, -------------------------------------- ------- _ --------------- _— - SflSSK Cena 300 lir Leto XXXVI. St. 127 (10.647) TRST, nedelja, 1. junija 1980 ^MORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* °vcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. VOLIVCEM V RAZMISLEK Jktoo še en teden nas loči od u-volitev, a se zdi, kot da ni-J?ar ne zanimajo. Volilna kampa-ie mrtva kot doslej ni bila še k nobene volitve. Morda je treba *«sati dejstvu, da smo v zad-**W| bili zelo pogosto klicani v°Hšča tti da imajo ljudje ob-feta ’ da njihov glas ne more ni-,• ,r sPrememti na ravni odloča-■ šlorda je treba to pripisati občutku negotovosti kot teatei političnega terorizma na iruW vnokovrstnih škandalov na ti®* tirani, ki vznemirjajo ita-osfco družbo in vse bolj odvra-Vodi od volje, da bi aktivno ti družbeno življenje in s to Prisotnostjo pogojevali nje-. Ali gre morda le za odraz uPanja v politične stranke, ki "ba. "“jvečlc ‘Panja rat niso znale ljudskega za-Pretvoriti v njegove realne, ePrav tudi drobne interese? P gotovo je r razlogih za do-navidezni predvolilni mir nefcaj vsega tega, vendar to pJ!!?a!cor ve pomeni, da ne bi v tfa.V1 tajništvih vladala prav beri' Ce ne '*e več)a mrzličnost kot ... bre}šnjimi volitvami, saj so Hj e v°ldve, politične ali uprav-Mif-0 uPravile tiiso nič manj •trn barometer vrednotenja dg ?* in njihovega dela ter stališč ijen' vprašanj našega živ- 10 danes in jutri. T , ° velja seveda tudi za volitve je 5‘ deželi, za nas Slovence pa ^Posebej v pokrajinah in obči-fj.'Jcier živimo kot večina ali kot %,anlen del celotnega prebival-'■fflli y deželi Furlaniji-Julijski ne bo deželnih volitev (te lui ^ ^ deželah z navadnim sta-Pot .: b°do pa volitve v nekatere j ajinsfce (na Tržaškem in Vi-(j^kem) ter v veliko večino ob-jcvetov (v Gorici tudi v ra-!ria-,e SVete), ne bo pa volitev v jjus 'j občinski svet, čeprav ni Iztočena, da bi razvoj sedanje ne ,. P° zavrnitvi proračuna upra-toedč** Za T™* l°bko privedel do Kca^h volitev tudi v ta organ. t!e, al bomo na Tržaškem volili v "'Pst- Pef'^1 okoliških občinah (de InV ? n°brežinski, zgoniški, repen-Go,-pj}’ dolinski in miljski), na Piin ? v vsefl občinah, kjer žiti JiL Slovenci, na Videmskem pa ,l rojinski svet in v vse občin-* svete. Ka' t)[e \ vom bodo prinesle nedeljive v povolilnih kombina-Utk ' ^ težko predvidevati. Ni pa tnu^.jrredvidevati, da bo prišlo do (a . fprernemb v sestavi nove-IKJ( iškega pokrajinskega ter v IgOljskega in tudi devinsko-tajjj ,nskega občinskega sveta za-da Vstopa melonarskih list. To-htjjV nastop teh list bo moral ske^okazati koliko je v italijan-»le. delu tržaškega prebivalstva Hgj dobrih dveh letih melnnarske n • uprave v Trstu, dozorelo 'lij t>Qn’e o vsestranski škodljivo-PrQVo lste za Trst» za mestno u-samo, še bolj pa za demo-» C° vzdušje, ki ga je »Lista* Pon nacionalistično demagogijo PloC0 zastripila, in seveda za ‘Peictj,le 'n,prexe Trsta in za per-pfeDn^f' nie0ovega gospodarskega P ^da in razvoja, zlasti še lirje 'ru osimskih sporazumov in vključevan ja v odnose med i| j, o gospodarsko skupnostjo >a j, Ovplattfjo Uveljavitev «Liste la r r's(* na pokrajinski ravni in »8^ Cn' njenih inačic v Miljah in fclojj Nabrežini, bi ne bila samo ki p0 sPričevalo slepote, marveč ^raje,/,!'!a nadaljnjo paraliziranost Uprav in tudi nevarnost lhriju'2v,lib kombinacij pri sestav *tiJ( n°vib odborov. Nazadovanje Za Trst* pa bi predstavljalo če j ’ ,^a «volilne sreče* ni mogo-°radi'i na demagogiji in (ij|o "vanju strasti, za katere je jih jgUpravičeno pričakovanje, da feopjji ' 5 Id svobode za vedno po ite|0s' , Gre torej za pomemben s"‘ izpit volivcev, za katerega hj živo zainteresirani tudi dojj ?Ue,lci kot narodnostna skup-'lajjj 11 kot del demokratičnih sil y.e družbe. Prav kot taki smo Pjej, ynteresirani za nazadovanje P nai !'UGik desničarskih sil, ki so ^e „0 ’ obmejnih krajih vedno bi-fcjaj, ci Protislovenskega in proti-litlen, nekega sovraštva ter pro-trjuj 0 re,ličnega izzivanja, kar po-,udi zadnji zažigalni in A;as 1 ate»tati v Trstu. lfttere nar°dnostni in demokratični 11 ie torej, da se na prihod- njih volitvah okrepijo demokratične stranke in predvsem tiste, v katerih se Slovenci tradicionalno spoznavamo in za katere nastopajo tudi naši slovenski kandidati. Razen na kandidatnih listah Slovenske skupnosti, za katere volijo izključno slovenski volivci, je izvolitev slovenskih kandidatov na komunističnih in socialističnih listah ali Enotnih listah, odvisna seveda tudi od glasov italijanskih volivcev teh dveh strank in njune splošne uveljairitve, kakor po drugi strani slovenski volivci prispevajo k izvolitvi naprednih italijanskih kandidatov in jih s tem zadolžujejo za podpiranje interesov celotne slovenske narodnostne skupnosti. Toda povsem razumljivo je, da je še posebej narodna in demokratična dolžnost vsakega Slovenca na Tržaškem, Goriškem in tudi v Beneški Sloveniji, da glasuje za eno od teh treh strank oziroma njihovih list, pač po svoji izbiri in o-predelitvi in da omogoči izvolitev tistih kandidatov, ki so že doslej pokazali, da so kot vestni upravitelji vredni zaupanja, ali tistih, ki prvič stopajo pred izbiro volivcev in katerim so stranke po svoji lastni presoji in zaupanju dodelile nosilna mesta na listah. Narediti moramo vse, da si kot narodnostna skupnost zagotovimo čim več izvoljenih predstavnikov v tržaškem pokrajinskem svetu in v goriškem občinskem svetu ter da s svojim glasom prispevamo, da bodo po volitvah, razen v tržaškem pokrajinskem svetu', tudi v miljski in devinsko-nabrežinski občini, pa seveda tudi v vseh ostalih občinah na Tržaškem in Goriškem, kjer bi vprašanje bodočih uprav ne smelo predstavljati posebnih problemov, možne take uprave, ki bodo dajale jamstvo za uspešno vodenje javnih poslov in zagotavljale spoštovanje in zastopanje interesov slovenskih občanov. Podobno velja tudi za videmsko pokrajinsko u-pravo in za občine v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini, v katerih si želimo uveljavitev tistih kandidatov, ki so aktivno vključeni v narodnostni in socialni preporod na tem skrajnem zapadnem delu našega etničnega ozemlja. Kot glasilo interesov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji smo teden dni pred volitvami hoteli zapisati te besede zato, da bi slovenskim volivcem lahko služile za razmislek pred vstopom v volilne kabine. Vsakdo se bo pač odločal po svojem prepričanju in po svoji presoji, po svoji oceni dosedanjega dela posameznih uprav in po svojem zaumnju v stare in nove kandidate. To je demokratična pravica vsakogar, demokratična in narodna dolžnost pa je, da noben glas ne gre v izgubo, kajti največjo škodo bi naredili najprej samim sebi, če bi tudi po naši krivdi propadla kakšna kandidatura, ki bi lahko okrepila našo številčno in politično težo v novih upravah ali če bi se tudi po naši krivdi zmanjšala teža katere od demokratičnih strank v korist tistih, od katerih ne moremo ničesar pričakovali ne kot narodnostna skupnost, ne kot pristaši prijateljstva, mirnega sožitja. sodelovanja in krepitve demokracije pri nas in v državi. PO IZJAVAH GUVERNERJA BANCA D^TALIA CIAMPIJA Inflacijo v Italiji lahko zajezijo s korenitimi gospodarskimi posegi Na občnem zboru emisijskega zavoda je guverner zahteval omejitev javnega primanjkljaja, pospešitev produktivnosti in znižanje proizvodnih stroškov RIM — cinfladjo lahko zajezimo, imamo še vedno manevrski prostor, kljub temu da je ozek», je včeraj rekel guverner Banca dltalia Carlo Azeglio Ciampi pred 2.000 predstavniki bančnega, fi-nancijskega, gospodarskega, univerzitetnega in političnega življenja na 80. oljčnem zboru Banca dTtalia. Inflacija in njena zajezitev sta bili glavni temi Ciampijevega govora. «Omejiti moramo primanjkljaj javne uprave, pospešiti produktivnost in znižati proizvodne stroške*. Guverner Banca dTtalia se ni omejil torej zgolj na denarne probleme kljub temu, da je zagotovil vse denarne ukrepe emisijskega zavoda za omejevanje inflacije. V svoji analizi gospodarskega položaja in ukrepov je jasno povedal brez slepomišenja, kako se lahko še vedno reši položaj. S tega vidika so vsi pozitivno ocenili Ciampijev govor. Predstavniki levice, tako Chiaro-monte (KPI) kot Cicchito (PSI) in drugi so izrazili pomisleke samo glede predlogov za zniž.anja proizvodnih stroškov s posegi v dra-ginjsko doklado. V ostalem se vsi strinjajo, da je guverner dal brezhiben prerez italijanskega gospodarstva in da je končno navedel, da le koreni' -> spremembe lahko preprečijo najhujše. Ne smejo pa se kot doslej omejevati zgolj na denarne posege z zvišanjem e-skontnice in podobno, temveč si mora država zadati jasne gospodarske cilje, saj emisijski zavod s svojimi denarnimi posegi ne more več zajeziti inflacije. Ciampi se je tudi jasno zavzel proti devalvaciji lire in prikazal njeno vlogo v novem evropskem denarnem sistemu, ki je bil do sedaj pozitiven, a bo njegova vloga brezsmiselna, če ne bo prišlo do odprave ostalih gospodarskih ovir med posameznimi čalnicami EGS. Guverner Ciampi je omenil tudi težave italijanskega bančnega sistema, v katerem niso še vedno jasno opredeljene vloge zasebnih in javnih bank. Kot rečeno, se marsikdo ne strinja z njegovo oceno in nasveti za znižanje proizvodnih stroškov. U-go to vi te v, da so se v zadnjem desetletju proizvodni stroški letno večali za 15 odstotkov, je resnična, prav tako je točna trditev, da se kaj takega ni zgodilo v drugih državah, a Ciampi ni navedel, da so bile pred 10 leti plače v drugih evropskih industrializiranih državah neprimerno večje kot v Italiji. Vsekakor pa je njegova trditev, da je treba žrtev za zajezitev inflacije porazdeliti med vse družbene sile točna, ključ pa bodo morali najti politiki. Ciampi je v glavnem nakazal sprejemljive pobude za izhod iz sedanjega položaja. Prihodnji meseci bodo pokazali, če bo dovolj politične volje, da se z ob-časnih financijskih mašil preide h konkretnejšim gospodarskim pobudam. Po srečanju Muskie-Poncet Francija ne spreminja svoje zunanje politike WASHINGTON - Štiriurni sestanek med ameriškim državnim tajnikom Muskiejem in francoskim zunanjim ministrom Jeanom- Francoisom Poncetom ni odpravil ostrih nasprotij med državama. Šef francoske diplomacije je časnikarjem izjavil, da različna stališča niso znamenja šibkosti, temveč utrjujejo zavezništvo. Da se s tako oceno Carterjeva administracija ne strinja je dovolj zgovorno dokazoval zaskrbljen in napet obraz ameriškega državnega tajnika. Razlik je namreč kar precej. Washington je z ogorčenjem sprejel pobudo francoskega predsednika, ki se je sestal z Brežnjevom, skrbi ga francosko zadržanje do bližnjevzhodnega vprašanja in do Sovjetske zveze. Jean - Francois Poncet je baje jasno povedal svojemu ameriškemu kolegu da se ne strinja z gospodarskimi sankcijami proti Sovjetski zvezi zaradi invazije Afganistana, oljenem mu je prikazal nesmisel Carterjeve pobude o bojkotu moskovskih olimpijskih iger. Kar pa je najhuje za Carterjevo administracijo: Francija že napoveduje evrop- sko pobudo za reševanje bližnje-vzhodnega vprašanja. Neuspeh campdavidskega sporazuma sili francosko diplomacijo, da skupaj z Ix>ndonom poišče novo rešitev, ki bi globalno zaobjela vse bliž-njevzhodne vozle, predvsem palestinsko vprašanje. Kuba za sklicanje izredne konference neuvrščenih držav HAVANA — Kubanska diplomacija je pričela posvetovanja za sklicanje izrednega ministrskega sestanka držav gibanja neuvrščenih. Predsihočnjim je predstavnik kubanskega zunanjega ministrstva izjavil, da bi ha konferenci proučili mednarodni politični in gospodarski položaj. Med drugim, naj bi na konferenci skušali odpraviti žarišča napetosti v svetu. ČEPRAV JE SE VEDNO NEZNANA UTEMELJITEV PRVOTNE OBSODBE Presenetljiva odločitev rimskih sodnikov: Isman in Russomanno ostaneta v zaporu Oba imata, po mnenju sodnikov, «poudarjeno sposobnost za izvajanje kaznivih dejanj» - Za Ismanovo izpustitev na začasno svobodo se je izrekel sam javni tožilec - Ostre reakcije FNSI RIM — Včerajšnja odločitev rimskih sodnikov, da zavrnejo prošnjo za izpustitev na začasno svoticdo novinarja Fabia Ismana, ki je bil obsojen na poldrugo leto zapora zaradi objave zasliševanj ^skesanega brigadista* Patrizia Peeija, je naletela na globoko neodobravanje. Ta zadeva je bila že ves čas nejasna, saj še vedno niso znane specifične obtožbe, na podlagi katerih so obsodili Ismana, predvsem pa vzbuja vrsto vprašanj dejstvo, da se je sam javni tožilec (prav tisti, ki je zahteval Is-novo obsodbo) pred kratkim u-radno opredelil za njegovo izpustitev na začasno svobodo. Ni bilo enako za podravnatelja tajne službe Sisde Russomarma, ki je Isma-nu izročil kopijo Pecijevih pričevanj. Zanj se je javni tožilec o-dločil, da mora ostati v zaporu. N .je siva odločitev je ntkoliko o-milila že strogo obsodbo in vsaj deloma pokazala, da ločuje med krivdo novinarja (Ismana bi lahko obsodili )e na plačilo globe), ki je v službi javne informacije ter med krivdo državnega funkcionarja tajne službe — vloga slednjega je sama po sebi umevna, saj ne bi bilo tajne službe, če hi funkcionarji predajali «vroče* informacije novinarjem. Včerajšnja razsoa pa je v svoji razlagi, ki so jo sodniki napisali v dveh urah posvetovanja, naravnost absurdna. V njej trdijo, da je kaznivo dejanje ob, i obtožencev izredno hudo, pred vsem iz dveh razlogov: to sta narava informacij, ki sta jih obtoženca posredovala javnosti in pa pomembni vlogi, ki ju imata: Russomanno je visok funkcionar na samem vrhu tajne službe, ki bi se moral držati pravila o tajnosti mnogo bolj kot civilni državni uslužbenec, Isman pa je izkušen in kvalificiran novinar, ki obnavlja svojo dejavnost pri izredno razširjenem dnevniku. Iz- .............................................................""‘""‘""""i1"".. PO SKLEPU KOMISIJE, KI JE S PIČLO VEČINO ARHIVIRALA IZJAVE TERORISTA SANDALA SENATOR D0MT CATT1N ODSTOPIL S POLOŽAJA NAMESTNIKA TAJNIKA KO Ker afere niso arhivirali s štiripetinsko večino, obstaja možnost, da bodo o aferi Cossiga-Donat-Cattin razpravljali pred parlamentom RIM — Kot je bilo pričakovati se je parlamentarna preiskovalna komisija z isto večino kot v petek, se pravi 11 za arhiviranje in 9 proti odločila za arhiviranje obtožb skesanega terorista Roberta Sandala proti predsedniku vlade Cossigi in namestniku tajnika KD Carlu Donat - Cattinu. Ta sklep, ker ga,niso dosegli s štiripetinsko večino (za arhiviranje bi se v tem primeru moralo izreči 16 poslancev) še vedno dopušča možnost, da o vsej zadevi razpravljajo preti obema domovoma parlamenta. Za to bi morali zbrati tretjino podpisov vseh parlamentarcev, se pravi 317. Za arhiviranje so se izrekli komisarji KD, PSI in predsednik socialdemokrat Reggiani, proti pa komunisti, neodvisni levičar, radikalec in misovec. S svoje strani je tajnik KPI Berlinguer v Neaplju že napovedal, da bo njegova stranka začela z zbiranjem podpisov, da bi o vsej zadevi razpravljali pred parlamentom. Preseneča stališče socialistov, ki se niso niti v njmanjši niansi razlikovali od demokristjan^ / in popolnoma osvojili demokristjansko tezo o popolni neverjetnosti pričevanja skesanega brigadista Sandala. V imenu večine, ki je bila za arhiviranje je dve uri govoril socialist Iannelli, čigar prizadevanja so bila enostransko usmerjena v izpodkopavanje verodostojnosti Sandalovih pričevanj. Iannelli je priznal, da je terorist izredno inteligenten in luciden, vendar pa istočasno zelo nezrei na psihološki in človeški ravni. Obnovil je politično pot Roberta San-dr’ ki je zrasel v katoliških krogih in nato nostal terorist prima Carlo Donat-Cattin linea, organizacije, iz katere je izstopil, ker ni hotel streljati v no^e neki ebi, ki je ni poznal, kljub temu da je priznal vrsto u-morov in ropov. Zatem je stopil v stik s Patriziom Pecijem ter se približal rdečim brigadam, končno pa stopil v demokristjanske o-snovne organizacije CIP, da bi našel zaposlitev. Skratka, iz poročila socialističnega komisarja Iannelli ja se da izluščiti misel, da Sandalu gre verjeti, ko obtožuje svoje nekdanje tovariše teroriste, ne, pa, ko obtožuje predstavnike oblasti, saj to počne samo zato, da bi bil v središču pozornosti. Kot dokaz za pičlo verodostojnost, ki jo gre pripisa- ....,,,,,1,,,.milini...i...mm.......mn.. «TOSI VELJA ZAPOMNITE Od trenutka, ko so Titovo krsto prenesli iz slovenske skupščine do takrat, ko so jo položili v grobnico na Dedinju, se je razvila nenavadna vrsta dogodkov, katere protagonisti in gledalci obenem smo bili vsi njegovi ljudje. Naša žalost je bila polna tihega ponosa, zadržanosti in dostojanstva, kakor da bi vsakdo od nas podedoval nekaj Titovega duha. Zdelo se je, kakor da so v tistih dneh od ponedeljka do četrtka ljudje dozoreli in celo v vsakdanjih gestah in besedah dosegli žlahnost, ki sc