obnovljivi viri energije ne morejo rešiti vseh ekoloških problemov, lahko pa znatno prispevajo k njihovem zmanjševanju. Izredno pomembno je spremeniti sedanji stil življenja. Res potrebujemo toliko avtomobilov v eni družini? Ni morda hiša prevelika?” Profesor Jorgens postavlja na glavo dosedanje pojmovanje blaginje oziroma kakovosti življenja. Resnični napredek je čisto nekaj drugega kot le materialna rast življenjskega standarda. Skratka, če upoštevamo ekološke probleme, zmanjšanje zalog surovin, prometne nesreče, različne socialne vidike itd, se nam standard nenehno niža. Hkrati pa se ne zavedamo, da lahko ljudje zgolj z majhnimi prizadevanji zmanjšamo porabo elektrike za polovico. Ljudje smo brezbrižni, ker je elektrika prepoceni in je še vedno v izobilju! Poceni energija, se čudno sliši, pa je res, ker niso upoštevani stroški onesnaževanja okolja. S tem je mišljeno, da bi denar od tam vlagali v obnovljive vire oziroma v učinkovitejšo rabo energije in tako vplivali na spremembe obnašanja potrošnikov, bodisi industrije ali posameznikov. Strokovnjaki danske univerze Roskilde so izdelali več modelov in scenarijev svetovne ponudbe in povpraševanja po energiji, ki temeljijo na blaženju pojava tople grede. Program Altener Evropske unije načrtuje 12 odstotni delež obnovljivih virov v celotni porabi energije do leta 2010 itd. Vsi ti ukrepi morajo imeti finančno podporo države menijo strokovnjaki in svarijo pred pretirano liberalizacijo trga in privatizacijo energije ker tako izginjajo državne subvencije. Najbolj so previdni na danskem kjer pripravljajo zeleno davčno reformo in od ponudnikov zahtevajo, da imajo najmanj 20 odstotkov zelene energije. Zato pozor -računajte, da bo dolgoročno energija iz katerega koli vira samo dražja! Zadnjič smo obveščali, da so v ZDA zaradi energetskih problemov izklopili okrog milijon ton proizvodnje aluminija. Najnovejše informacije, ki so jih posredovali iz Finančne institucije CLR iz Londona so še bolj zaskrbljujoče. Na vidiku je namreč zapiranje 1.600.000 ton. Vsekakor je potrebno povedati, da v glavnem gre za začasne ukrepe in da so izklopljene elektrolize zastarele in se ne morejo primerjati z tehnologijo naših elektroliz. Visoka cena elektrike, posebej plina, cena katerega je narasla za štirikrat od normalne vrednosti, je prizadela tudi predelovalce aluminija, jeklarne in druge. Recesija v ZDA na splošno grozi, medtem ko se Evropa še dobro drži. Nas bolj zanima gibanje cene aluminija, ki je kljub zmanjšani ponudbi še vedno za dobrih 50 dolarjev nižja od lanskoletne. Isti vir iz Londona napoveduje ponovno rast cen. Vsaj nekaj! Šolanje zaradi trga z el. energijo če se vrnemo k začetnemu vprašanju; Zakaj? Zato, ker se ob odprtju trga z električno energijo v Sloveniji združeni proizvajalci elektrike šokirali Talum in ostale velike porabnike s ponudbo za 75 odstotkov višjo ceno od dosedanje. To ni tržno obnašanje, ker poruši doseženo razmerje med ceno aluminija na svetovnem trgu in stroški za elektriko. Pozabljajo, da v Talumu nimamo kaj zapirati, naša proizvodnja je optimizirana. Vlada Slovenije je bolj zaradi skrbi, da ji inflacija ne bi ušla iz rok, kot zaradi razumevanja pogojev proizvodnje aluminija, določila, da naslednjih 6 mesecev cene elektrike ostanejo iste. Torej je situacija nedorečena, dovolj resen signal, da g. Toplek, predsednik uprave Taluma spet “sproži alarm” in sam išče izhod. Ob tem je značilna njegova izjava: “Ne bomo se dali...” Nadaljevanje stavka si lahko mislite sami! Ivo Ercegovič Številka 4, stran 10, april 2001 Aluminij Rišemo in pišemo o zdravju Da je zdravje pomembna vrednota, vemo že vsi. Tudi naši otroci. Vabimo otroke zaposlenih v Talumu in njenih hčerah, da se pridružijo našim aktivnostim za zdravje s pisanjem zgodb, verzov, z risanjem.. Svoje pisne in narisane izdelke (stvaritve) pošljite do 10. maja 2001 v uredništvo Aluminija. Vzemite si čas, razmislite, kaj vam zdravje pomeni, kako skrbeti zanj. Narišite, napišite čim več prispevkov, da bo razstava 25. maja 2001 čim bolj bogata. Ne pozabite se podpisati, napisati, koliko ste stari in kje stanujete, da vam bomo lahko poslali vabila za otvoritev razstave. Želimo vam veliko ustvarjalnega navdiha zdravÜtalum Aktivnosti m zdravic Majhen objekt, velika pridobitev Poleg velikih projektov nastajajo