ji je svet čudil In svet se je zbral na Titovem grobu in se kot v nemem plebiscitu izrekel za Jugoslavijo, kakršno je oblikoval Tito, za njegovo vizijo pravičnih odnosov med ljudmi in narodi Nam, tržaškim Slovencem pa tudi v listih dneh grenke tišine ni bilo dano, da bi v miru Žalovali: od vseh koncev in krajev smo slišali glasove, ki so govorili o Titu s spoštovanjem, z občudovanjem. Morda se v zgodovini št ni zgodilo, da bi se sever in jug, vzhod in zahod tako soglasno izrazili o delu, o življenju nekega človeka, nekega političnega voditelja. Edino disharmonično noto v tej ubranosti mnenj in ocen smo morali slišati mi v Trstu, kjer so se pojavili napisi in plakati žaljivi za Titov spomin in polni sovraštva do nas in naše domovine. Trst, tisti Trst, ki je prvi oblekel črno srajco in je slavil fašizem kot «meso svojega ljudstva*, je spet pokazal svoj pravi obraz. Tito je vedno govoril o spravi, o sodelo vanju, o skupnem življenju med nami in našimi italijanskimi sosedi in someščani. Tudi v trenut ku največje politične napetosti ni ščuval k sovraštvu ali k nestrpnosti. Mi njegove lekcije ne bomo pozabili in bomo dosledno šli po poti, ki nam jo narekuje kultura srca: kultura, ki se ne sveti iz daljne preteklosti kakor mrtev planet, ampak žari iz našega vsakodnevnega dela in boja. Kljub vsemu pa si ob pogledu na tiste plakate in tiste napise nisem mogel kaj, da bi ne pomislil na oni stavek, ki ga je sam pri sebi dejal Levstikov cesar ko je srečal Krfmna in njegovo kobilo: *To si velja zapomniti*. Zapomniti si velja, da padajo naše besede o medsebojnem spoštovanju, o medsebojni strpnosti in razumevanju na tla, fci jih je zastrupil retorični nacionalizem, kakršnega mi v svoji zgodovini nismo nikdar poznali: zveneča in ohola gesta, doneča od svoje praznine je naši miselnosti tuja in neprijetna. Izzivalni patos, ki je samemu sebi namen, nas spravlja v zadrego. V celi naši preteklosti ne bi našli slogana, kakršen se je v dvajsetih letih razlegal po fašističnem Trstu: ^Pripravljeni smo ubijati, pripravljeni smo u-mreti*. Mi smo takšni, kakršne je svet videl ob Titom krsti: zrav-nanj, mirni, dostojni. «D'Annun-zijev*, če naj parafraziram neki Župančičev verz, t naša zemlja ne rodi*, Neubranost v mislih in načrtih, n čustvih in dejanjih, med nami in nekim od nacionalizma bolnim Trstom me plaši: vedno bolj začenjam razumevali, kakšne prepade nezaupanja, strahu, mrzko-sti bo treba premostiti, preden bomo v tem delu Evrope našli skupen, človeški jezik. Naj navedem samo primer, ki se mi zdi zelo prepričljiv: ko so oblasti priredile nočno hajko na naše fante, ki so lepili letake v spomin maršala Tita, se je na sfraneh italijanskega dnevnika pojavila sumnja, da obstaja v naših vrstah nekakšna pa-ramilitaristična organizacija. Res je sicer, da se je ta trditev pojavila na humoristični prilogi omenjenega časnika, vendar zgrešeno bi bilo, če bi se ob njej samo nasmehnili, saj izraža srhljivo ne poznavanje naše mentalitete in naših razmer, obenem pa pripravljenost videti v nas sovražnika in Resnično, vse to si ve- grozitelja. tja zapomniti. JOŽE PIRJAVEC ti Sandalu, ko govori o Cossigi, je Iannelli navedel dejstvo, da je predsedniku vlade pripisal stavke v zelo slabi italijanščini, ki jih Cossiga, ki pač govori kot tiskana knjiga, nikoli ne bi izrekel. Komunist Violante, nekdanji torinski sodnik, pa je bil mnenja, da obsodba ni popolnoma neutemeljena in da torej o njej lahko razpravljajo pred parlamentom: gre za priznanje samega Donat - Cat-tina, ki je rekel, da se je začel vznemirjati komaj po pogovoru, ki ga je 24, aprila letos imel s predsednikom vlade Cossigo. Samo po tem pogovoru je Donat -Cattin skušal stopiti v stik s sinom Marcom, ki se ni javljal že vsaj dve leti. Kako lahko obrazložimo to dejstvo, se sprašuje Violante. Cossiga je vedel za vsebino zapisnikov Pecijevih zasliševanj in je vedel o Marcu Donat -Cattinu ter očetu povedal, da na račun Marca ni točnih obtožb ter mu svetoval naj skuša prepričati sina, da se preda policiji. Ali to ni bilo dovolj, da se je Carlo Donat . Cattin zavedel, da njegovemu sinu trda prede? Je verjetno, da bi Donat Cattin oče imel na svojega sina tak vpliv, da bi ga lahko prepričal, da se preda? Ali ni morda bolj verjetno, da je Cossiga na ta način sugeriral Donat -Cattinu naj poseže, preden bo prepozno? Violante se sploh ni spušča 1 v razglabljanje o tem ali je Cossiga kriv ali ne. Hotel je samo ugotoviti, da obtožbe proti njemu niso popolnoma neosnova-ne, dokler ostaja dvom, da je Donat - Cattinu v bistvu rekel cre.ši sina* ko mu je svetoval, naj ga prepriča, da se preda. V krogih preiskovalne komisije so včeraj popoldne začeli krožiti glasovi, češ da bo Carlo Donat - Cattin odstopil s funkcije namestnika tajnika KD. Zvečer po vrsti nasprotujočih si vesti, se je izkazalo, da je Donat - Cattin res bil prisiljen odstopiti, kljub svoji dolgi izjavi, ki jo je po zasedanju na sedežu KD, izročil časnikarjem in v kateri trdi, da je žrtev politične špekulacije in da odstopa potem ko je preiskovalna komisija ugotovila, da so obtožbe proti njemu in proti predsedniku vlade Cossigi neutemeljene. Šestnajst let zapora za morilea študenta Mikisa Mantakasa RIM — Prizivno sodišče je včeraj obsodilo levičarska skrajneža Fabrizia Panzierija in Alvara Loja cona vsakega na šestnajst let zapora zaradi namernega u-mora študenta Mikisa Mantakasa. Slednjega so v ne še povsem pojasnjenih okoliščinah ubili leta 1975. Oba obtpženca sta na začasni svobodi, oziroma se skrivata. Panzieri je tudi osumljen pripadnosti neki teroristični orga- nizaciji. Sklep prizivnega sodišča je vsekakor presenetljiv, saj so prvostopenjski sodniki obsodili Panzierija na devet let in šest mesecev zapora, I^jjacona pa o-prostili krivde zaradi pomanjka nja dokazov. RIM — Med preiskavo o aten tatu na policijske agente pred rimskim licejem «Giulio Cesare*. med katerim je bil ubit policist Evangelista, je policija priprla dva mladoletnika (stara sta 16 in 17 let), ki sta bila v posesti pra vega arzenala. Pri sebi sta imela šest pištol, sedem glušilcev in več kot sto nabojev. hajajoč iz teh ugotovitev sodniki v nadaljevanju pripominjajo, da imata obtoženca, iz 'zgoraj navedenih razlogov, »poudarjene spo-soimusti za izvajanje kaznivih dejanj* in da je prav z ozirom na njuno dnižbeno nevarnost toliko bolj p.Tinembno dejstvo, da v njiju ni nobenega znaka o kakih moralnih zavorah, kar omogoča domnevo, da bosta obtoženca nadaljevala s kaznivimi dejanji. To drži tako za časnikarja Ismana, ki je v pismu sodnikom izrecno izjavil, da ne odstopa od novinarskih načel in «da bo torej nadaljeval z protizakonsko dejavnostjo, kot tudi 7.a Russomanna, ki pozna izivrdno pomembne tajnosti, tudi če so ga suspendirali iz. službe*. Sodniki na koncu utemeljujejo razsodbo še z dejstvom, da ni nobenega pomena, če obtoženca nimata drugih sodiiih postopkov v tekvi in da ni upravičen sum o njunem begu iz države. Tako Isman kot Russomanno torej ostajata v zaporu. Na razso ^ izrazito narodnost-k>-Sana, je in ostane glavni pro-« Juvanje sožitja, prijateljstva jo^eiovanja, tako s prebivalstvom kT™ občin to in onstran meje ki jih s tako natančnimi, ti jj?0?osto pozabljenimi beseda-iw01°ea ustava. Tu mislim pred-P;-f.pri na globalni začitni zakon in PfjVaCan setn, da bi občinska u-& ®<*ala v bodoče z večjo in-poseči, da bo parla-!sjam-°?obril tak zakon, ki bo res dov . C[1 enakopravnost obeh naro-111 torej omogočil stvarnejše in ^ iw *e sodelovanje. Poleg tega 5'av!j?rai0 slovenski izvoljeni pred-ie|0v “j na vseh ravneh že sedaj ii,ju®" v duhu osnutkov zakona ki za globalno zaščito, '2 star-1'-’ ^ Predloženi in izhajati ktppj “SOa, da živita tu dva ena-ftia Vtla..naroda, ne pa privilegijih Vea.*na in manjšina, kateri Hit Priznavamo drobtinice ustavit [*avic. HU? 0CL‘nilliete sedanji politični tisi J, .1 °^čini in kakšni so od-Političnimi silami? asVrii dovol-> osveščeno, da ne % T. 0 na izzivanja in provoka-Sevttjj‘lste za Devin - Nabrežino®, “o ^'Sprijazniti se moramo, da 8vety sta" zastopana v občinskem tcpji’ uParn pa, da bo njeno za-%!?., čim manjše, jte ■ 0 k>°lj zaskrbljujoči pa so Jki n Premiki v desno v Krščan-tti jV^kraci ji. Pred petnajstimi a° s to stranko vzpostavili so-{jav® ‘n mislim, da danes vsi H>v»naj0’ da je bilo prav to so-ki ^tie eden odločilnih dejavnikov hitita °Pnern naraščanju najprej •'k n.. e strpnosti in nato sodelova-Ma občinski ravni. Verjetno gre zajezitve priseljevanja pomenijo tudi prisilno pustošenje naših slovenskih vasi, če domačini ne morejo graditi na svoji zemlji. Treba je najti pravilno rešitev. Soglašam predvsem, da je treba zmanjšati naselitveno zmogljivost, da se prepreči množično naseljevanje. S tem se tudi omeji število novih gradenj, kar pa zadeva razlaščanje, gre za ukrep, ki sodi v izključno pristojnost občine in bo zato odvisen od politične volje bodoče občinske u-prave, pri čemer mislim, da ni treba posebej poudarjati odločnega nasprotovanja Slovenske skupnosti kakršnikoli obliki razlaščanja. Vendar pa vprašanje ni, kot sem že rekel, tako enostavno. Urbanistika je tesno povezana z gospodarskim razvojem občine. Danes pa je sorazmeroma kratkoročno predvidljiv predvsem turistični razvoj, začenši s Sesljanskim zalivom, ki ga ne sme preplaviti morje železobe-tonskih rezidenc, ampak mora biti prirejen v izključno turistične namene. Vendar se mora s turizmom razvijati vsa občina; gostinstvo in agroturizem bi lahko pripomogla k temu, da ne bo v bodoče občina razkosana na dvoje; spodnji razviti in gornji nerazviti del. To pa tudi pomeni, da je treba tam, kjer bo možen intenzivnejši razvoj, poskrbeti predvsem za zaposlovanje domačinov, kajti edino tako bomo lahko preprečili izseljevanje naših ljudi bliže delovnemu mestu. Tem domačinom pa je treba seveda omogočiti moderno življenje v domači vasi. Urbanistika in gospodarski razvoj se torej stalno prepletata, zato mislim, da bo morala biti ena nalog nove občinske uprave, da pripravi predvsem razvojni načrt občine, iz katerega bodo same po sebi izhajale smernice za spremembe regulacijskega načrta. Srečko Colja (PSI) trenutku predvsem l?Vatof»?t>1-re Slede na objektivno *i jo , , 'zPada glasov na desni, Kar 8 ^ Predstavlja «Lista». jlirn i*a za(leva sedanjo upravo, “5 je Povsem poudariti dejstvo, VwVenska skupnost s svojim Vr1'1. zadržanjem pet let o-k5 ip3 njeno delovanje. Pri tem Ha vodilo prepričanje, da je ? tavp fpre^'^ komisarsko upravo da ni bilo v naši občini "a, da sJva™e alternative. Upamo J“0 v bodoče prišlo do no-•^a 0(iPrtega načina uprav-* ti-pH ot><-'ini, kakršna je naša, ?*tn |jJa. namreč delati ob popol-Htv Va"ju že'ia in P(,t-reb pre-h Obči3; ^ko na predstavniški rav-e8a sveta kot tudi na ne-h °Van' ravn' stika z ljudmi in Jatin hJa krajevnih svetov. Žal tak f' 4, pravUanja v zadnji mandat-\ K, m Prišel do izraza, ne na Slo * . delo rajonskih svetov ni Svn .^želenega učinka na u-ne v občinskem svetu, kjer v ih posamezniKov v ne- av0 : !? Sp d "c v ODcinskem sveiu, k Svir^j prepogosto kovali sklepi Serih P^d’06 posameznikov v ^strankah. Nevini n»i*Hilj perečih vprašanj Siinj.^so-nabrež.iiiski občini je ur-% 10 vprašanje. Kako namera- Stjj Prihodnje ukrepati, da se Nh a<‘varnost novih razlastitev, ^ ljujj!a<*enj ter s tem naseljeva- ko..... v vaši občini? govorimo o urbanistiki Ja>ija j. Prepogosto na poenostavil *ahko je namreč navaja- s vilkf> ke’ mn<)S° težje pa je te » bod„ Meriti in uresničiti tako, 3ti v korist občini kot skup-k°t seštevku posameznikov. Navajanje številk je pre-’ de lahko te številke poleg ImH Kateri so glavni problemi v de-vinsko-nabrežinski občini in kako gleda nanje socialistična stranka? Smatramo, da je največji problem v naši občini Sesljanski zaliv, kajti do sedaj smo preprečili gradnjo velikanskega hotelskega objekta. S tem smo gotovi, da smo preprečili nevarnost, da bi se turistične strukture spremenile v zasebna stalna stanovanja (živ primer v zgoniški občini je naselje «Girandole»). Zato smo pred letom dni v občinskem svetu soglasno izglasovati dokument o turizmu, ki namenja ta sesljanski predel izključno turistični dejavnosti. Lastnik tega zemljišča je «EDILTUR», ki mora izdelati podrobni gradbeni načrt. Tehniki se morajo držati zgoraj navedenega dokumenta. S tem smo prepričani, da smo preprečili naselitev tujcev v tem predelu občine. Mi socialisti se bomo vsestransko zavzemali, da se v celoti spoštuje sklep občinskega sveta. Drugi važen problem je gradnja kulturnega občinskega centra. V naši občini je nujno potreben ta kulturni objekt. Sploh nimamo ni kake dvorane za večje kulturne prireditve. Sedaj služi v ta namen občinska telovadnica, in ta je neprimerna. Zato se morajo vse demokratične sile zavzeti za ta tako važen kulturni objekt, ki je v načrtu že preko dvajset let. Načrt je že pripravljen. Kako ocenjujete sedanji politični položaj v občini in kakšni so odnosi med političnimi silami? Današnji politični položaj v na ši občini je resen. Na teh občinskih volitvah je predložilo kandidatne liste devet strank. Zaskrbljeni smo predvsem glede Liste za Devin - Nabrežino (meloni), ker bi se lahko glasovi tradicionalnih strank iztekli vanjo. To bi povzro čilo nevarnost, da reakcionarne in protislovenske sile prevzamejo občino. V dokaz je izjava Tombesi-ja, ki je ponudil zavezništvo Krščanske demokracije Listi za De-vin-Nabrežino. Kar se tiče odno sov naše stranke z ostalimi političnimi silami, so bili v tej mandatni dobi s KPI lojalni, saj smo skupno vodili manjšinsko občinsko upravo, s SSk so bili dobri, sode lovali smo tudi s socialdemokrati ter z nekaterimi pripadniki KD. Priznati je treba, da frontalne o-pozicije v našem občinskem svetu ni bilo. Dejstvo je, da je KD na zadnjih sejah občinskega sveta prešla v desno. Desnica KD se je ojačila s tem, da je nosilec li ste, znani desničar Tombesi, pod prt s tako imenovanimi «domačini». Prepričani smo, da je nemogoča koalicija z današnjo KD od strani KPI, SSk in naše stranke. Edina realna, dosledna in pozitivna je združitev tistih političnih sil, ki so izglasovale letošnji občinski proračun, to je KPI, SSk in nas socialistov. Zato je nujno potrebno, da naša stranka ohrani dva občinska svetovalca, kajti mi smo ključ bodoče večinske demokratične, napredne občinske uprave. Eno od najbolj perečih vprašanj v devinsko-nabrežinski občini je urbanistično vprašanje. Kako nameravate v prihodnje ukrepati, da se zajezi nevarnost novih razlastitev, novih gradenj ter s tem naseljevanje ljudi v vaši občini? Najbolj pereče vprašanje je urbanizem. Da bi imeli jasno sliko, se moramo vrniti kakih 17 let nazaj, in sicer, ko je bil sprejet prvi splošni regulacijski načrt naše občine. Ta je predvideval nič manj kot 140.000 prebivalcev. To je pomenilo, da je bila skoraj na celem našem teritoriju dana možnost za zidavo in s tem za veliko gradbe no špekulacijo. Po nekaj letih so izkušnje dokazale, da ta SRN ni ustrezal. Zato je bil sprejet leta 1957 nov SRN, ki je še v veljavi in predvideva 30.000 prebivalcev. Ta uprava se je z vsemi razpoložljivimi sredstvi borila, da bi čim bolj preprečila gradbeni elan prejšnjih let in s tem zajezila množično naselitev tujcev. V dokaz so številke, in sicer od leta 1975 do vključno 1979 se je prebivalstvo dvignilo za 38 enot. V tem času je dežela izdelala urbanistični načrt, ki določa za našo občino približno 16.000 prebivalcev. Predvidenemu številu prebivalstva po deželnem urbanističnem načrtu smo nasprotni in menimo, da ga je treba zelo znižati. Mi socialisti si bomo prizadevali, da bo varianta regulacijskega načrta in njena prilagoditev deželnemu urbanističnemu načrtu čimprej izpeljana. Pri izdelavi variante, ki jo bodo izdelali poverje ni tehniki, morajo nujno upoštevati potrebe naravnega razvoja prebivalstva, kakor tudi rezultate socialno - ekonomske študije, ki bo pripomogla k razvoju in rasti kra-ških vasi. Današnji SRN skoraj preprečuje domačinom gradnjo stanovanjskih hiš po naših slovenskih kraških vaseh. Mi socialisti smo se vedno zavzemali, da bi imel naš občan pravico do lastnega stanovanja. Po zelo dolgi borbi je vendar prišlo do konkretnega sklepa občinskega sveta, da se da nalog tehnikom za študij zemljišča za gradnjo ljud skih hiš (PEEP). Nasprotni pa smo gradnji, v naši občini, ljudskih stanovanj za občane drugih občin. Vsaka občina naj skrbi za lastno prebivalstvo. Tehniki, ki i-majo to nalogo, so prejeli smernice, da se ne razlastijo zemljišča domačinov. Nasprotno, treba je ponovno pridobiti oni teren, ki so ga domačini prodali tujcu, to je zem ljišče, imenovano «MONTUBI». Do sedaj ni bilo v naši občini nikakršnega primera razlastitve za gradnjo ljudskih hiš. IVAN KOŠUTA IZ KRIZA SLAVIL 80. ROJSTNI DAN Pisma uredništvu Danes, 1. junija, bo ob 10. uri v škedenjski cerkvi slovesna maša ob prisotnosti narodnih noš ob priložnosti poimenovanja osnovne šole po domačinu in skladatelju Ivanu Grbcu. GOSPODARSKA ZADRUGA V BAZOVICI vabi na LJUDSKI PRAZNIK ki bo danes na zadružnem vrtu Poskrbljeno za jedačo in pijačo. Igral bo ansambel «POMLADs> V četrtek je v krogu svojih dragih slavil 80. rojstni dan Ivan Košuta iz Križa, po domače Nini Pro-cesijev. Nini se je rodil 29. maja 1900 v številni zavedni kmečki družini. Bilo je namreč 16 otrok in Nini je bil šesti sin Marije in Kristjana Košute. Takoj po končani ljudski šoli je Nini pomagal staršem na kmetiji. Pozneje se je zaposlil v Trstu pri žeieznici in bil kot nešteto naših slovenskih železničarjev premeščen v razne kraje Italije. Leta 1925 se je oženi! z domačinko Marijo Košuto-Kocjanovo, ki mu je v zakonu povila štiri otroke, ki so vsi živi. Čeprav je dolgo let živel v Italiji, je kot zaveden Slovenec vedno govoril s svojimi otroki svoj materinski jezik. Kako je bila zavedna njegova družina, sta pokazala sinova Boris in Lucjan. Prvi je bil partizan v NOB, medtem ko je bil mlajši sin dalj časa pri ljudski milici v Kopru. Po drugi svetovni vojni se je Nini vrnil v svoj rojstni kraj in se vključil v delo za narodni preporod. Ni bilo prireditve ali manifestacije, na kateri ne bi bil prisoten. Še danes redno obiskuje naše prireditve, posebno v Kulturnem domu. Tako v delovnem okolju, kot med znanci je bil Nini zelo cenjen in spoštovan zaradi prisrčnega in veselega značaja. Današnji slavljenec je že dolgo let zvest čitatelj našega dnevnika, čestitkam svojcev in prijateljev se ob tem jubileju pridružujemo tudi mi in mu želimo še mnogo srečnih, zdravih in veselih let. M. M. V Trstu je umrl Leopold Bavčer Dragi nrimorski! Rad bi povedal svoje mnenje v zvezi z razstavo domačih vin v Lonjerju oziroma v zvezi z nagradami. Nisem strokovnjak za vino, rad pa popijem kozarec in še več, če je res dobro. Dobrih vin ni manjkalo, bil pa sem zelo presenečen, ko med nagrajenimi nisem opazil imena tistega, čigar vino je šlo najbolj v prodajo, kar je pač lahko dokaz, da je bilo njegovo vino dobro in predvsem pristno, lonjersko. Mislim na Antona Gombača, za katerega vem, da je med največjimi lonjerskimi pridelovalci, da ima o-krog 1000 trt in da pridela, odvisno pač od letine, od 35 do 50 hektov domače kapljice. Prav je, da pride v letih za nagrado na vrsto čimveč naših vinogradnikov, ki nekaj dajo na to, da pridelujejo domače vino, saj jim je treba tudi na tak, prej moralni kot denarni način, dati priznanje. Za Antona Gombača, danes 80-letnega krepkega in zavednega Lonjerca vem, da se s trtami ukvarja že od rane mladosti, morda že 70 let in da je tudi taka zvestoba zemlji, trtam in kletarstvu nekaj vredna, posebno še v naših malih razmerah. Ne vem, če bo Gombač zadovoljen, da sem vam napisal te vrstice. Nikomur nočem ničesar vzeti in tudi nočem oporekati odločitvam članov žirije, vem samo, da je bilo njegovo vino na razstavi dobro in po moji oceni vredno priznanja. Vaš prijatelj (sledi podpis) Občinska vinska razstava v Nabrežini: do srede možnost prijave Nabrežinska občinska uprava bo v začetku julija, točneje 5. in 6. priredila že tradicionalno občinsko vinsko razstavo, ki bo letos 19. po vrsti. Na razstavi lahko sodelujejo vsi vinogradniki, ki živijo v občini in ki so lani pridelali vsaj 10 hekto litrov vina na svojem posestvu. Vsi, ki so zainteresirani, da razstavijo svoje vino, naj se obrnejo na občino in sicer v urad soba štev. 16 na g. Grudna. Prijave spreje majo do srede, 4. junija. Prijavljene vzorce bo že uvodo ma ocenila posebna komisija, ki bo med vsemi izbrala tiste, ki bodo pripuščeni k razstavi. Razna obvestila Društvo slovenskih upokojencev v Italiji sporoča, da je odhod izleta v Maribor dne 7. junija (sobota) iz Trsta ob 6.30 s Trga Oberdan, izpred sedeža dežele, in obenem sporoča, da prijavljeni lahko dvignejo spored izleta v sredo, 3. junija, na sedežu, kjer so se vpisali, od 10. do 12. ure. Sindikat slovenske šole - tajništvo Trst obvešča neučno osebje v sta-ležu, da je na sedežu sindikata, Ul. Filzi 8, vsak torek in petek od 16. do 18. ure na ogled ministrska okrožnica o premestitvah za šolsko leto 1980/81. Rok zapade 16. junija. ;s, 1. junije, . Opčinah v prostorih športnega društva Polet, Konkonelska ulica 1, srečanje borcev 19. SNOUB Srečka Kosovela. Razpravljalo se bo o socialnih in zdravstvenih zadevah ter o urejevanju dokumentacije borcev in izvolitvi domicilnega pododbora. Šolske vesti Kino i Aldebaran 16.30—22.00 «Bob Marly live». Barvni film. Nazionale 15.30—22.00 «Quella super-porno di mia figlias>. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ariston 16.30—22.00 «Si salvi chi vuole*. C. Cardinale. Barvni film. Ritz 16.00 «H ladrone». E. Monte-sano. Eden 16.00 «Tom Hom*. Steve Mc-Queen. Barvni film za vsakogar. Exeelsior 17.00 «Temporale Rosy». Barvni film za vsakogar. Grattacielo 16.00—22.15 «La collina dei conigli*. Barvni risani film. Fenice 16.30 «Manaos». Fabio Testi. Barvni film za vsakogar. Mignon 16.30—22.00 «11 festival del-la Pantera rosa». Barvni risani film. Filodrammatico 15.30—22.00 «1 ra-gazzi fic - fic». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00 «La spada nella roc-cia». in «Tuffy e Toffy orsetti mattaehionb. Barvni risani film. Moderno 16.30 «1 Barracuda*. Barvni film za vsakogar. Aurora 16.00—22.00 «L’uomo venuto dall’impossibile». Barvni film za vsakogar. Capitol 16.30 «11 lupo e 1’agnello*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 15.15 «Caffe ex-press». Barvni film za vsakogar. Volta (Milje) 15.00 «California suite*. Barvni film za vsakogar. Dijaki in dijakinje srednje šole «Fran Levstik* s Proseka in iz Križa vabijo na zaključno šolsko prireditev, ki bo v petek, 6. junija, ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku. Poleg pestrega programa bo zamejska pesnica Marija Mijot podelila bralne značke. Osnovna šola Albert Sirk iz Križa vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo 5. junija ob 20. uri v župnišču. Na osnovni šoli «M. Gregorič* bo zaključna šolska prireditev 3. junija ob 11. uri. Prireditvi bo prisostvoval mladinski pesnik Miroslav Košuta, ki bo podelil bralne značke. V osnovni šoli Virgilij šček v Nabrežini bo šolska razstava danes, 1. junija. Umik od 9. do 12. ure in od 16. do 20. ure. Vljudno vabljeni. V osnovni šoli Dragotin Kette v Ul. sv. Frančiška 25, bo 3., 4. in 5. junija razstava ročnih del in risb od 8.30 do 12.30. Zaključna šolska prireditev bo 5. junija ob 10.30 v šolskih prostorih. SKI UNION priredi enodnevni izlet na Jezersko in Goričane dne 15. junija. Za dvodnevni izlet v Maribor, dne 7., 8. junija, je še nekaj prostih mest. Informacije na sedežu združenja v Ul. Valdirivo 30 -telefon 64459. Združenje UNION priredi dvodnevni izlet v Maribor dne 7. in 8. junija. f Čestitke V petek je ugasnil prvo svečko IGOR GHERDOL. Iskreno mu čestitajo mama, papa, noni, nono in stric. Pred dnevi je v Trstu v starosti 67 let umrl nekdanji borec Leopold Bavčer, ki je bil po rodu Križan, a je že dolga leta z družino prebival v mestu. Pokojni Leopold je stopil v enote narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije 15. maja 194/, potem ko je bil dolga leta kot italijanski vojak priprt v angleških taboriščih v Afriki. V enotah NOV je opravljal službo letalca vse do leta 1946, ko se je vrnil v rojstni Križ, kjer je z družino prebival nekaj let, preden se je dokončno preselil v Trst. Leopold Bavčer je bil član kriške sekcije VZPI-ANPI in je aktiv no prispeval pri gradnji vaškega spomenika padlim za svobodo. liiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiimmiiuiiiiifiiiiiiiiiiiimiiiHininniiimiiiHiimiiiiiiiiiniiimiiimiiiiiiiiiiiiuii Po sodnih pozivih zaradi lepljenja lepakov v Titov spomin Prispevki v solidarnostni sklad za kritje globe mladincem Vabilu Slovenske kulturno-gospo-darske zveze za zbiranje sredstev v solidarnostni sklad za kritje glob in drugih stroškov, ki so padli na mladince v zvezi z lepljenjem lepakov v počastitev Titovega spomina, se odzivajo številni naši bralci, čeprav akcija preko raznih ustanov in organizacij še ni stekla povsod. Prispevke v ta sklad bomo objavili do nadaljnjega v nedeljskih številkah. ZA SOLIDARNOSTNI SKLAD SKGZ Drago Sedmak daruje 10.000 lir, Stanko 10.000 lir in Franc Brus 5.000 lir, V spomin na Draga-Luča Škerla-vaja darujejo Duša in Učo Jurkič 10.000 ter Lidija in Mario Šušteršič 10.000 lir. Sekcija KPI Prosek-Kontovel daruje 50.000 Ur iz blagajne in 50.000 Ur od nabirke na volilnem shodu za sklad, ki ga je razpisala SKGZ v pomoč mladincem, ki jih je prizadel sodni postopek zaradi akcije v počastitev Titovega spomina. Celestina Turk daruje 10.000 Ur, Ivan-Miče Malalan 50.000, Rudi Jugovič 10.000, Pepi in Milči Škabar 5.000, Zdenka ŠavU 10.000, družina Malalan (Trebče) 50.000, Rožica Počkar 10.000, Mara in Neva Fer jančič 10.000, Anica in Marčelo Šva-gelj 20.000, Anica in Marcel Malalan 20.000, Celestin Glavina 20.000, Romana Bloccari 10.000, Maks Kralj 10.000, Vladimir Budin 10.000, Antonija Žvab Albi 10.000, družina Dov gan 10.000, Kalc (Padriče) 5.000, Silvana Malalan 15.000 lir. Ob obisku razstave Edvarda Kardelja, darujejo: Ivanka Sedmak 5 tisoč Ur, Alojzija Kralj, 1.000, Ivanka Kralj 1.000, Danila Tavčar 1 000 ter Alma Reschitz in Marica Škabar 5.000 Ur. Danes, NEDELJA, 1. junija RADOVAN Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.47 — Dolžina dneva 15.28 — Luna vzide ob 23.02 in zatone ob 7.37 Jutri, PONEDELJEK, 2. junija Proglasitev republike Vreme včeraj: na j višja temperatura 18 stopinj, najnižja 12,4, ob 18. uri 17,8 stopinje, zračni tlak 1007,4 mb. ustaljen, veter 4 km na uro zahod-nik, vlaga 63-odstotna, nebo poobla-čeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE RODILI SO SE: Stefano Cozzo-lino, Roberto Sponza, Lisa D’Aniel-lo, Marina Gobbo, Sarah Bettoso, Eleonora Spacal, Lorenzo Ciuciat, Beniamino de Simon, Andrea Si-gura. UMRLI SO; 62-letni GUberto Va-scotto, 77-letni Ferdinando Briscek, Včeraj -danes U Takojšnji in brezplačni pregled vida O Recepti za nove leče pri ob novitvi vozniškega dovoljenja L) Očala za branje, barvanje leč in popravila naočnikov POPUSTI OPTIKA FOTO - KINO MARUŠIČ Ulica S. Nirolč 33. tel. 60227 73-letni Giuseppe Poropat, 71-letni Ettore Weber, 69-letni Ottavio Ticu-lin, 80-letna Maria Colledani vd Besednjak, 85-letni Ettore Almani, 78-letni Stefano Cruciatti, 56-letm Giovanni Piccini, 71-letni Alfredo Predonzan, 85-letni Carlo Hlača. OKLICI: zavarovalni agent Gian-ni Libero Russignan in univerzitetna študentka Cynthia Tinudin, uradnik Giovanni Clocchiatti in u-čiteljica Marina Amodeo, delavec Alberto Chiandotto in bolničarka Cristina Ferluga, težak Rocco Cuc-chiara in frizerka Olga Iorio, finančni stražnik Angelo Polese bi gospodinja Angelina Orlacchio, karabinjer Filippo Manuele in delavka Maria Ronzitti, trgovski agent Francesco Walter Pansini in trgovka Daniela Borin, strojnik Clau dio Budicin in uradnica Maria Giu rini, cevar Franco Zotti in bolni čarka Patrizia Centi, zdravnik Bru no Pinamonti in univerzitetna štu dentka Maria BartoUni, zdravnik Gianfranco Furlani in farmacevt ka Tiziana Valich, profesor srednje šole Zvonko Legiša in profesorica srednje šole Susanna Pertot, uradnik Walter Sturman in uradnica Luciana Agostini, finančni stražnik Sergio Facco in trg. pomočnica Bruna Križmanič, trgovec Ennio Colasuonno in trg. pomočnica Luciana Bettinelli, zdravnik Benno Urban in farmacevtka Hrissi Has soura, delavec Dino Contento in delavka Ileana Criso, mornariški častnik Alberto Dollinar in gospo dinja Loredana Marchetti, vzgojitelj Alessandro PereUi in socialna delavka Anna Corva, delavec Ren zo Marchio in trg. pomočnica Silvana GagUardo, trgovski agent Fulvio Possa in uradnica Renata Minca, občinski uslužbenec Miche-le Portuese in delavka Rita Bassa ni, pomorščak Roberto Frausin m uradnica Donatella Maraston, zidar Santo Liccardi in gospodinja Rosal ba Giambirtone, uradnik Piergior-gio Coloni in uradnica Roberta Ti-rello, tiskar Maurizio Cipressi in otroška vzgojiteljica Marina Delise. '““i d ^ kinofotO| • ^Tegulin ul. maziini 51 ,z 735361 DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV aprile 6. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Drevored XX settembre 4, Ulica Bernini 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Drevored XX settembre 4, Ulica Bernini 4. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure tel. 732627; predpraznična od do 21. ure in praznična id 11 20. 'ire tel. 68441. LEKARNF V OKOLICI Bol junec: tel 228 124; Bazovica tel. 226 165; Opčine; tol. 2114K11 Prosek: tel. 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225596; Nabrežina: tel 200-121: Sesljam tel. 209 197, Žavlje teL 213137; Milir: tel. 27M24. LOTERIJA BARI 38 90 75 16 23 CAGLIAR1 77 59 54 15 26 FIRENCE 52 60 64 40 63 GENOVA 58 2 48 20 69 MILAN 60 24 13 48 37 NEAPELJ 1 51 23 44 73 PALERMO 15 26 24 40 44 RIM 43 42 40 16 54 TURIN 53 60 70 28 49 BENETKE 22 65 7 74 60 ENALOTTO X 2 X XXI 1 X X 1 X X Izleti si GLASBENA MATICA TRST ŠOLA GLASBENE MATICE TRIJE NASTOPI GOJENCEV Jutri, 2. junija, ob 20.30 Podružnica Skedenj v Ukmarjevem domu Podružnica Boljunec v gledališču «F. Prešeren* Podružnica Nabrežina in PD «1. Gruden* v dvorani «1. Gruden*. Kam 7., 8. in 9. junija? Vsi na ŠAGRO na KRMENKO OTROCI OSNOVNIH ŠOL Josip Ribičič in Karel Širok vabijo na SKUPNO ZAKLJUČNO PRIREDITEV ki bo v četrtek, 5. junija, v Kulturnem domu ob 19. uri. SPORED: recital osnovne šole Karel Širok ob 35-letnici osvoboditve. Otroci osnovne šole Josip Ribičič z dramatizirano pravljico MIŠKOLIN in s pevskim zborom. Vabljeni! SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL vabi na ZAKLJUČNO PRIREDITEV ki bo v sredo, 4. junija, ob 20.30 v prostorih Dijaškega doma. OSNOVNE ŠOLE dolinskega didaktičnega ravnateljstva VABIJO na skupno zaključno šolsko prireditev v torek, 3. junija, ob 20. uri v občinski telovadnici v Dolini. SMUČARSKI KLUB DEVIN Danes, 1. junija DRUŠTVENI PRAZNIK KLUBA v MAVHINJAH KRI« ŠPOftTNI PRAZNIK 6„ 7. IN 8. JUNIJA 1980 Odbor za poimenovanje osnovne šole v Skednju VABI NA SLOVESNOST OB POIMENOVANJU SOLE ki bo danes, 1. junija, ob 17.30 V nedeljo, 8. junija, bo ob 17. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah KONCERT OTROŠKEGA PEVSKEGA ZBORA «VESELA POMLAD» Na koncertu bosta predstavila svojo prvo veliko ploščo ansambel «GALEBI» in vokalni tercet «MAVRICA». Plošča je te dni izšla pri TGP HELIDON v Ljubljani. Nastopila bosta tudi «ZVE ~ ansambla «RDEČI NAGELJ* in «ZVEŽDE». VABLJENI! SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja za SREDNJEŠOLCE 27., 28. in 29. junija TRIDNEVNI IZLET PO SLOVENSKI TRANSVERZALI od doma na planini Razor po grebenu bohinjskih hribov do doma Zorka Jelinčiča na Črni prsti. Vpisovanje na sedežu društva, Ul. sv. Frančiška 20/U., 3., 4. in 5. junija od 19.30 do 20.30. 