v Talumu tudi manjši in čisto majhni, ki tistim, ki so jim namenjeni, pomenijo veliko pridobitev. Eden takšnih je prenova objekta med elektrolizo B in proizvodnjo anod. Stavbo, kjer so bile nekoč garderobe, so v zelo kratkem času preuredili v prijetne pisarniške prostore z vsem udobjem. Prostora je bilo namreč ravno toliko, da so ob treh manjših pisarnah uredili še sanitarije. “Uspešnost neke skupine je v veliki meri odvisna od zadovoljstva posameznika. Z novimi prostori smo korak bliže,” tako je skupina za vzdrževanje anod vabila na predajo preurejenih prostorov. Veselje so hoteli deliti še z drugimi. Predvsem tistimi, ki so jim pomagali pri uresničitvi projekta, pri delu na njem, in tistimi, s katerimi so bili doslej pod isto streho. “Z veseljem smo sprejeli ponujeno možnost, da preuredimo razvalino življenja” je začel svoj pozdravni nagovor vodja skupine za vzdrževanje anod Bogdan Lukman in na kratko razložil “zgodovino”, predvsem pa izkoristil priložnost za zahvalo, posebej nadzornikom. Košarka Na koncu solidno V nadaljevanju drugega dela rekreacijske lige v košarki smo odigrali povratne tekme. Začetek spet ni bil blesteč, saj smo v prvih dveh tekmah ponovno visoko izgubili proti ekipama Cirkovc in Oračev. Sledilo je obdobje dobrih iger in tako smo v zagrizeni tekmi premagali ekipo Majšperka, kasneje ekipo Ptujske Gore in Nemana. Sledil je večni derbi z ekipo Veteranov. Tekma je bila zelo borbena in izenačena, v končnici tekme smo bili uspešnejši za točko. Gostovanje pri prvaku ni prineslo pričakovanega motiva; držali smo priključek vse do zadnje četrtine, nato pa popustili in visok poraz - naš najvišji je bil neizbežen. V zadnji tekmi, ki smo jo žal odigrali nekompletni in izgubili, smo zapravili četrto mesto. Na otvoritev je prišla večina povabljenih, tudi član uprave Taluma Bojan Žigman, ki je v kratkem nagovoru povedal, da se Talum trudi, da bi imeli vsi delavci dobre delovne Prvak lige je postala ekipa iz Starš, katera je bila razred zase, saj ni izgubila niti ene tekme. V derbiju za drugo mesto so Cirkovčani premagali lanske prvake Orače, ki so letos razočarali s tretjim mestom. Vsi ti pričakovani in nepričakovani rezultati kažejo na to, da v ligi ni lahkega nasprotnika in da so presenečenja možna. To smo izkusili na začetku lige in na koncu tudi sami, ko smo v treh tekmah v končnicah zapravili dobljeno tekmo. Izgubljene točke so nas na koncu stale dobre uvrstitve in z malo več sreče bi bili lahko višje pri vrhu. Kljub temu pa peto mesto med desetimi ekipami ni slabo, vendar na koncu ostaja grenak priokus za izgubljeno priložnostjo (izgubljeno četrto mesto v zadnjem krogu, ob dveh zmagah več pa je bilo možno doseči tudi tretje mesto). Zbrali smo deset zmag in osem porazov in imeli pozitivno razliko 73 košev. Rezultati drugega dela: Šd Cirkovce Talum 85:62 Talum : Orači 69:85 Šd Majšperk : Talum 72:77 pogoje. Napovedal je še večje zmanjšanje vplivov na delovno okolje, več posodobitev naprav, zato čez čas lahko pričakujemo znatno povečanje proizvodnje anod. Skupini se je zahvalil za dobro vzdrževanje naprav in izrazil prepričanje, da bo čez leto dni še boljše. “Uživajte pri delu”, je bilo voščilo vodje anod Avgusta Šibile, ki je priznal, da so vzdrževalcem morali odpovedali gostoljubje, ker nujno potrebujejo prostore za ljudi, ki nadzorujejo nove projekte. Vodja vzdrževanja Stanko Horvat je povedal, da deli ugodje s skupino in jo pohvalil, ker so se “fantje” tako zavzeli in marsikaj postorili sami. Vera Peklar Talum : Ptuj.Gora 96:38 Neman Talum 77:92 Talum Veterani 64:63 Starše Talum ' 96:64 KPŠ Br.Bulls : Talum 82:75 Po 18. kolu vodijo Starše s 36 točkami pred ŠD Cirkovce, ki imajo 32 točk. Talum je z 28 točkami na 5. mestu. Na repu lestvice je ŠD Ptujska Gora. V imenu sekcije za košarko se zahvaljujem vsem, ki so prispevali potrebna finančna sredstva, da smo lahko sodelovali v ligi. Športni pozdrav ! Radko Hojak Časopis družbe Talum. Naslov uredništva: Talum, d.d. 2325 Kidričevo, Tovarniška c. 10, telefon: 02 7995-112, telefaks: 02 7995-139. Izhaja mesečno v nakladi 2400 izvodov. Glavna in odgovorna urednica: Vera Peklar. Sodelavca: Darko Ferlinc in Ivo Ercegovič. Fotografija: Stojan Kerbler, Darko Ferlinc, Vera Peklar. Računalniška obdelava: OK repro studio, Maribor. Tiskarna Bezjak, Maribor,