12 -11 — 10 - KVOTE 5.754.000 lir 279.100 lir 27.900 Ur ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV RAZPISUJE NATEČAJ za idejni načrt spomeniškega parka v Bazovici, ki naj vključuje sedanje obeležje in ga ovrednoti. Natečaja se lahko udeležijo slovenski zamejski umetniki, arhitekti, slikarji, kiparji, ki jih Odbor izrecno vabi k sodelovanju, in pa vsakdo, ki želi prispevati s kvalificiranimi predlogi k pobudi. Rezultati tega natečaja bodo razglašeni in načrti objavljeni ob priliki proslave 50-letnice ustrelitve bazoviških junakov, dne 7. septembra 1989. Vse informacije in tehnično pomoč bo nudil arhitekt Franjo Kosovel v Narodni in študijski knjižnici v Trstu, Ulica sv. Frančiška 20, ob sredah, petkih in sobotah od 9. do 12.30 in od 15. do 18. ure. KULTURNI BOM V TRSTU 70-LETNICA GLASBENE MATICE & MU* m GORIŠKI DNEVNIK 1. junija 1980 ZAKLJUČEK DVODNEVNEGA OBISKA PRI SKGZ Delegacija SZDL Hrvaške včeraj v Beneški Sloveniji in v Gorici •V V Čedadu se je seznanila z napori beneških Slovencev za osnovne narodnostne pravice - Srečanje na SKGZ v Gorici - Sprejem pri županu De Simoneju in ogled prehoda Štandrež Delegacija So. ialistične zveze delovnega ljudstva Hrvaške se je včeraj mudila v Beneški Sloveniji in v Gorici. Na se-’ : prosvetnega društva Ivan Trinko v Čedadu je goste pozdravil član teritorialnega odbora SKGZ in predsednik odbora za " jpodarska vprašanja Dino del Medico, ki je orisal nancre za kulturno in gospodarsko rast Slovencev na Videmskem ter akcijo vseh Slovencev v If*!iji za dosego zakona o globalni zakonski zaščiti, v okviru katere Beneški Slovenci zahtevajo od oblasti uradno priznanje svoje narodnostne identitete in iz tega izvirajoče najosnovnejše narodnostne pravice. Vodja hrvaške delegacije Ivo I-vekovič je v odgovoru dejal, da je Hrvaška, kakor tudi celotna Jugo slavija zainteresira za krepitev sodelovanja in da je slovenska manjšina v tem sodelovanju aktivni dejavnik. Popoldne so se gostje s Hrvaške, ki so se v petek v Trstu govarjali z izvršnim odborom SKGZ ter so obiskali nekatere pomembnejše u-stanove in organizacije, mudili v Gorici, kjer jih je na sedežu SKGZ v imenu teritorialnega odbora pozdravil dr. Mirko Primožič. Osvetlil je razmere, v katerih živijo in de' jejo goriški Slovenci, ter pri tem nanizal podatke o družbeno političnem, kulturnem in gospodarskem udejstvovanju. Goste je se- Gun ŠOLA GLASBENE MATICE GORICA priredi v torek, 3. junija 1980, ob 20.30 v novih šolskih prostorih v šolskem domu v Ulici Croce v Gorici PRVO ZAKLJUČNO PRODUKCIJO gojencev goriške šole Glasbene matice. Vabljeni! znanil tudi z gradnjo Slovenskega kulturnega doma. Nadalje je omenil žrtve, ki jih naša skupnost daje za izgradnjo pomembnih mednarodnih komunikacij ter zahteval v zameno, da oblast omogoči naši skupnosti možnosti vsestranskega razvoja. Ko je govoril o političnem vzdušju na Goriškem, je dejal, da smo že pred osimskim sporazumom imeli ob tej meji zadovoljive odnose. Vodja delegacije SZDL Hrvaške I-vekovič je izrazil zadovoljstvo nad organiziranostjo Slovencev v Italiji in nad njihovo vključitvijo v družbeno dogajanje. Vloga mostu, ki jo manjšina opravlja, je pozitivni prispevek za Evropo, je dejal I-vekovič ter dodal, da se za usodo manjšine r zanimajo samo v Sloveniji, -"pak tudi na Hrvaškem. Ob koncu je izrazil zadovoljstvo nad skoraišnjo dograditvijo slovenskega Kulturnega doma v Gorici ter ponudil sodelovanje hrvaških kulturnih ustanov. Bivanje t-vaške delegacije se je sklenilo na goriš!: r m žunanstvu, kjer se je sprejema udeležilo tudi zastopstvo SKGZ skupno s predsednikom Borisom Racetom. Župan De Simone je v pozdravnem nagovoru poudaril odprti značaj Gorice in prizadevanja za njeno gospodarsko in kultur io povezavo s širokim zaledjem. V tem okviru je posebno mesto "-ioisal nrav skorajšnji izgradnji mednarodnega mejnega prehoda Štandrež V zahvali za županove pozdravne besede in za podarjeno knjigo o »/rnfln.n«: ~~ T a : x občinskega odbora, nekateri občinski svetovalci ter predstavništvo SK GZ so nato pospremili hrvaške goste na gradbišče mednarodnega mejnega prehoda, kjer so lahko u-gotovili, aa so dela na tem objektu že zelo napredovala. *Pogreb predsednika Tita v Beogradu bo šel v zgodovino po tem, ker so se na majhnem prostoru zbrali mogočneži vsega sveta, tisti, ki nas lahko pripeljejo v mir, in oni, ki nas lahko upropastijo», je dejal časnikar Enzo Bettiza na volilnem zborovanju PLI prejšnji dan v Gorici. Svoj govor, ki ga je v celoti posvetil odnosom EGS - Jugoslavija, je začel prav s Titovim pogrebom, na katerem je, skupno s predsednico parlamenta, predstavljal EGS, v kateri je njemu zaupano predsedniško mesto komisije za stike z Jugoslavijo. Enzo Bettiza je sicer ves svoj govor na volilnem shodu v mali dvorani UGG, ki se ga je udeležilo kakšnih 60 poslušalcev (to je bilo doslej najuspešnejše zborovanje) u-glasil na liberalno strujo, vendar iiiiiiitiiiifiuiiiijiiiiimMiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtnifiiimnuMiiiituittitiiiHiiiiiifiiiiiiHiimiiiiiitimt NA OSNOVNI ŠOU IN V VRTCU V Ul. Vin. VENET0 Z VESELO PRIREDITVIJO KONČALI ŠOLSKO LETO Starši so z navdušenim ploskanjem nagradili požrtvovalno delo vzgojiteljic in otrok Petru in Eriki Černič z Vrha se je pridružil bratec MARKO Srečni družini čestita odbor društva krvodajalcev iz Sovodenj. ENZO BETTIZA NA ZBOROVANJU PLI Vzajemni interesi osnova sporazuma EGS - Jugoslavija Osimski sporazum pomeni predvsem sodelovanje - Gledati na leto 2.000 V dvoranici zavoda Lenassi v Gorici, je bila včeraj dopoldne zaključna prireditev učencev in učenk o-snovne šole in malčkov, ki obiskujejo otroški vrtec v Ul. Vittorio Ve-neto. Na prireditvi so bili prisotni številni starši nastopajočih otrok, ki so skupaj z vzgojitelji in predstavni-zgodovini Gorice, je Ivekovič opi-1 ki šolskih oblasti do kraja napolnili sal namen obiska hi vaške delegacije SZDL pri SKGZ ter dejal, da predstavljajo Slovenci v Italiji in Italijani v Jugoslaviji most za sodelovanje med obema sosednima državama. Župan De Simone, člani dvoranico. Prireditev se je pričela z nastopom cicibanov iz otroškega vrtca, ki so v sinjih in rožnatih predpasnikih zapeli venček otroških pesmi., Veseli ringaraja «Kolo mladosti* je zaključil njihov nastop, ki je žel navdušeno odobravanje občinstva, posebno pa staršev. Učenca osnovne šole sta nato napovedala naslednjo točko: nastop učenk in učencev 5. razreda, ki so uprizorili kratko i-grico o svetu pravljic.' Na odru so se v pisanih oblačilih zvrstili škrat, Sneguljčica, Rdeča kapica in druge osebe iz otrokom najbolj priljubljenih pravljic. Vsi učenci so nato pod vodstvom učiteljice Nataše Paulin - Petarin zapeli šopek narodnih pesmi in končali prireditev z veselo pesmijo Vrtiljak. tako realistično, da je zajel avtentične interese tako Italije kot celotne evropske skupnosti in Jugoslavije. Mimo tega, da je bil objektivno informativen in poučen za tistega, ki ne pozna juogslovanske samoupravne socialistične ureditve in zgodovinskih prelomnic, ki so mejniki na poti graditve nove družbe, je Bettiza osvetlil potek pogajanj, ki so bila v začetku diskriminacijska za Jugoslavijo, z letošnjim sporazumom od meseca aprila pa je Jugoslavija dobila pravičnejši status pridružene članice. Bettiza je nato osvetlil reformo iz leta 1975, ki je privedla do o-krepitve samoupravljanja, «Stabilnost v Evropi ne more biti odvisna od malenkostnih poslov v trgovini z mesom ali lesom. Morda me kakšen moj prijatelj v Trstu ne bo razumel, toda po Afganistanu, Iranu in Titovi smrti smo sklenitev tega sporazuma pospešili, ker je Jugoslavija objektivno ogrožena, čeprav ima zavidljivo notranjo stabilnost. Hoteli smo dati varnost e-dini komunistični državi, ki je priznala državljanom pravico do potnega lista, svobodo, ki jo mi liberalci cenimo,» je dejal Bettiza in svoj govor nadaljeval z navajanjem tehničnih nadrobnosti iz sporazuma. Ko je govoril o osimskem sporazumu, ki ne izpostavlja najprej industrijske cone m Krasu, ampak sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo, je Bettiza dejal, da kot Dalmatinec. ki ni fanatik, zagomrja prijateljstvo z Jugoslavijo. Potrebno je, da se srečajo razvita tehnologija in potrebe tržišča. Obmejna trgovina, kakršna je sedanja, nima perspektive. Za naše obmejne kraje je zanimiva samo razvita Jugoslavija. Potrebno je imeti pred seboj projekt za leto 2.000. Gorica lahko postane iztočnica za vsakovrstne komunikacije ne samo z Jugoslavijo, ampak tudi z drugimi državami srednje in vzhodne Evrope Mnenja slovenskih kandidatov v Gorici Marko Waltritsch (PSI) iiiiiiiMiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiifiiiiiuiiiiiitiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiititiiiliiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SLOVENSKI FOTOKROŽEK . »SKUPINA 75» vabi v sredo, 4. junija, ob 20.30 v klubsko dvorano »Simon Gregorčič* na Verdijevem kor-zu 13 v Gorici na PREDVAJANJE DIAPOZITIVOV ki so bili ocenjeni in sprejeti na 6. republiški razstavi barvnih diapozitivov in na DLA Primorska 80, v priredbi Fotoki-nokluba v Novi Gorici. Prikazali bomo 102 diapozitiva 52 avtorjev republiške razstave in 77 diapozitivov 36 avtorjev DIA Primorske. Med temi tudi one članov goriške Skupine 75. SI SE ŽE VPISAL V SLOVENSKO POLETNO SREDIŽČE? ČE SE NISI, POHITI! Vpisujejo v Dijaškem domu v Gorici, Svetogorska 84, (cl. št. 83-495 Podporno društvo za Goriško neumorno deluje že 34 let V ŠTANDREŽU se nacla’juje PRAZNIK ŠPARGLJHV Danes ob 11.30 nagrajevanje slikarskega ex tempore; ob 19.30 nastop pevskih zborov. Člani prosvetnega društva »Štandrež* uprizorijo veselo igro »Jubilej* Čehova. Sledi plesna zabava Na voljo odlični šparglji ter domača jedača in pijača. Tiho in skromno deluje Podporno društvo za Goriško že od leta 1946 v korist naših ostarelih ljudi in naše mladine. Prejšnji večer je bil na društvenem sedežu 31. letni občni zbor društva. Vodila ga je predsednica dr. Tanja Mermolja. Poročala je o delovanju društva v času 1978t79. Finančna sredstva, s katerimi društvo razpolaga, so skromna in dotekajo iz članarine in raznih prostovoljnih prispevkov. Namenjajo jih predvsem slovenskim šolam in otroškim vrtcem. O delovanju društva je podrobneje poročala tajnica Jožica Smet. Člani društva so razdeljeni v štiri mestne okraje, posamezne skupine so še v Pevmi, na Oslavju, v Pod gori, v Štever.janu, Štandrežu, So vodnjah in Štmavru. Sedaj ima društvo 304 člane. V zadnjem ča su je društvo nudilo podporo starejšim bolehnim ljudem, Podpore so dalje dali ditoškemu domu. zavodu »Sv. družine*, nakupili so knjižne darove za potrebe slovenskih vrtcev in šol tako v mestu kot na podeželju. Čfani so t"d; v sklad za potresence v Črni gori nabrali skoro milijon lir. Blagajni ško poročilo je zatem prebrala Ta tjana Plahuta, za nadzorni odbor je spregovorila Vilma Bregant. Z eno samo spremembo je bil potrjen stari odbor. V njem so Dr. Tanja Mermolja, dr. Kazimira Pavlin. Jožica Smet, Tatjana Pia buta, Marko VValtritsch. Mirjam Budtona. Cvetka Gruden ter poverjeniki Branko Kuzmin. Vilma Bregant, Slavko Štekar, Cvetka -Gruden. V nadzornem odboru so rdv. Peter Sancin, Vilma Bregant in Nadja Cussigh. J. S. Umrla je Marija Leban-Cej Na krvmberškem poko olišču so v petek pokopali Mirijo Leban roj. C?j, ki je dosegla častitljivo starost devetdesetih let. Mlada leta je pre živela v skromni kmečki družini v Ln’-ah. potem se je, še pred prvo vojno, omožila v Standrež z Anto- nom Lebanom. Mož je bil delavec, ona se je bavila z vrtnarstvom. Imela sta štiri otroke, Štefko, Silvo, Danjela in Gabrijela. Sin Danjel je že leta 1942, med prvimi, odšel v partizane, umrl je decembra 1944. Njo in moža so zaprli najprej v Ulico Barzellini. zatem je bila na Kostanjevici, skupno s hčerko Štefko sta morali obe Lebanom v taborišče Frosinone, mož pa je bil do kapitulacije Italije v taborišču v Zdravščini. Tudi sin Gabrijel je šel k partizanom, bil je v 1. prekomorski brigadi. Jeseni leta 1943 so se Lebanovi vrnPi domov, nacisti pa so odpeljali v taborišče Auschuhtz hčer Silvo. Leta 1952 so se Lebanovi iz Štan-dreža preselili v Kromberk. Marija ie pri sinovih bivala v tem kraju blizu Nove Gorice. Naj ji bo lahka domača zemlja. ft Evropski poslanec PSI Ripa di M e? n a se bo jutri, v ponedeljek, ob 18.30 v mali dvorani UGG srečal z občani. V Novi Gorici umrl prof. Vlado Bertoncelj Nedavno je v Novi Gorici nenadoma umrl profesor Vlado Bertoncelj. Med primorskimi šolniki je u-žival velik i '-d, saj je bil med tistimi slovenskimi izobraženci, ki so tekqj, po vpjiji prihiteli v Npjo Gorico, da so ji dali potrebnega zagona, da se je v tem mladem slovenskem mestu začelo pravo živ)jetije. In toV. Šfertončblj je na švrijem področju pokazal vse svoje vrline. Dajal je iz svoje-a obsežnega znanja in bogatih pedagoških izkušenj naši skupnosti v obilni meri. In takrat je bilo to nadvse potrebno. Takoj po vojni je bilo treba začeti po vsej svobodni domovini vse znova. Še posebej pa velja to za Novo Gorico, ki je takrat šele nasta.;a'a. In Vlado je bil med li.stimi, ki so pomagali graditi mlado mesto ob Soči. Tov. Bertoncelj je bil nekaj let po vojni ravnatelj gimnazije v Novi Gorici, ki jo je vzorno v-dil. Zavoljo svojega umirjenega nastopa, tolerantnosti, trezne presoje, široke razglednosti, lepih in I umanih odnosov do mladine kot tudi : ’ je užival i.. poren ugled. Sicer strog, a vesten, nepristranski vzgojitelj in izobraževalec ter organizator, je bil med mladino priljubljen, spoštovali pa so ' i tudi starši, poklicni tovariši in občani. V Novi Gorici je tudi deloval v raznih društvih ter v družbeno političnih organizacijah in s tem mnogo prispeval k napredku šolstva, a tudi k medsebojnim odnosom med prebivalci tega obmejnega področja. Tudi po upokojitvi ni Bertoncelj držal rok križem. Na poslovodski šoli za blagovni promet je poučeval matematiko in fiz":o ter tudi tako prispeval s j delež, da je ta šola napredovala in vzgojila številne spo- sobne komercialiste. Prof. Vlado Bertoncelj je bil rojen v Gorici 26. junija 1905, a leta 1919 je morala vsa družina zapustiti Gorico in se je preselila v Maribor. Tam je Vlado konča! učiteljišče in j’ po maturi učiteljeval na raznih šolah na štajerskem. Po diplomi na višji pedagoški šoli v Zagrebu pa je poučeval na deški meščanski šoli v Mariboru vse do o-kupacije. Deloval je žeto aktivno tudi izven šolo v raznih društvih in organizacijah, r’asti se je udejstvoval pri Sokolu, Glasbeni matici, Pedagoški centrali in še kje. Poleg vsega pa je bil še odličen fotoamater. Potem ko so Nemci okupirali Maribor. r-i je Bertoncelj umaknil v Ljubljano. Tam se je preživljal s priložnostnim delom, obenem pa je kot al ivist deloval v Osvobodilni fronti. Takoj po osvoboditvi je nostal prvi načelnik za prosveto in kulturo v mariborskem okrožju. Na tem mestu jo ogromno pripomogel za naglo ureditev in normaliziranje šolrt r in ce’otnega kulturnega življenja, ki ga je okupator docela uničil. To mesto je potem zapustil, ker je bil še bolj potreben v Novi Gorici. Z njegovo smrtjo nismo izgubili samo odličnega pedagoga, ki je sodeloval tudi v slovenskih dnevnih in pedagoških listih s tehtnimi članki, marveč tudi sijajnega človeka, dobrega družinskega očeta, zglednega občana in odličnega tovariša. Imel je močno razvit čut za skupnost in socialnost. Vsakomur je rad pomagal. STANKO ANDOLŠEK Pravijo, da se bodo po nedeljskih občinskih volitvah v Gorici stvari nekoliko zasukale in da bodo socialdemokrati odrinjeni iz večinske koalicije. če bo res tako, seveda če bodo volilni rezultati to dopuščali, potem bo morda tudi res. da zaveje tudi v Gorici nov veter in da ne bo več v goriškem mestnem odboru socialdemokratov, tiste sile, ki je do nas Slovencev večkrat nenaklonjena in ki je tudi zaustavila nekatere premike v našo korist, ki so jih celo demokristjani načenjali. Četo ti so bolj zrelo od Zucallija gledali na nove odnose ob italijansko - jugoslovanski meji in s tem v zvezi tudi, vsaj v krajevnem merilu, na odnose med italijansko večino in slovensko manjšino. Marsikdaj smo pozitivno ocenili nekatera stališča dosedanjega župana do naših kulturnih pobud, saj je občina, prvič v zadnjih dveh letih, pristopila tudi k sodelovanju z našimi kulturnimi društvi, zgradila, po predolgem moledovanju, novo slovensko osnovno šoto v Ulici del Bro-lo (to je prva šola za slovenske o-troke v mestu, za katero je kdajkoli poskrbela goriška občina!). Vse to pa ni bilo dovolj. Biti v o-poziciji pomeni oceniti pozitivno to, kar napravi občina pravilno, ožigosati to, kar je nepravilno! Sploh niso upoštevali Konzulte za slovenska vprašanja, ki smo jo zahtevali in tudi dosegli socialisti v času naše prisotnosti v levosredinski upravi. Ko smo socialisti šli iz odbora, so drugi pustili konzulto ob strani, ta je delala, njene izborne dokumente pa so dali v zaprt predalček odbornikov. Prav tako niso upoštevali stališč rajonskih konzult, ki so si prizadevale pomagati občinski upravi pri reševanju raznih vprašanj. Niso upoštevali stališč naših kmetov in na naša prigovarjanja, da je vendarle treba ugotoviti kako je s kmetijskim vprašanjem na posebni konferenci, so odgovarjali z zavlačevanjem in šele v teh dneh. nekaj dni pred volitvami, so izdali knjigo o goriškem kmetijstvu. In. kar je najbolj hudo, sploh niso upoštevali zahtev štandreške skupnosti, ki je predlagala, da bi tovorno ‘ postajališče uredili na zapuščenih travnikih letališča hi ne na rodovitnih vrtovih Jeremitišča. Ostro smo kritizirali postopanje sredinske večine v teh petih letih, nismo sprejeli vsega, kar so nam vsilili z revizijo regulacijskega načrta De Simone, Zucalli in Costa. V IIIIIMIIIIIIllllMIlllIllIf IIMIIIIMI iIllIlllIllllMIlMIIMIIIIIIIIIIIIIUIIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIflMIIIIIIMIIIMIIIIIIIIl ŽE SPET VELIKO NESREČ OB KONCU TEDNA OB 10-LETNICI DELOVANJA TRGOVINE AUTOmMTURE GORICA BRUNO RUSTJA ULICA ROSSINI 19 — TEL. 81-8S6 v juniju 1980 dobijo vsi odjemalci simpatično darilo Lesena okna in balkonska vrata Vam nudi po ugodni ceni A6R0F0REST Ul. San Michele 334 INDUSTRIJSKA CONA GORICA Tel. (0481) 87-154 Pridržana prognoza za Tržačana ki sta se ponesrečila v Dolu Nesreča se je zgodila včeraj zjutraj v bližini vojašnice finančne straže Kaže, da bo konec tedna že spet minil v znamenju številnih prometnih nesreč. Že včeraj in v petek ponoči so jih na goriških cestah zabeležili celo vrsto. Najhujša se je pripetila včeraj zjutraj na državni cesti skozi Dol v bližini financarske vojašnice. V nesreči so bile tri o-sebe ranjene, cd teh dve zelo hudo in so si zdravniki pridržali prognozo. V tržaški splošni bolnišnici se zdravita 19-letni Federico Bais iz Ulice Tolmezzo 18 v Trstu, ter 19-letna Chlara Welker, prav tako iz Trsta, Ulica Ponticello 36, v Gorici pa se zdravi 20-letni Giuliano Sadar iz Ulice Settefontane 12, ki je v nesreči zadobil le nekaj lažjih poškodb. Trojica se je peljala v avtu vrste mini minor v smeri iz Gorice proti Trstu. Zaradi neprimerne hitrosti ali drugega vzroka (mladeniči so menda neč prekrokali v družbi z nekaterimi prijatelji iz Gorice) je vozilo, ki ga je upravljal Bais, j naenkrat močno zavilo v levo stran, j zadeto v obcestno drevo ter se odbilo zopet na desno stran, kjer je udarilo ob železno ograjo ter nato , obstalo počez na cesti. Reševalcem ; se je nudil strahovit prizor, saj so 1 vsepovsod ležale razbitine avtomobila. Ponesrečence so prepeljali najprej v goriško, za Baisa in Wal-kerjevo pa so odredili takojšen prevoz v tržaško bolnišnico, spričo njunega hudega stanja. Zapisnik so napravili orožniki iz Tržiča. Po zdravniško pomoč se je zatekel 18-letni Marco Poiana iz Ma-riana, Ul. Leonardo da Vinci 4. V petek zvečer ga je v Foljanu, v neposredni bližini gostilne Al caccia-tore, povozil avtomobilist. Gledališča Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, jutri ob 19. uri v gledališki dvorani v Solkanu, Bertolt Brecht: Prividi Simone Machard. Predstava za red EGŠC. Omenjeno delo bo na sporedu tudi v sredo, četrtek in petek. Prispevki V spomin na pokojno Terezo Re-ner prispeva učno in neučno osebje gimnazije - liceja »Primož Trubar* 140.000 lir v dijaški sklad. Ludvik Peric g Peči je daroval 5000 lir v sklad za mladince, ki jih preganja sodstvo zaradi lepljenja plakatov v spomin predsednika Tita. Namesto cvetja na grob Mile Pe-tejan daruje družina Jurija Pahorja iz Rupe 30 tisoč lir za društvo krvodajalcev iz Sovodenj. Družina Delpin - Sami iz Podgore daruje 10.000 lir v sklad za mladince, ki jih preganja sodstvo zaradi lepljenja plakatov v spomin predsednika Tita. Sinoči je v miru zaspala naša draga KAROLINA GERGOLET por. GERGOLET (mama J0VANEŽEVA) Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Mož in otroci z družinami Doberdob, 1. junija 1980 da si ne želimo povratka na desno. Ne želimo si vladnih formul, ki nalagajo delovnim ljudem vsa bremena in ščitijo interese ožjih, privilegiranih skupin. Ne želimo si upraviteljev z dolgimi prsti in skisano fantazijo, ko je treba ustvarjati gospodarske, družbene in druge programe, ki naj vodijo državo, dežele, pokrajine in občine v osemdeseta leta. Slovenci zelo jasno vemo, kaj pomenijo premiki na desno in napredovanje tistih političnih sil, ki želijo potrditi stara družbena ravnotežja, utišati napredne misli in odvreči predloge delovnih ljudi. Prav iz vrst tistih, ki skušajo ovirati napredek in prizadevanja po bolj demokratični družbi, raste najodločnejše nasprotovanje našim zahtevam po pravicah, ki nam pritičejo in po globalnem zaščitnem zakonu. Izid upravnih volitev bo pogojeval vsedržavno politično klimo in seveda konkretne izbire vlade, pogojeval pa bo tudi manjše krajevne enote, kot so občine in krajevne kcnzulte. Če smo zelo konkretni, moramo povedati, da bodo volil i izidi bistveno vplivali na razvoj in življenje Gorice in Goričanov, Italijanov in Slovencev. To lahko brez težav dokažemo. širši javnosti je znano, da je pokrajinski nadzorni odbor preprečil uporabo slovenščine v bodočih in prvič voljenih rajonskih konzul-tah. Marsikatera slovenska občina je dobila opomine in prepovedi, ker je uradno uporabljala tudi slovenščino. Za tem napadom na naš jezik so seveda tiste skupine, tisti ljudje in zakaj ne tudi stranke, ki nočejo dokončno priznati Slovencem pravic. Odgovornost volivcev je v tem, da izbirajo na podlagi takšnih dejstev, odgovornost levice in seveda KPI je, da se bo preko svojih svetovalcev v občinskem svetu in v kon-zuitah borila za uveljavljanje žalitev Slovencev. Omenili smo vprašanje jezika, ki pa ni edino, ki Slovence prizadene. Naše mesto živi važne trenutke. Poglabljajo se stiki med Italijo in .Jugoslavijo, našo občino in našimi sosedi preko meje. Tu moramo biti prisotni kot subjekt ali «most» med dvema narodoma. Tega pre„. nja občinska uprava ni hotela in nas zato ni upoštevala. Naloga KPI, ki predstavlja del Slovencev bo v tem, da si prizadeva za uveljavljanje naše slovenske skupnosti v Gorici. Gradijo se pomembne infrastrukture, mislimo predvsem na štandrež. Nove strukture morajo dati gospodarstvu v našem mestu nov kisik. Ne smemo pozabiti, pa, da se ti objekti gradijo na razlaščeni zemlji, ki je bila slovenska. Edino pravo povračilo ra škodo je, da se Štandrežu. omogoči nov gospodarski in splošni razvoj, Slovenci bomo morali biti prisotni pri gospodarskem razvoju mesta in pri upravljanju struktur. Omeniti moramo še kmetij-stvo,v kjer smo Slovenci V0QPW deležem, tej panogi je treba omogočiti urejen in racionaliziran razvoj, podobno vpija za, obrtpištyq. Pri teh vprašanjih so bistveno soudeležene vasi kot so Oslavje, Štma-ver in Pevma. Niti ni n.pr. vseeno, kako se bo razvila kriza podgorske predilnice. Včasih pozabimo na prisotnost Slovencev v samem mestu. To pri _________________________a . sotnost je treba uveljaviti. Ni dobro, bodoče bo občina morala drugače ! **• ko govorijo o kulturi v Gorici, gledati na vso našo realnost. Svet 'ocu-ejo slovensko kulturno živVie-je v kriza, zato je nujno, da izkori-1 stimo to, kar nam narava daje. Ne j smemo še vnaprej uničevati rodo- j vitnega in donosnega kmetijstva. I ■ stočasno moramo poskrbeti, da bo študirajoča mladina dobila ustrezne zaposlitev. Tudi na našem področju, v raznih obrtnih delavnicah in manjših tovarnah, ki ne smejo o-nesnažiti okolja. Nočemo novih primerov Sevesa ali Torviscose pri nas. Tudi zato težimo socialisti k temu, da bi se Qorica bolj povezala z drugimi občinami v pokrajini. Na vsem področju med Gorico, Krminom in Gradiščem je dovolj prostora za manjše tovarne. Istočasno je treba najti možnost industrijskega sodelovanja z jugoslovanskimi tovarnami, ki nam lahko nudijo marsikatero koristno izhodišče in dajo zaposlitev sedaj brezposelni mladini. Kaj hočemo socialisti napraviti za slovensko prebivalstva Gorice, štan-dreža, Podgore, Pevme, Oslavja, Štmavra in tudi Ločnika? Najprej upoštevati predloge slovenske konzulte in rajonskih skupščin. Nadaljnjo gradnjo stavb za slovenske šole, tudi v južnem delu mesta. Soudeležbo občine v razvijanju slovenske kulture v mestu in v vaseh: naša društva in ustanove igrajo prav tako važno vlogo kot italijanska ali furlanska. Več sodelovanja tudi na kulturnem področju s Slovenijo, ne preko nas, marveč v sodelovanju z nami. Osimski sporazum je treba ures-i/ičiti, tudi v tistem delu, ki zadeva našo globalno zaščito! In še. Vedno več je v našem mestu starih ljudi. Občina jim mora dati vedno večjo oskrbo. Prav je namreč, da tudi na tak način spoštujemo ljudi, na katere družba pozablja, ki so v slabših časih kot so današnji, toliko pretrpeli. Pereč je stanovanjski problem. Vsi moramo pristopiti k reševanju tega, ki tako prizadene zlasti mlajše prebivalce. Pristopiti moramo k temu resno, ne pa demagoško kot to delajo bodisi v nekaterih javnih uradih bodisi v nekaterih namišljenih stanovanjskih zadrugah, kjer veliko govorč, ne napravijo pa ničesar. Občina, po našem mnenju, ne sme pozabiti niti na mladino. Zato morajo vedno bolje in brezhibno poslovati otroški vrtci, šole, športne na prave. Mladini moramo nuditi to, kar je potrebno, da ne bo zašla na tista nova pota, pota uživanja mamil in terorizma, po katerih hodi neka mladina v drugih krajih države. Odločnost in resnost torej, brez neučinkovite demagogije! zitivno ozračje sodelovanja in Pria teljstva med narodi. 'jh Občinska uprava našega p1®? pa vsega tega ni znala uaynosti. Sprejeta je bila z deljenimi mnenji je M* čudno, saj obravnava boleče ■ obdobje, ki v i. nfPosredna posledica jašistične strahovlade I trnri *n v Slovenskem primorju, v prvi vrsti I (j f slovenskemu in hrvaškemu življu pa tudi pro-I Oibanjem italijanskega prebival- | ’ jg ‘ Mladi raziskovalci 'so se vprašanja množič-»seljeranja istrskih Italijanov po jugoslo-»rgTl osvoboditvi Istre, lotili s pogumopt in precej Obrn! °urerhenitev. ki so doslej pogojevala vsako cui:L-nc^vanle tega vprašanja v italijanski publi-j?1 m zgodovinopisju. *ovp *** naravno- do ie delo kljub priznavanju po pristopa k problemom vzbudilo določene kritike tudi pri nekaterih slovenskih publicistih in zgodovinarjih, saj najbrž ni bilo mogoče pričakovati, da bi se mladi raziskovalci, tudi ob najboljši volji, mogli v enem samem delu dokopati do _ povsem objektivnega prikaza dogajanja pred več kot 30 leti, tudi zaradi objektivnih in morda subjektivnih težav pri izkoriščanju virov. Odraz take kritike je bila ocena, ki jo je v našem dnevniku z dne 18. maja t.l. objavil znani primorski politični delavec Branko Babič. Babičevim navedbam sedaj odgovarja predsednik Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v deželi Furlaniji-Julijski krajini prof. Giovanni Miccoli. Prepričani smo, da je taka izmenjava ocen, mnenj in pojasnjevanj koristna in da lahko samo prispeva, k nadaljnjim raziskovalnim naporom, ki naj privedejo do vsestransko objektivne osvetlitve takratnih dogajanj in njihovih zgodovinskih vzrokov. Zato je Primorski dnevnik odprt še novim ocenam in razmišljanjem, (jk) o loštovano uredništvo! j.. nedelj°, 18. maja, je v Vašem ‘ lMku Branko Babič prispeval oceno knjige «Storia di un Ocena je v bistvu stroga 4if'V knjige- Ne morem si kaj, Bab^ “i pripomnil, kako se v tem *eva ocena — pa čeprav z na-e8a konca in iz nasprotnih vJ*°v — baje. z oceno najbolj n Qt) italijanskih nacionalistov ,-nred kratkim so nam na pred- ■ 'u so tako dolgo sejali strup v našin i taK0 ‘as>h krajih. tato, da prikažem, kako nas nih zastarelih in togili misel- l,ikam°rcev v črno ‘ tehniki ne Privede. Sicer pa ni j! da taka naključna proti- {3® sha janja še niso dokaz, da tj^jjria di un esodo» dobra Zgonika knjiga, dasiravno sam da je. Rad bi zato izko->n 1 B°stoljubje vašega dnevnika Nvih 1 vse,:>'ne nekaterih Ba-da rili opazk, tudi z namenom, in/ri^rimo s poti neka dvoumja dj VPtinesemo k umirjeni in tvorov i ?Vnav' dogodkov in spopa N ‘ Pripominja, da mnogih vi-jitn . c* niso mogli preučiti, ker n>so bili dostopni. Res je. Ni 7®?- da smo zajemali le iz brisov CLN» in le poredko-ved\lz. nasprotnega tiska». Na-'U to'Z ^ Nostro Avvenire», C rstra Lotta», <'I1 Lavorato-Ce Ted kominformom), «La Vo-dLf?, Popolo». «Primorskega rav»n i* jv n*č koliko (ne bom bo iJal strani: sleherni bralec se listen' 0 Prepričal že ob bežnem tej ju Po knjigi). Prav tako ni rtih’, •a 80 črpali zgolj iz časopis-bkov r-°V' Preučili so obilico od-ln odredb Vojaške uprave jrfiovanske armije in CRLN, ki % jjJe nbiavljal Uradni vestnik betem00 navajali; kaj naj šele tih i, ° 0 Pomembnih arhivskih vi-’ 50 jim bil: na voljo, o pro-iiih dnih brošuricah in zapisa-še j Rabinih. Ni dvoma, da so Hiso^Bi viri, a izkazale se je, da Ij ^dostopni. Gre za okoliščino, ii sL^LUpna mnogi, raziskavam ^ tn- e zgodovine.. Menim pa. ^ bi iS° .!1‘ opravičilo, da se jih hi l *°tili: politični tisk in peres-N laliko izvrstno pričata o 'kf°N izvrstno pričata '■ o 0iJ?aravr'ai'Osti, o mišljenju ftejijBediščih vojujočih se strank. n.e odkrivata vselej vseh na-Ntrat m zakulisja, lahko pa če-izkrčita pot podmenam, bij razčlembe v raziskavi se Mo t k*11 Pogledu zdijo zgledne. l>i hi, j®0'siceršnji viri dostopni. - prav storil, da jih “'stven° navede in o njih pove, v čem Ih or.«0 sPreininjajo obnovo dogajanj s; ne- ki iih delo vsebuje. Te-,ludi sicer pričakujemo od ^dist utemeljitvami oprcmlje-Jčati !jsiie- Preudobno pa je spu-*e v polemiko z meglenim l*i s/ ,Vai|jem na mnoge vire. ki ^ rj-, g® ni'h bilo treba domoči, ®bra2i P' jih natanko navedel in . Bdi <,Z1 ujd1 pomembnost. vijiup86 mi, da se je Babič lotil "N o- naPrejšnjim nezaupanjem. ^nji1 te vem pojasniti, kako je V ^ffpisati, da se v knjigi na 11 riva,-Stl1 srečujemo s trditvijo NaW;.J1 julijske krajine po Ju-i ‘ , Vem. kje je na to h rabli °h na letel. Redko se 39ji0“a izraz rzasedba* («oc-. t rir^6**’ Pa čeprav je v zve-’,Jišhl.f^raci-iami, ki so bile tudi J? g» „■ značaja, utemeljen in Si*,c*r - kot kaže - tedaj S V'1 .uporabljali celo v zaup-v-^osi Sovar,ju med italijansko V° (ei„°Vansk') komunistično par-?SaKriJ na primer P. Spriano: ;®ho t?* Partito Comunista Ita-b' dal;A T°rino 1975 od strani £v»nj‘je)- Pisci so si pri ozna-iuNf.,,^1. a'ijih sporov stalno •tivn0a 1 d® bi uporabljali ob-i..'°Pisno izrazoslovje ali pa pi'Je bilo takrat v rabi. Kaj-Kaditi? 'zostali tudi izraza «o- 'n »osvoboditi* pri o-,.^8?,, najC’j. ki so privedle do čdlf! .ftrani 12 50. 94 itd.). 1*1 oiai briletno muditi se pri ta-f in ^ku.riih. toda terjata jih !(• nacist’ in fašisti (glej 5r s llt ________________ (! J!.Se,)'na Babičeve polemi-Ji- na prim«, v glavo, ii^ju n, I,!?bič ;x>trebo po potr andskega značaja osvolx>-uuja Slovencev in Hrva- janja. Ni smoter zgodovinskega raziskovanja v polemiki s preteklostjo pa tudi ne v izrekanju obsodb ali podeljevanju odvez: skuša naj dejstva pojasnjevati in doumevati notranjo vzročnost poe- dinih stališč: zato zlepa ne shaja s propagando in z neposrednim političnim bojem. Vtis imam, da je Babič to prezrl. Tudi sam sem — kot trdi Babič o sebi — prepričan, da je sleherni pomenljiv dogodek iz preteklosti vreden zgodovinske osvetlitve in resne diskusije. Hkrati pa sem prepričan, da se morata taka osvetlitev in di- | skusija vselej pričeti pri skrbi za razumevanje raznovrstnih naspro tujočih in si spopadajočih se sta lišč, ne pa pri togem presajanju sodb, ki so tedaj razvnemale polemiko: le ob tem pogoju bo tudi zgodovinsko raziskovanje doneslo k boljši bodočnosti. Ko se Vam opravičujem za obseg pisanja, se Vam hkrati zahvaljujem za gostoljubje in Vas prisrčno pozdravljam. Giovanni Miccoli Predsednik Instituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji - Julijski krajini ..................... ZADNJA PREMIERA SEZONE V SSG Neizkoriščene ponudbe Mrožkove izzivalne ideološke drame «Tango» Preveč utišana tragika situacije v korist zunanje teatralike in komičnosti tov (če naj ostanemo le pri naših krajih). Bralcu se vsiljuje misel, da mu ga pisci knjige odrekajo! Dalje trdi Babič, da bi bilo potrebno uokviriti povojno dogajanje v Istri v širši kontekst sil, ki so si stale nasproti v drugi svetovni vojni in teženj narodov, ki so stremeli po drugačni podobi povojne Evrope in sveta. Zdi se mi, da je knjiga, temu zadostila v mejah možnega in nujnega za razumevanje nekaterih potez poznejšega dogajanja: ni se pa spuščala v ponavljanje splošnih resnic, ki bi ga pač že kazalo presegati. Črno-belo slikanje, ki se mu Babič — kot kaže — prepušča, nas po mojem mnenju ne vodi daleč po poti zgodovinskega spoznavanja: pa tudi ne po poti zorenja občasne in politične zavesti. Trditev, da knjiga očita osvobodilni borbi jugoslovanskih narodov iredentizem je nesmiselna in izvira iz dvoumja: «iredentizem» pomeni enostavno hrepenenje neke narodnostne skupnosti po zedinjenju. Trditev, da se v osvobodilni boj jugoslovanskih narodov v naših krajih niso prikradle nacionalistične primesi je izredno optimistična, če se le o-zremo na tedanje okoliščine, na globino nasprotij, na objektivne težave pri tvornem premagovanju skrajno napetega položaja, ki ra je že sicer hudo bremenila dediščina fašističnega nasilja. Naivna in abstraktna je misel, da utegnejo preganjanje, zatiranje in razmerja, kakršna je Vpeljal fašizem, gladko mimo neke skupno-: šti. ne da bi je prizadela ali o-kužila. Take primesi so bile neogibne in ne vem, čemu bi jih po tridesetih letih in v tako spremenjenih razmerah dalje tajili. Kdor se je količkaj izkusil v zgodovinskih raziskavah in ne želi obtičati pri propagandi, ve, da se nove družbe rojevajo skozi krastave prevleke prejšnjih. Mar po nepotrebnem navajamo sovjetsko izkušnjo? Mar smemo trditi, da se niso po tisti izkušnji in po tistem zgledu kovala vodstva večine komunističnih strank in zatorej tudi jugoslovanske? Ne vem, kakšen smisel naj ima prezreti dolgo pot, ki jo je odtlej prehodila Zveza komunistov. Priznavanje lastnih meja, napak, spodrskov, krivd je znamenje moči, ne pa šibkosti. V delu «Nazionalismo e neofa-scismo nella lotta politica al con-fine orientale (1945-1975)» je naš zavod z obilico gradiva izpričal znake vztrajanja in prebujanja fašizma v naših krajih: vendar z razločki, s pojasnili, ne da bi metal vsega v en koš in z jasno u-sodno besedo glede nacionalističnih sestavin, ki so se prikradle v Jugoslaviji naklonjen tabor. (Glej strani od 6 dalje). Babiču je bilo tisto delo pogodu (glej Primorski dnevnik 29. novembra 1977). Danes pa izreka sodbe in zagovarja stališča, ki presegajo v današnji čas miselne vzorce izpred tridesetih let in ki zanesljivo ne nudijo sprejemljive razlage tedanjega doga- VTISI S SREČANJA PESNIKOV IZ VSE JUGOSLAVIJE Miting poezije v Djakovici Primorske bibliografske vesti Prizor iz Mrožkove drame «'lango», s katero je Slovensko stalno gledališče končalo svojo abonmajsko sezono 1979-80. Prav gotovo bo to delo na sporedu tudi na začetku prihodnje sezone, kar velja tudi za ljudsko igro «Neurje» na Cijakovo besedilo Dramsko delo Slawomira Mrožka «Tango» vabi k novim interpretacijam in odrskim realizacijam. Delo je zelo odprto in čeprav je bilo napisano leta 1965 (petnajst let je kratko obdobje, ki pa je lahko v današnji epohi prizorišče številnih sprememb) sproži številne niti, ki ga vežejo na današnji čas in na današnje probleme. V tem smislu bosta tudi naše razmišljanje in naša ocena predstave, ki jo je upri-zggilg Slovensko stalno gledališče, vsaj delno odgovarjala vabilu k interpretaciji Tanga, (kar noče iz-, zveneli-kot. nasilje aad predstavo). V prvem delu igre se srečamo s paradoksno situacijo. Družina, ki jo sestavljajo v bistvu tri generacije (nona in stric — mati in oče — sin) živi v duhu «avantgarde». Oče Stomil je avantgardni umetnik, ki se izživlja z eksperimentiranjem, ves družinski sklop sledi njegovi «umetnosti» in modelu «avantgard-•nega» življenja. Značilnosti takšnega življenja so antikonformizem, splošen nered, ki gre od obleke pa do spolnosti. Skratka, uveljavljeno je načelo, naj vsakdo dela, kar hoče. To stanje je posledica dolgoletnega prizadevanja modernih umetnikov in ljudi, da bi prekoračili stare, ustaljene meščanske norme. Nov model življenja pa je le vrhnja plast, «forma». Tako vidimo, da so Stomilovi eksperimenti neumne igrače, svobodna ljubezen je le brezplodno izživljanje, nevezanost na norme je le votel kaos. Skratka, položaj v katerem živi naša družina, je le kodificirana in skrajno površna nevezanost, konvencionalni kaos. Avantgarda in avantgardnost nista nosilca kvalitetnejšega življenja, ampak surova džungla. Ideje in ideologije novega življenja, želje po razbijanju starih kalupov so se razkrojile v najslabše: nevezanost pomeni nespoštovanje sočloveka, tek k novemu prepuščenost praznim in brutalnim dejanjem, o-svobajajoča igra je postala gostilniško kvartopirstvo. V bistvu se je forma popolnoma odtujila vsebini, jezik, ki naj bi bil nosilec novih pomenov, je v bistvu le še jezik niča in praznine. V tem prostoru najde svoje mesto lumpenproletarec in surovež Edek. Problem se torej razširi, ne gre za neko Mrožkovo polemiko z avantgardnim umetniškim gibanjem, ampak za spopad z ideologijami, ki obljubljajo novo zemljo in v hipu zaobljube pozabijo na človeka, na pot v globine našega bivanja. Iz te situacije raste upor sina Arturja. Upor ne prinaša novih kvalitetnih predlogov, sin je uastpl v zmaličeni družbi,, tako je njegova jeza klic k nasilnemu prevratu. Kako jalov je ta prevrat in prazen' upor dokazuje drugi del predstave, ko se avantgardna družina preobleče v stare «konvencio-nalne» obleke, ostanejo pa nemogoča razmerja med ljudmi, ostane praznina, ostane tragična navezanost na najbolj plitve «forme» življenja, bankrot idej in želj po novem. V tem svetu lahko triumfira le brezobzirno nasilje. Mladi kon-testator Artur propade, ker je vezan na plamenček človeškega, na nitko ljubezni, lebdi pa v votlem prostoru. Zato zavlada brutalni in močni Edek. Režiser Franci Križaj (dramaturg predstave je bil Taras Kermauner) je v prvem dejanju poudaril elemente teatralike, farso in komične situacije oziroma dovtipe. Po našem mnenju je bil glas praznine, nasilnih razmerij med ljudmi, skratka, tragika situacije preveč utišana. Položaj, v katerem živimo (tudi konkretni italijanski trenutek), daje vrsto sugestij, ki pa v prvem dejanju (in v igri nasploh) ne najdejo pravega odmeva. Ni morda dol mladine (in ne samo mladine) izkoreninjen in utopljen v svetu, kjer ostajajo ideje in vrednote črepinje? Ne raste morda nasilje prav v praznini in v želji po uporu, ki temelji na izgubljenosti, na neracionalnosti a hkrati v fanatičnem iskanju otokov, ki pa so v bistvu prazni. Nit razmišljanja o družbeni in osebni Literarno ustvarjanje je v sodobni družbi prevzelo čisto drugačno vlogo, kol jo je imeL v preteklih obdobjih. Pri našem narodu, ki je bil vedno na prepihu obstojnosti, ki se je vedno moral potegovati za osnovne pravice življenja, je imela književnost vseskozi narodnoobrambno funkcijo. Vtisi in doživetja iz Djakovice, malega trga ob albanski meji na Kosovem. pa so me potrdili v veri, da književnost malega naroda ni nujno književnost ki mora nenehno skrbeti za preživetje in za ohranitev narodnostnega bistva ali i-dentitete. Miting poezije v Djakovici je pomenil pmznik pesniškega ustvarjanja, pomenil je prostodušno in globinsko doživeto srečanje ustvarjalcev, ki se zberejo z vseh strani Jugoslavije, si izmenjujejo izkušnje, se pogovore o težavah in etapah svojega ustvarjalnega življenja, si sežejo v roko in v srce kot pravi, iskreni prijatelji. Djakoviški miting poezije se je letos odvijal že sedemnajstič po vrsti. Prireja ga društvo književ 'nikov iz Djakovice v sodelovanju z društvom književnikov iz Prištine. Djakovica j« po Strugi (v Makedoniji) največ ja manifestacija umetniške besede v verzih v Jugoslaviji. Letos so se je udeležili, poleg najbolj znanih in priljubljenih pesnikov iz Prištine, Djakovice, Kosovske Mitroviče in drugod iz Kosova, tudi pesniki iz Vojvodine, Hrvatske, Makedonije in Slovenije. Iz Ljubljane se je mitinga udeležil Zlatko Zajc. V Djakovici smo se zbrali 23. maja dopoldne; opoldne pa so nas organizatorji razdelili na tri skupine in nas popeljali v tovarne in šole, kjer smo brali svoja de la. Mene so popeljali v šolski center v sami Djakovici. kjer nas je poslušalo kakih štiristo študentov. Pozdravili so nas z burnim ploskanjem. pesmi oa so poslušali z živim zanimanjem — na koncu sem jim moral prebrati še eno pesem v slovenščini. Glavna manifestacija se je odvijala v soboto, 24. maja v Domu kulture v Djakovici. Na literarnem večeru je sodelovalo okrog 30 ustvarjalcev iz vse Jugoslavije. Dom kulture ie bil nabito poln, zunaj pa ie čakalo še okrog tisoč ljubiteljev poezije, ki v dtiorani niso našli mesta. V prvi vrsti je sedel Fadil Hodža, član predsed- stva SFR Jugoslavije, ki je po rodu iz Djakovice in ki je pozorno prisluhnil našemu branju. Glavnim predstavnikom sodobne kosovske poezije je ljudstvo navdušeno ploskalo in skandiralo — sploh je bilo v dvorani vzdušje takšno kot na kakšnem nogometnem stadionu. Česa podobnega si pri nas — kar zadeva literarnih večerov — sploh ne moremo predstavljati. Ko je bilo večera konec, se mi je približal- tov. Hodža in mi čestital ter povprašal po Slovencih v Italiji. Poleg doživetja iskrenega zanimanja za poezijo, me je prevzelo tudi njihovo gostoljubje. V treh dneh Djakovice se je med nami stkala resnično globoka prijateljska vez; albanski kolegi — velika večina kosovskih prebivalcev, so Albanci in v albanskem jeziku tu di višejo — so me sprejeli z od priim srcem in so me pred odho dom hoteli na vsak način prepri čati, da bi ostal še kakšen dan pri njih. Toda odhod je bil neod ložljiv — izhajal sem z velikim bogastvom v duši, poln kosovske topline, poln raznolikih vtisov in poln številnih novih prijateljstev. BORIS PANGERC krizi je v predstavi prerahla, razčlovečenost protagonistov, njihovo življenje v tragikomičnih maskah premalo zaznamovano? Stomila je igral Alojz Milič. Sledil je režiserjevemu tlorisu in u-stvaril karikaturo avantgardista, psevdo umetnika, ki se igračka z otročjimi eksperimenti. Ni pa pokazal, da je nosilec bankrota neke ideje, ki je postala le prazna in nevezana. oblika, figura umetnja-koviča je v svojem bistvu tragična, pripravljena, da sprejme nasilje in hlapčevstvo. Livij Bogateč je igral mladega upornika Arturja. Poudaril je določen fanatizem, ki je posledica šibkosti in revščine. Njegova figura pa je bila morda preveč v kontrastu z ostalo družino. To pomeni, da ni dovolj izstopala Arturjeva prvinska navezanost na žalostno površinsko::t forme, ki je temelj vsej družini. Upor starta iz revščine, razvija se v odsotnosti nekih globljih predlogov za drugačno življenje in tragično usahne tam, kjer upornik spozna, da ni zmožen niti nasilja. Začetni položaj Bogatca v vlogi Arturja šibi nastop v drugem dejanju, ko se dokončno pokaže prva podoba upora in upornika. Miranda Caharija je bila Ala, dekle, ki se zaplete v razmerje z Arturjem. Igralka je podala lik dekleta, ki s pametjo koketke ponuja svoje telo, nevezana spolnost dobi v figuri pomen lahkožive nebrzdanosti. Morda je to za Alino podobo premalo, morda je dekle tovo razdajanje poslednja obala tavanja med umirajočimi sencami. Stric Evgenij je bil Stane Starešinič, podal je karikirano podobo starčka, ki je presedlal iz «stare-ga» na «novo» ne da bi v bistvu vedel, zakaj gre in je tako ohranil nostalgijo po lepih starih časih in seveda vrojeno strahopetnost. Bogdana Bratuž je bila nona Evgenija, igralka je uprizorila nono, ki je še otročja in a prilagaja situaciji, kvartanju in gledanju plehkih televizijskih oddaj. Brez kakršnega koli občutka se motovili o-krog truge mrtvega moža, niti do smrti nimajo junaki drame globljega odnosa! Lidija Kozlovič je bila Stomilova žena Eleonora. Tudi tokrat se srečamo z žensko, ki nima odnosov ne do ljubezni ne do ljudi. Kozloviče-va pa v bistvu ni izbrala tistega prostora, ko govori o groteskni maski, ki drsi po slepi ulici neo-srečujočih užitkov. Po našem mnenju je bil najprepričljivejši nastop Antona Petjeta, ki je skozi vso predstavo razvil Edkovo podobo grobe brutalnosti in surove sile, ki se ob zaključku sprosti v mesarskem uboju in slepi volji po oblasti. Petje je dal celoti predstave dovolj močno noto. Igralce smo ocenili v luči prvega dejanja. Drugo dejanje pomeni vrh, konflikt med Arturjem in Ed-kom, Arturjev propad in zavlado Edkove brutalne sile. Do sedaj smo uporabljali večinoma pridev nike kot so brutalnost, praznina, krutost in podobno, s tem nočemo odvreči komičnih in grotesknih situacij, zdi pa se nam, da je pred stava v prvem dejanju le preveč drsela v smer teatralnih efektov, poudarila karikature in farso, izostale pa so nekatere najbolj tem ne niti. Drugo dejanje se zmrači, pripravlja se končna nevihta: plesišče traeičneea tanga. Ton igre se dokaj izpremeni. občutimo pa, da gre za nekakšen preskok, ki v prvem dejanju ne najde prave in do kraja premišljene utemeHitve. Arturjev propad s težavo odkriie naieloblie korenine. Ala prikaže lučko ljubezni in ljubosumja, ki pa ne izzveni najbolj polno, kot konsekvenca daljšega procesa in tavanja. Ostali liki se pomikajo v ozadje, najmanj nepričakovano ukrepa Edek. Ne odvračamo torej groteskno komičnih situacij in mask, ne odvračamo teatralike, mislimo pa, da so bile v Tangu, ki smo ga gledali v izvedbi SSG, premalo izrabljene nekatere možnosti, ki vežejo delo na naš čas in na našo' situacijo. Delo režiserja in seveda ACE MERMOL§A (Nadaljevanje na 8. strani) ZBORNIK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO, nova vrsta XIV-XV, 1978-1979, Ljubljana 1979 V zborniku, ki ga izdaja Slovensko umetnostno-zgodovinsko društvo, je vrsta zanimivih strokovnih člankov, ki v celoti ali vsaj delno obravnavajo primorske kraje in ljudi. Ferdinand Šerbelj je tokrat objavil katalog Cebejevih del (str. 81-113) kot prispevek k razpravi o tem slikarju, rojenem v Ajdovščini, ki je bila objavljena v prejšnji številki zbornika. Katalog obsega 93 doslej ugotovljenih del, tako tistih, ki so bila registrirana na terenu kot tudi onih, ki so danes znana po arhivskih sporočilih ali v tiskanih podatkih. Slikar Ferdinand Runk (1764-1834) je med drugim upodobil vedute slovenskih krajev, med njimi tudi tiste primorske kraje, v katerih se je mudil na poti proti Trstu. Posebno ga je pritegnil kraški svet, saj je tankočutno opozoril na lepoto jame Vilepice, Pivške jame in Črne jame. Razpravo Runkove vedute slovenskih krajev je napisala Ksenija Rozman (115-139). Tomaž Brejc je v razpravi Francesco Trevisani v Rimu in Kopru s podnaslovom k sliki Zasmehovanje Kristusa iz koprskega sv. Bassa (str. 177-182) postavil hipotezo, da je avtor koprskega Zasmehovanja Kristusa prav Francesco Trevisani, najznamenitejši v 17. stoletju v Kopru rojeni slikar. Članek Vesne Bucič Meščanske skrinje v Sloveniji (str. 183-189) obravnava tudi skrinje iz Pokrajinskega muzeja v Kopru, katerih okras so zaznamovale alpske poznogotske in italijanske renesančne prvine. V tokratni številki ZUZ-a, ki je posvečen dr. Stanetu Mikužu ob petinšestdesetletnici, so objavljeni tudi referati s simpozija iz leta 1978 z naslovom Umetnost 19. stoletja na Slovenskem. Prerez umetnostnih snovanj (arhitekture, slikarstva in kiparstva) v 19. stoletju podaja referat Petra Krečiča Umetnost 19. stoletja na Primorskem (str. 235-238), v katerem so opredeljeni trije najpomembnejši centri umetnostnih pobud: Trst, Gorica ter osrednji regionalni centri v notranjosti. Omeniti velja tudi referat Andreje Žigon Stensko slikarstvo poznega 19. stoletja na Slovenskem (str. 243-248), v katerem je omenjen gotski prezbiterij cerkve na Proseku pri Trstu. GEOGRAFSKI VESTNIK, LI, 1979, Ljubljana 1979 Darko Radinja je v svojem izvirnem znanstvenem delu Onesnaženost slovenskih rek in njene pokrajinske značilnosti (str. 3-16) prikazal med drugim tudi onesnaženost primorskih rek: avtor ugotavlja širjenje, obseg in stopnjo onesnaževanja, pa tudi njihove degradacijske režime. Posebej bi podčrtali članek Marijana Klemenčiča Obmestno kmetijstvo Trsta (19-29), v katerem avtor obravnava povojne spremembe socialne sestave kmečkega prebivalstva in proizvodne usmerjenosti kmetijstva na Tržaškem. Posebej sta obdelani rajonizacija kmetijske proizvodnje in vloga kmetijstva v regionalnem razvoju Tržaškega. ZGODOVINSKI ČASOPIS, št. 2, letnik 33, Ljubljana 1979 V tokratni številki glasila zgodovinskega društva za Slovenijo je objavljenih več člankov, ki obravnavajo zgodovino najzahodnejšega dela slovenskega ozemlja. O političnem trenutku zadnjega desetletja pred prvo svetovno vojno Trsta govori razprava Borisa Gombača Slovenska politika v Trstu v desetletju pred prvo svetovno vojno (str. 247-261). Avtor obravnava problematiko slovenskega šolstva, jugoslovanski koncept ter spore okoli politike «Novega kurza», «Ljudski oder», ki je presegal lokalna politična prizadevanja, (str. 267-280) Karel šiškovič, avtor razprave Beneška Slovenija 1866-1918 analizira plebiscit 1866, demografsko krivuljo, številčno stanje Slovencev, socialne, ekonomske cerkvene, politične, šolske in jezikovne razmere. Avtor ugotavlja, «da so v Beneški Sloveniji in v Reziji kljub polstoletnemu vsestranskemu raznarodovalnemu pritisku na vseh področjih ostale nenačete objektivne prvine pripadnosti slovenskemu narodu . . .». Isto problematiko obravnava Jaromir Beran v razpravi Plebiscit in razmejitev v Benečiji (1866 in 1867) (str. 283-297). Jene* Slovenc, Karel Kumše, GORIŠKO VOJNO PODROČJE Pred kratkim je izšel razširjen ponatis knjižice «Goriško vojno področje*, ki obravnava razvoj, organizacijo in delo Goriškega vojnega področja. Vsebina brošure zajema: politično in propagandno delovanje, sodstvo in javno tožilstvo, podrobno obravnava mobilizacijski, sa-nitetni,. pkoneBiski^-prMnetno - tehnični odsek, delo prvega, drugega in tretjega bataljona narodnoosvobodilne vojne gradnje, obveščevalno službo, Vojaško in diverzantsko dejavnost itd. Knjižica obsega 83 strani in je bogato opremljena s fotografijami. iiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHitiiiiiuiniiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiHmiiitiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiit PRED PROSLAVO 70-LETNICE USTANOVITVE IZ »SPOMINSKE SKRINJE* TRŽAŠKE GLASBENE MATICE Kako je bilo na občnem zboru v Trstu 2. avgusta 1923 Delovanje Glasbene matice, ki je kmalu po njeni ustanovitvi 29. 10. 1909 mečno poseglo v razgibano kulturno življenje tržaških Slo vencev, se je tud: v prvih letih po svetovni vojni lepo razvijalo. Optimizem, s katerim so slovenski kulturni delavci g'edali v bodočnost v prvih letih italijanske okupacije, pa se ni uresničil. Fa šizem je začel kazati svoje nasilje v začetku pcdtalno kmalu pa tudi javno. Zadnji večji koncert, združen z nastopom dijakov glas bene šole, je Glasbena matica pripravila v veliki dvorani Narodnega doma, 3. julija 1920, sedem dni za tem pa so fašisti Narodni dom zažgali in s tem uničili osrednji slovenski kulturni prostor. Pri tem je tudi Glasbena matica izgubila svoj sedež in vse imetje. Glasbena matica se je tedaj znašla v velikanskih težavah predvsem zaradi pomanjkanja šolskih prostorov. Kako so tržaški »matičarji* v tem času vršili svojo kulturno-poslanstvo, je lepo razvidno iz zapisnika 10. občnega zbora Glasbene matice, dn. 2. avgusta 1923, ki ga v celoti objavljamo. X. OBČNI ZBOR »GLASBENE MATICE* v TRSTU DNE 2. AVGUSTA 1923 (objavljeno v Edinosti 9. avgusta 1923). Ob lepem številu navzočih članov Glasbene matice je otvoril zborovanje društveni predsednik g. dr. Slavik. V svojem nagovoru je podal v glavnih potezah sliko društvenega delovanja . v preteklem šolskem letu, omenil težavne razmere, ki so stale povsod na poti društvenemu razmahu, in ki niso dopuščale, da bi dobra volja odbora in učiteljskega zbora prišla do vidnejših izrazov. «Ni-smo izvršili svoje naloge» — tako je nadaljeval g. predsednik, — «še daleč smo od cilja, toda da smo vzdržali v tem šolskem letu in pri teh razmerah s takšnim u-spehom, smo vendar lahko vsaj nekoliko zadovoljni. Dokler imamo glasbeno šolo, izpopolnjujemo glavni namen Glasbene matice. Sicer se borimo z velikimi težavami, ker nam primanjkujejo prostori za poučevanje in prireditve in je tudi gmotno stanje društva slabo, če je kljub temu uspeh zadovoljiv, gre glavna zasluga našemu učiteljstvu, katero mora nadomeščati tisto, kar nam je zmanj- kalo na ugodnostih. V tem skrajno neugodnem položaju nam pa ležijo vendar na srcu novi cilji, ki jih bomo skušali doseči z vsemi svojimi silami. Tu sem spada v prvi vrsti pevski zbor, vprašanje, ki ga je odbor pretresal na svojih zadnjih sejah, in ki bo — kakor vse kaže — takoj v začetku prihodnjega šolskega leta prišlo do ugodne rešitve, tako da bo Glasbena matica po dveh le- tih zopet prišla do svojega pevskega zbora. V preteklem letu nismo izvršili svoje naloge in smo obremenili društveno bilanco z velikim deficitom. Toda če bomo z vztrajnostjo in požrtvovalnostjo delali, bomo lahko imeli v prihodnjem letu boljše uspehe». Nato je tajnik g. Volk v svojem poročilu opisal pot. ki jo je Glasbena matica prehodila v zadnjem šolskem letu. Ubogo na svojih zunanjih uspehih je društvo na znotraj, v šoli vršilo vestno svojo nalogo. Glasbena šola, ki je raztegnila svoje delovanje na tržaško o-kolico, je na svojih dveh glasbenih večerih dokazala, da se tu dela z vso resnostjo in vztrajnostjo. Omeniti je treba tudi ustanovitev tečaja za orglanje in pevovodje, ki se br — ko bodo naše ustanove na deželi spoznale njega pomen — gotovo dobro razvijalo. Tajnikovo poročilo je bilo sprejeto brez debate, nakar je blagajnik g. Hinko Pertot poročal o stanju društvene blagajne. Iz tega poročila, ki se more seveda nanašati le na glasbeno šolo in na oba nastopa aojencev, je razvid no. da je Glasbena matica zaključila to šolsko leto s primanjkljajem L. 5.034,75, bilanca 31. julija 1923 pa izkazuje zguI L. 7.845,25. Blagajna je imela prometa L. 63.867,65. Dohodki so iznašali 29.411,95 lir, izdatki L. 34.455.70. Tudi to poročilo je občni zbor vzel na znanje. Ravnatelj glasber. šole g. prof. Šonc je nato poročal o stanju glasbene šole. Na tej šoli se je v minulem šolskem letu 1922-23 poučevalo sledeče predmete: klavir, gosli, solopetje, orgle, elementarno glasbeno teorijo in harmonijoslov je. Na Matični šoli je delovalo 7 učiteljev. V tem šolskem letu je Glasbeno matica razširila svoj delokrog s tem, da je ustanovila v svojem območju orglarsko šolo in tečaj za pevovodje, namenjen za povzdigo narodnega in cerkvenega petja v Julijski krajini. Snov učnega načrta orglarskega oddelka je razdeljena v tri letnike: v 1. letniku se poučuje klavir, e-lementarna glasbena teorija in knjigovodstvo; v 2. letniku orgle, klavir, harmonijoslov je. knjigovodstvo in drugi v tajniško stroko spadajoči posli;' v 3. letniku orgle, klavir improviziranje, praktično poučevanje zborovskega petja, dirigiranje, grgorjansko petje, litur-gika, cerkvena in splošna glasbena zgodovina i,. latinščina. Glasbena matica si je nadela nalogo, da priskrbi gojencem z dežele stanovanje v Trstu in po možnosti tudi gmotno podporo. Za dosego tega cilja je potrebno, da se zavzamejo za ta načrt vsa naša duhovščina, učiteljstvo in županstva Julijske krajine. Letos je obiskovalo glasbeno šolo 150 gojencev. Na splošno je bil uspeh šole zelo povoljen, deloma nad vse pričakovanje dober, 32 gojencev je bilo deloma ali popolnoma oproščenih ukovine. S svojimi gojenci je glasbena šola priredila dva lepo uspela glasbena večera v dvorani «DeI. kons. društva* pri Sv. Jakobu. Poročilo g. ravnatelja se je vzelo na znanje. Sledile so volitve novega odbora in so bili izvoljeni enoglasno sledeči gospodje: dr. Edvard Slavik, za predsednika in dr Miček Čok, Mirko Logar Hinko Pertot, Jože Ribičič, Albert širok, Jakov Soklič, Ernest Volarič, Ivan Vovk in Janko Vovk za odbornike. Za pregledovalca računov sta bila izvoljena g. Drago Dekleva in Fran Venturini. V kratkih beseda! se je tu g. predsednik zahvalil zborovalcem za udeležbo ter pozval vse člane društva, da pomagajo odboru pri njegovem trudu za povzdigo Glasbene matice, ki izvršuje že toliko let svojo kulturno nalogo med našim ljudstvom. Nato je g. predsednik zaključil občni zbor.* Delo tržaške Glasbene matice ” preteklosti zares ni bilo lahko -ter je prav, da se ob letošnjem jubileju spomnimo kulturnih delavcev, ki so z veliko vztrajnostjo in čutom odgovornosti opravljali svoje poslanstvo na področju slovenske glasbene kulture na Primorskem. GOJMIR DEMŠAR GORIŠKI DNEVNIK '0£ .^v, POGOVOR I NAČELNIKOM LISTE OBČINSKE ENOTNOSTI V DOBERDOBU MARIO LAVRENČIČ: S KONZORCIJI ZADOVOLJUJEMO NAŠE POTREBE pl piv: Načelnik Liste občinske enotnosti v občini Doberdob je dr. Mario Lavrenčič, v zadnji petletni mendatni dobi podžupan. S kakšnimi upravno-političnimi izkušnjami se predstavljate na čelu Liste občinske enotnosti na sedanjih upravnih volitvah? Šele preti koncu mandatne dobe sem začel razumevati, kako deluje občinska uprava. Se pravi, da je bilo pet let nujno potrebnih, da sem se seznanil z zajetno problematiko. Najtežje je bilo razumeti mehanizem finančnega upravljanja. Zakaj? Občani pravijo o proračunu: občina razpolaga s poldrugo milijardo lir. Sodijo, da je ves ta znesek namenjen izključno v javno dobro. Ne vedo pa, da ostane za prosto razpolago samo 100 - 150 milijonov, kadar odštejemo denar za osebne do- hodke, vzdrževanje javnih zgradb itd. Kaj nam lahko poveste o programu? Ena izmed osnovnih točk je obveščanje občanov. Ne vemo še, kako bomo to uresničili, vendar bi svoj namen dosegli ali z biltenom ali s publikacijami. Vsekakor hočemo občane poučiti, kako deluje občinska uprava, kakšne so njene težave. Nadejamo se, da bomo tako dosegli večje sodelovanje občanov, njihovo objektivnejše približevanje k vprašanjem, predvesm pa njihovo pomoč pri upravljanju. Če naj na kratko povzamem ta pogovor, potem hočemo z obveščanjem spodbuditi večje sodelovanje. Že v prejšnji mandatni dobi smo želeli na skupnih sestankih izvedeti za mnenja kulturnih, športnih ter drugih organizacij in društev o vprašanjih, ki so nas zanimala. V tej smeri bomo delali še z večjo odločnostjo. Kakšno vizijo razvoja gradi vaša kandidatna lista? Na kaj polagate največjo težo? Osnovno izhodišče našega dela je pripadnost kandidatov naprednim strankam. Izbrali smo ljudi, ki pri svojem delu in s svojim prepričanjem dokazujejo, da so zvesti idejam narodnoosvobodilnega boja. To je tudi jamstvo, da se bo nadaljevala politika, ki jo je občina vodila ___________ poslednjih 24 let. V ta okvir se j gospodarske vključujejo vprašanja obstoja in1 razvoja slovenske narodnostne skup nosti, njene zakonske zaščite. Ker je težnja po naseljevanju pripadni- Snidenje doberdobskih 40-letnikov kov večinskega naroda, smo se lotili preučevanja urbanističnega inštituta — zazidalnega načrta in pravilnika — in iskanja takšne rešitve, ki bo zavarovala etnično obličje občine in lepoto kraške pokrajine v povezavi z ekološkimi vprašanji. Doberdobska občina sodeluje, kolikor nam je znano, v 22 konzorcijih z ostalimi občinami tržiškega območja. Kakšno politiko boste v bodoče vodili do teh, za Doberdob tako pomembnih teles? Potrebno bo okrepiti našo prisotnost v konzorcijih, saj je Doberdob v sociogcspadarskem pogledu popolnoma navezan na tržiško območje. Napredne uprave, ki vodijo občine na tem območju, so nam naklonjene v splošnih in tudi v narodnostnih vprašanjih. Tako je ronška občina j odprla dvojezično knjižnico in slo-j venski otroški ’’rtec. Na celotnem j območju deluje večnamenska javno j f „ ♦, kulturno središče, odprto za vse po-1 ' 1 trebe in težave Slovencev. Od naše -" prisotnosti v teh konzorcijih je odvisno, če bomo dosegli zastavljene cilje. Omenili ste kraško gorsko skupnost. V gorski skupnosti je večina slovenskih občin v tržaški in goriški pokrajini. Dogovarjati se bomo morali za smotrno uporabo .prostora za (kmetijske) urbanistične in druge potrebe. Na srečanjih občinskih predstavnikov v gorski skupnosti bi morali določiti enaka merila za reševanje teh vprašanj. POGOVOR Z NAČELNIKOM LISTE SSK V OBČINI DOBERDOB DR. MAKS GERGOLET: SODELOVATI ZA NAPREDEK OBČINE DOBERDOB Načelnik liste Slovenske skupnosti la občino Doberdob je dr. Maks Gergolet. S kakšnimi izkušnjami se vključujete v javno delovanje v vaši občini? Do leta 1979 sem bil uslužbenec na deželi ter imel priložnost delovanja na deželnem odborništvu za načrtovanje in urbanizem. Problemi, ki se pojavljajo na tem odborništvu, so zelo zapleteni in težko rešljivi, ker po navadi cilji javne uprave ne soglašajo s stremljenji zasebnikov. Dovolj je, da pogledamo, kakšni so bili dolgoročni načrti javnih uprav bodisi glede načrtovanja kakor tudi urbanizma, pa vidimo, da se ti načrti v marsičem ne izpeljejo. V program liste SSk ste tem vprašanjem prav gotovo posvetili veliko pozornost. Mislim, da ima SSk vedno pred očmi te probleme, ki se vsak dan porajajo navadnemu človeku, in za radi tega tudi skrbi, da bi te po-trlebe uskladila z javnimi problemi, ki jih občinska uprava mora iz dneva v dah reševati. Zato mislim, da bo tudi nas'cilj ta/ tfa bomo po naših močeh pripomogli k reševanju najrazličnejših problemov. Bi lahko razčlenili te probleme, o katerih sodimo, da so zagotovo navedeni tudi v vašem programu? Upam, da bo občinska uprava v prihodnji mandatni dobi uspela izpeljati do konca nekatera javna dela, ki jih je svoj čas začela, potem p« ne dokončala zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. To so kanalizacija, športni objekti in tudi izgradnja šole v Doberdobu, okoli katere se v zadnjem času precej razpravlja. Kakšno je vaše stališče do reševanja narodnostnih vprašanj? Upam, da bo občina Doberdob tudi v bodoče ohranila pretežno slovenski značaj svojih prebivalcev in s tem še bolj ojačila svojo moč v boju za zakon o globalni zaščiti, za katerega se danes borimo vsi Slovenci. Kako si zamišljate odnose z matično domovino? Naša skupina bo tudi v bodoče težila Je tesnim stikom z upravniki obm*nih občin v Jugoslaviji, zlasti s krajevno skupnostjo Prvačina, s katero smo pobrateni, z obmejnimi vasmi kot so Opatje selo, Sela na Krasu, Nova vas, Brestovica itd., ki sodijo v občino Nova Gorica, ki meji z nami in s katero smo tudi v stikih. Kako si zamišljate odnose z ostalimi skupinami v občinskem svetu? V prihodnji mandatni dobi bo možno tesnejše sodelovanje med obema skupinama v občinskem svetu, ker bomo samo tako lahko uspeli izkoristiti vse priložnosti in možnosti, ki nam jih državni in deželni zakoni dajejo za čimboljše upravljanje občine Doberdob. •iiiiiiiniiiiiiiinm..............................................................................................................................................“ POGOVOR Z NOSILCEM LISTE OBČINSKE ENOTNOSTI Ima Humar: občina Števerjan zamuja v pobratenja s Humom Ivan Humar je bil občinski svetovalec v Števerjanu v prejšnji mandatni dobi. V svojstvu načelnika Listo občinske enotnosti za bližnje u-pravne volitve ter načelnika opozicije v prejšnjem občinskem svetu smo ga vprašali za mnenje o delovanju občine v prejšnji mandatni dobi. Marsikje beremo, da si štejejo kot zaslugo to, kar so občinske uprave naredile na področju javnih del. Meni se zdi, da si iz tega ni delati volilne propagande, ker so ta dela občinske uprave bile dolžne storiti, da so zadovoljile potrebe občanov. Kako ocenjujete delo prejšnje občinske uprave? Če se je program večine v kakšnem važnem vprašanju ujemal z našim programom, smo kot opozi- cija podprli predlog večine. Kadar pa smo se v kakšnem vprašanju razhajali, smo dajali svoj prispevek tako, da nismo nasprotovali zaradi načelnih razlogov, ampak dajali predloge, da bi prišli do soglasja na za nas sprejemljivi osnovi. Ali se je to kje konkretno pokazalo? To je prišlo do izraza v proračunskih razpravah. V zadnji mandatni dobi so kar tri leta upoštevali naše predloge in zato so tudi svetovalci naše liste glasovali za proračun. Zadnji dve leti pa sodelovanja ni bilo in zato smo se pri glasovanju o proračunu vzdržali. Drugi konkretni primer sodelovanja se je pokazal ob resoluciji o prepovedi rabe slovenščine v pokrajinskem svetu v Gorici. Ko je večina predložila resolucijo, v kateri je poudaril^ krivico, storjeno svetovalki SSk v pokrajinskem svetu, ker njenih slovenskih posegov niso vključili v uradni zapisnik, smo k tej resoluciji predlagali dodatek, ki ga v prvotnem besedilu ni bilo, da sta namreč levičarski stranki, KPI in PSI, podprli pravico rabe slovenščine v javnosti. Tako dopolnjena resolucija je bila v občinskem svetu soglasno sprejeta. Kaj nam lahko posredujete iz vašega volilnega programa? Ker so proračuni javnih uprav zelo finančno omejeni, nismo v na- šem programu postavili v cilj velikih javnih del, ampak dograditev tistih, ki so že začeta. Pri tem mislimo predvsem na vodovod, ki je postal zastarel in ga je potrebno modernizirati, pa tudi na novo šolsko poslopje, ne toliko na objekt, kolikor na delo v šoli, ki mora biti prežeto s tolerantnostjo in z demokratičnostjo, da se ne bodo ponavljale stare napake. Torej nič velikih projektov, ki jih ne bi bilo mogoče uresničiti, ampak skrb za kvalitetnejše življenje, skrb za ostarele in prizadete občane. Na kaj oslanjate vaše cilje? Zavzeli se bomo za demokratične odnose med ljudmi in med skupinami ter imeli predvsem v ospredju potrebe človeka. Izhajali bomo iz načel narodnoosvobodilnega boja, vztrajali bomo na teh načelih ter ne bomo dovolili nobenega omahovanja. Kakšen odnos gojite do matične domovine? Naše organizacije, ki se identificirajo v Listi občinske enotnosti, so vedno sodelovale in spodbujale k sodelovanju z matično domovino Slovenijo. Medtem ko sta ostali dve slovenski občini že pobrateni z občinami in krajevnimi skupnostmi v matični domovini, je števerjanska v zamudi. Že v prejšnjem programu smo imeli pobratenje s sosednjimi Brdi in upamo, da bo to storjeno čimprej. Tudi 4U-fe«i!la iz doberdobske občine so si nadeli «ta nove gvantes in se prejšnjo soboto zbrali na družabnem srečanju. Po obisku spomenika padlim v NOB, srečanju z županom in poteku drugih že običajnih formalnosti so se, z razliko drugih skupin slavljencev, odločili za pristen domač «program». Praz- ral____ _______C.l „ T 1 • 1 • I J. ni«« » Ja. novali so tako rekoč doma. Zbrana v gostilni Soban v Jamljah je bratovščina spojila petje. in ples z domačnostjo in končala dan v najlepšem razpoloženju. STALIŠČA PREVENTIVNIH ORGANOV Število narkomanov pri nas narašča lahko pa pojav še vedno preprečimo 0 pojavu v naši pokrajini in v deželi so razpravljali tudi na sestanku športnikov - V šolah bodo v prihodnjem letu izvajali preventivo O vedno bolj perečem vprašanju mamil, njihovega razširjanja, uživanja in prodaje, je bil govor pred kratkim na rednem sestanku Pan-athlon cluba, v katerem so združeni športni aktivisti ter športni veterani. Za to priložnost so odborniki kluba povabili v svojo sredo zastopnike državne uprave ter krajevnih ustanov in tudi nekatere specialiste, da so jih obvestili, in seveda tudi med seboj diskutirali, kako je s pojavom mamil v naši pokrajini in v naši deželi. Res je, da se položaj iz leta v leto občutno slabša, ni pa pri nas, vsaj na Goriškem dosegel tako nevarne stopnje. Tako so nam vsaj povedali na tem:, srečanju. Poročevalcev in diskutantov je bilo kar precej. Najprej je stvar okvirno prikazal goriški prefekt dr. Barrasso, ki je dejal, da so pristojne policijske oblasti prijavile v letu 1967 samo 73 primerov, v letu 1975 pa kar 3.347 primerov razpečevanja ali u-živanja mamil. Od 13 kilogramov najdenega blaga v letu 1967 smo prišli na 816 kg v letu 1975. Nekateri pravijo, da se z uživanjem ali prodajo mamil v državi bavi približno en milijon ljudi. Naša dežela je, upoštevajoč statistike, na drugem mestu v državi takoj po Liguriji. To iz dveh zunanjih razlogov. Skozi našo deželo gre pot prekupčevalcev mamil z Bližnjega in Srednjega vzhoda in iz časopisnih kronik velikokrat izvemo, da so v Trstu prijeli tega ali onega tihotapca. Istočasno pa je v naši deželi, posebno v videmski pokrajini, veliko vojaštva, mladi prihajajo iz vseh predelov države, in so prava podoba današnje italijanske mladine, je dejal komandant goriškega vojnega področja gen. Tamburello, ki se je oglasil v razpravo in dejal, da se mladi vojaki med prebivalstvom čutijo osamljene, nimajo pravih kontaktov in morda tudi zaradi tega marsikdo posluša neprave nasvete ter se vda uživanju mamil. V vojski pa skušajo ta pojav preprečiti ne samo z ustreznimi predavanji, marveč tudi s športno aktivnostjo, O stikih med šolo in posebnim odborom, ki so ga v zadnjem času ustanovili je govoril predsednik pokrajine prof. Pagura. Dejal je, da nimajo mladi danes marsikdaj idealov, v katere verjeti, zato se vdajo brezdelju in tudi mamilom. Odbor je sedaj dal vso podporo zadrugi mladih bivših narkomanov, ki ho- čejo delati in se vživeti v normalno življenje. O pripravi za seminarje profesorjev o tem vprašanju je govoril šolski skrbnik Condorelli; dva taka tečaja bosta v Tržiču, eden pa v Gorici, predavanja pa bodo priredili tudi za srednješolce v šolah. V goriških šolah sicer niso opazili veliko pojavov uživanja mamil. Pripravili bodo predavanja tudi za starše. Goriški občinski odbornik Moise je še povedal, da bodo tudi v Gorici v najkrajšem času ustanovili zdravstveno in socialno- središče za preprečevanje narkomanije, češkoslovaški odbojkarski trener prof. Valasek pa je dejal, da pri njih ni veliko pojavov uživanja mamil, ker so meje bolj zaprte" kot drugod in tudi nima mladina toliko denarja kot pri naš, da bi ga trosila za nakup mamil. Je pa to problem vse skupnosti, zato ga morajo vsi soglasno reševati. Morda najbolj konkreten je bil poseg v diskusijo policijskega komisarja dr. Cristofora La Corte ja, vodje tržaškega kriminalističnega odseka in deželnega koordinatorja policijskega cddelka za boj proti mamilom. Dejal je, da je sicer številčno naša dežela na prvih mestih v državi, vendarle je treba iskati razlog za to v tem, da pri nas policija skrbno zabeleži vsak primer in to seveda gre v statistike. Tega komisar ni povedal, vendarle sklepamo, da so drugod v državi bolj površni v objavljanju podatkov. Nekaj podobnega je bilo z jetično bolnimi, ko smo bili v naši deželi na prvem mestu v državi, iz statistik drugih dežel pa sploh ni bilo razvidno, ali je pri njih sploh kaj jetično bolnih. Tako bo tudi z mamili. Za sedaj edini center se nahaja v Trstu, nekaj imamo tudi v Vidmu, pripravljajo pa preventivne centre tudi v Gorici in v Pordenonu. Skoro polovica uživalcev, 48 odstotkov, nima prave zaposlitve. 12 od sto je študentov, enajst od sto vojakov, za preostale pa nimajo tečnih' podatkov. V bolnišnicah imamo posebne sobe za mamilaše, nimamo pa strokovno izurjenega osebja, je dejal dr. La Corte. Družba noče sprejeti že ozdravljenih narkomanov. Prikazal je primer, ki se je pred kratkim pripetil v Gorici, kjer so odpustili dva mladeniča, ki sta u-živala mamila in ki sta tudi ozdravela. V naši deželi smo doslej na področju preventive napravili premalo, je še dejal policijski komisar. treba je, da se v akcijo angažirajo vsi, šola, policija, zdravstvo, vojska, cerkvena oblast. V Gorici je le malo primerov uživalcev mamil, njihovo število ne presega šestdeset, smo pa še vedno v času, je še vedno dejal dr. La Corte, da s primerno preventivo preprečimo, da bi se tudi pri nas razširil ta pojav sodobne dobe. V okviru večnamenskega centra Začela je delovati komisija za slovenska vprašanja Prejšnji teden 'te je sestala“f)o-svetovalna komisija za slovenska vprašanja, ki deluje V okviru večnamenskega javnega kulturnega Središča v Ronkah. Pravzaprav je šlo za pravo sejo tega organa, na kateri so izvolili predsednika tor se pomenili o nalogah, ki naj bi jih izpeljali v prihodnjem kratkoročnem obdobju. Posebno pozornost bodo posvetili okrepitvi slovenskega o-troškega vrtca v Ronkah ter prvega razreda slovenske osnovne šole, ki naj bi začel predvidoma delovati s prihodnjim šolskim letom. Junija meseca nameravajo prirediti večjo manifestacijo, na kateri naj bi sodelovali otroci iz vrtcev v Ronkah in Doberdobu ter druge skupine. Na seji, udeležil se je je tudi predsednik večnamenskega kulturnega središča Sergio Bozzi, ki je u-vodoma poudaril pomen prisotnosti slovenske in slovanske kulture na področju dežele ter vlogo, ki naj jo ima slovenska narodnostna skupnost pri posredovanju te kulture večinskemu narodu, so se predstavniki Slovencev, ki živijo na Laškem pomenili še o nekaterih drugih vprašanjih ter o različnih pobudah, ki jih bodo skušali uresničiti. Komisija je na seji sklenila voditi dvojezični zapisnik, kljub temu da je pokrajinski nadzorni odbor razveljavil sklep konzorcialnega odbora, ki je predvideval uporabo slovenščine pri vodenju aktov komisije za slovenska vprašanja. Člani komisije so Oskar Beccia iz Ronk, Giuliano Černič iz Štaranca na, Karlo Černič iz Doberdoba, Ro bert Pahor iz Ronk, Vilko Peric iz Romjana, tajnica pa je Aleksandra Devetak iz Zagraja. Za predsednika komisije je bil izvoljen Karel Černič. KMEČKA BRHKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA - Ulica Morelli 14 Tel. 2206 - 2207 TELEX 460412 AGRBANK VSE BANČNE USLUGE - MENJALNICA GRADIŠČE OB SOČI GRADIŠČA D’ISONZO Od 31. maja do 6. junija 1980 XV. Velika nagrada Noe AUTO SACCHETTI servis za VOLKSWAGEN PORSCH0 GORICA — Ulica G. Cascino 7 — tel. 2069 Avtomobilske dobave — Delavnica — Oprema In potrebščin* URNIK; vsak dan od 8. do 12. ter od 14. do 18. ure ob sobotah od 8. do 12. ure U ! E POMLAD IN POLETJE ZARES S TEMI CENAMI ZARES « I N » « I N » Moške in ženske majičke Moške in ženske srajce z žepkom Moške in ženske barvne kavbojke Originalne SUPER R1FLE kavbojke Jopiči iz gabardena Oprane SUPER JORDANS kavbojke Moške in ženske žametne kavbojke Otroške (4 - 12 let)‘ žametne kavbojke Ženski puloverji z gumbi Moške in ženske žametne suknje FIORUCCI Moške in ženske majice Poletne 100% bombažne majice 2.500 l)f 4.000 lir 8.500 lir 11.900 lir 5.900 UT 10.900 lir 8.900 lir 7.500 lir 3.000 Ur 5.000 Ur 4.000 Ur 5.000 Ur Vsem kupcem poklanjamo sponko za ključe. Vaša trgovina? ELIO «IN» MODE S e v e d*3 ELIO «IN» MODE GORICA — Ulica Formica 28 TRGOVINI INTER CENTR0 ŠPORT GORICA, Tržaška cesta (nasproti letališča, v bližini mirenskega mejnega prehodu) tel. 30910 TUTTO ŠPORT v GORICI, na Korzu Italia 21 Tel. 83476 se vam priporočata z njuno, v G°ri?! največjo izbiro raznovrstnih SP0 izdelkov po najugodnejših cenah- rtnlf Razstava in pokušnja najboljših vin Furlanije" Julijske krajine I Otroci imajo besedo DIJAKI RO JANŠKE ŠOLE FRAN ER JA VEC RIŠEJO IN PIŠEJO * / / L . Si Mi J tIS-SSiSIrJH r:Tm MrŠfgl IS rjEa?— 5f» ™ ’žšSS; •••fAJBJSI gg* ?S : ■ •» k g-J SiasM ;- — L-v ■mmm sa mmmHSsmmm Me šolske prireditve Jf ne'iaj let je na naši šoli na-3 da ob koncu šolskega leta Povirno prireditev, ki je na-liaV?°skar ce*a 'Srica, ki jo sprem-j ^ Pevske točke našega zbo-Sj'n ^nja tri leta melodije šol-ij, glasbenega ansambla. Še J/®1 SIT>o mi prišli na srednjo Mai naa> dijaki nastopili z igro »Pikica in Ton-hjj’ ® so jo pozneje ponavljali HrvJ! ®or*ci- Ko smo bili mi v 8» razredu, sta bila kar dva ^nastopa: prvošolci smo pri-(ja v ,aiš° igro Pavleta Zidali i.:'f<*j nevidnega cveta*, osta-tapj! Pa so ob koncu leta na-ijzjf3” še priredbo Twainovega Sawyerja. Lansko leto smo !»blikovali lutke in potem jg. P1*1 z lutkovno predstavo s«? , kozliček*, za konec šol-jj!8 “to pa je spet lepo število L|jOV Pripravilo odrsko priredbo Srinega »Erazem in potepuh*. sl53*10 leto nam je bilo žal, da (j* sp toliko trudili, potem pa za-H»ii ™nca šolskega leta nismo (g? svojih igric nikjer ponoviti. se letos odločili za dru-vjij ® Postopek: igro smo pripra-fo.. . za Prešernovo proslavo. ijkI I® Padla na Linhartovo «Žu-tlovs.,0, ‘ck°*, ker je to klasično kazni/0 del° *n smo hoteli za i}li ‘. slovenske kulture prika-e j/3!6 slovensko delo. Komedija k zT3 velik uspeh. Gledalci so i*«! °avali in zelo pohvalili naše tttipff' so bili sami dijaki kJ!?a. razreda, zato so lahko V,."lc‘jivo zaigrali odrasle osebe, s® se dobro odrezali: Lučka 1 Je bila živahna in odrezava He«, ’ Sandi Slama je igral nje-& . ^ota in je izgledal pravi la Anastasija Cibic je bi-t^toa in fina gospa Šternih ,a. Mickin nerodni ženin Ufe., 1® bil Darko Bradassi, ko-krat,, ..ž'‘k, ki je spravil več-^rkn’r'nstvo v s™6*1' Pa le bil SNa° »ernovec. Dva »žlahtna go-»jej.*' zaPeljivca Tulpenhajma in sta ,oga prijatelja Monkofa. pa Marko Jagodic in leto K truden. Igro je kot vsako L?®'rala profesorica Lučka - Sussi, za luči in teh-'femo pa je skrbel Marko ^ ,a- Komedija je seveda še be I.^bla, ker nam je skoraj ^Trtsta 6 priiazno Posodilo SNG ^Ppsnovo Micko* smo že ^ Prosvetnem domu na Up- itefi 30 Semen in Jana Veljak III. razred sti. Ne morem ravno trditi, da se dijaki naše šole aktivno ne ukvarjajo s športom, a trdim, da nas je takih vendarle premalo. Z organizirano atletiko se nas je večina prvič srečala prav letos na spomlad, ko se je naša šola udeležila ciklusa treh tekmovanj v organizaciji atletske sekcije Bora. Moram reči, da je taka iniciativa nadvse primerna in koristna ter da bi jo kazalo nadaljevati. Prvega atletskega tekmovanja se nas ni udeležilo ravno veliko, pa smo zato kot ekipa izmed vseh slovenskih srednjih šol na Trža- škem pristali na 5. mestu. Ne vem, kaj naj o tem mestu rečem — ali je to uspeh ali neuspeh? Niti eno niti drugo! Bolj kot ekipa so bili uspešni nekateri posamezniki. V prvem kolu v dvorani stadiona 1. maj smo prva mesta pobrali v šprintu (Dario Bradassi in Erika Piščanc), v skoku v višino pri najmlajših (Sandi Mi-cheli) in starejših (Struna Jože). V 2. kolu, na krosu 15. marca, pa je od naših zmagal edino Pelicon Pavel za letnik 67. V 3. kolu, v atletskem troboju, pa sta se s 1. mestom postavila Jana Veljak v skoku v daljino ter Jože Struna v lučanju žogice. V vsem ciklusu tekmovanj je bilo še nekaj zelo dobrih uvrstitev tik pod vrhom. Ob vsem tem je moč ugotoviti le, da smo sicer posegli po visokih mestih, vendar nas je bilo veiiko premalo za boljše mesto ekipe. Očitki veljajo predvsem tistim, ki bi po svojih sposobnostih lahko krepko pomagali ekipi, pa niso tega občutili za potrebno. Ježe Struna, II. razred V davnih dneh, ko je človek se bival v jamah, so se našim primorskim pradedom godile prav čudne stvari. Takrat je ob vhodu v škocjansko jamo živel samotar Tone. Bil je zelo pogumen in se ni bal nobene divje zveri. Samo dve stvari sta ga mučili: dolgčas in pa to. da ponoči zaradi neprestanega hrušča ni mogel spati. Dognal je, da prihaja ropot iz notranjosti jame in, ker je bil radoveden, kaj ga povzroča, se je odločil, da pojde v jamo. Vzel je baklo in nož in se odpravil po ozkem hodniku, ki je vodil v zemeljske globine. V jami je tedaj vladala popolna tišina. Toda ubogi Tone ni vedel, da je v globini jame velikanska dtmrana, ki so si jo sami peklenščki urejevali, da bo postala njihovo stalno bivališče na zemlji. Hudička, ki sta bila na straži, sta se takoj zavedela, da je v jamo prišel človek. Poklicala sla še druge peklenščke na posvet. Vsi skupaj so sklenili, da bodo Toneta temeljito prestrašili, da si ne bo nikoli več upal v njihovo kraljestvo. Tone pač ni smel videti vseh čudes, ki so jih oni prinesli v jamo; ni smel videli kapnikov, ki so se kot bleščeči stebri dvigali-proti stropu in se spuščali s stropa. Zato so vsi hudički začeli tuliti, piskati in cviliti. V jami je nastal strašen hrup. Kamenje in skale so letele po zraku, vse je bučalo, kot bi se podiral svet. Ko je eden izmed hudičkov izrul velikansko skalo, je izpod nje pr i-šumela še mogočna reka in se divje penila v globinah. Tedaj pa se je zbudil star hudič, ki je spal na dnu jame. Silno se je začudil divjemu razgra- ^NlMlVOSTI To n,- kav-, Pravljica, temveč čista in v a r6snica. St aeronavtičnem inšti- &jak ._~°vjetski zvezi so strokov-•etift,:Tflali leteče škornje, s ka--.“bko človek, če jih obuje ^ hi , tramvaju ure 'n ure, ne Hii^^tal. Vsak škorenj tehta H n/0 tri kilograme. Posebnost jev Je v tem, da imajo Jlbj n^otorček, ki vsako uro po-' jJ^jerodeset gramov goriva, feti/i casu se lahko »prehodi* *Vam kilometrov. . * * * je Anglež Alfred Tabb j*oleSa le 13 cm visok bicikel. ^ lega čudnega vozila pa so Č biiaPrerrier 7 cm. Posebnost pa •so«) ,v tom, da se je s tem ko-ludi vozil. tVf/"-e ena najbolj onesnaženih \ ‘h rek. Strokovnjaki so Vo j u8°tovili. da reka odlaga eto 6o milijonov ton one-snovi v Severno morje. « * * * S skupina raziskuje je-U Husij. *n.i Smolenska v zahod-!jl«Ono,, kjer je baje skrit Na-uj. ^fklad. Tam se je leta s av'l Napoleon s svojo voj-^ ,j je imel polno drago-3 L-,0, katerih se nič več ne ^ zl Je dal Napoleon povelje ^ klad v jezero. *l Andrej Zugna, II. razred ^anje Daljico športov I, Vi J?.i ki sicer ukvarjam s košar- £ Vehd*„m ^ j' ves posvetil, pa h Vi ,a.r, "e morem kaj, da ne v a C/alim športom, ki jih goji Vi v*.k6 mladina, priznal predli? V 'Javt in lepote, še zlasti, č-T® kraljico športov — atle-VnnPrav je moj trden namen HjevaUPan°K°. ki jo gojim, na-3 dei„, ’ ne morem mimo znane-3 Se LVa’ da mi bo prav atleti-^aai,,ako IKimagala pri napre-°st, .j,v svoji športni zvrsti. Mi- V ^?*retnost, moč in vzdržlji- V n, nuJno potrebujem, če ‘SvaJ^Predovati — vse to mi K|?av daje atletika. Pri tem aj®čiti ’ da bi se moral ravno Val v kak atletski klub, kajti ‘iti ^ *6m, da je atletiko moč 'htih aeveda po možnosti ob na-* don/* k(>vnjaka — kjerkoli: k na afem dvorišču, na travni VliJ)8,.c6sti, kjerkoli pač, če rii i °Vari^- organizirano vadbo v >? ha i? *. ^®P‘m, da je atleti* Vtj . ^®ših Šolah premalo, še kjer so za to možno- v Rojanu velika sobota že svet, prazničen dan. Na večer je postal Rojan prijetno razgiban z velikonočno procesijo, ki se je vila po vseh glavnih ulicah. Ves okraj je bil ta večer okrašen, na oknih so gorele sveče še pozno v noč. Pri procesiji, katere se je udeležila velika množica, so sodelovale po dve ali tri godbe in v času Avstrije celo vojaki na konjih. Da je bila slovesnost bolj izrazita, so med procesijo s Trstenika spuščali umetne ognje. Na velikonočni dan so bili ljudje že zelo zgodaj pokonci. Prvi žegen jedi je bil že ob petih in pol in sicer kar na stopnicah pred cerkvijo. Na velikonočno nedeljo je bil na domovih bolj važen zajtrk kot kosilo. Zajtrk je bil zelo bogat in se je pričel z blagoslovljenim kruhom. Sledile so vse druge pripravljene jedi, med temi tudi nastrgan hren namočen v kisu, ki je spominjal na žolč, katerega so ponudili umirajočemu Zveličarju. Na mizi ni manjkalo črnega vina v spomin Kristusove krvi. Na vsakem krožniku želatine je bilo po pet lovorovih listov v spomin petih Kristusovih ran. Tako so se naši predniki tudi v jedi spominjali Kristusovega trpljenja in s tem izpričevali svojo globoko vernost. Marko Ternovec, III. razred * * * SKUPNO V ČISTO ZELENJE Tak je bil poziv, ki ga je izdala dežela Furlanija - Julijska krajina. Pojdite na Kras, občudujte ga, vzljubite ga in varujte ga pred nesnago. Vzemite seboj najlonske vrečice in poberite vse, kar ne spada v to okolje. Tam so ostanki hrane, odpadki in druga nesnaga, ki jo meščani brezvestno puščajo na nedeljskem izletu. Takim ljudem pravimo, da so necivilizirani, nevzgojeni. V nedeljo je naša družina šla proti Komnu in Braniku. Na cesti, ki pelje skozi gozd, je bilo po gmajni in travnikih ustavljenih več avtomobilov. Izletniki so kurili o-genj, pekli ribe, klobase in čevapčiče. Možje so pili vino in se pogovarjali. Dečki so igrali nogomet, deklice 'odbojko. Očka je zmanjšal hitrost in me opozoril, da bodo za seboj pustili vso nesnago. Nisem mu verjel. Razočaran sem bil, ko smo se zvečer vračali, saj je bilo nič koliko smeti. Oče je ustavil avto in izstopil. V vrečko je naložil vse smeti in jo odvrgel v koš za odpadke, ki je bil na bencinski črpalki. Bili smo zadovoljni, da smo napravili koristno dejanje. Meni pa se je vsililo vprašanje: kaj naj napravim s starim hladilnikom, ki sva ga z Damirjem našla v dolini pri Proseku? Tega pač ne moreva spraviti v vrečko. Dario Mosetti, II. razred Ivana Verginella II. razred NAŠ ŠOLSKI ANSAMBEL BERITE REVIJO Zajček predolgouhec Nekoč se je v številni zajčji družini rodil zajček, ki je imel predolga ušesa. Tako dolga sta bila uhlja, da sta se kar vlekla za njim po tleh. Zaradi tega so ga imeli bratci za norca, zajček pa je bil žalosten in potrt. Tudi ime, ki mu ga je dala mama, so spremenili: vsi so ga klicali samo še zajček Predolgouhec. Mama zajklja se je jezila nanje in jih prepričevala, da morajo bratca imeti radi, čeprav je malo različen od njih. Prepričana je bila, da bodo njegovi uhlji kmalu čisto prave velikosti ker bo zajček rasel, uhlja pa ne. Toda zajčki niso ubogali mame. Še naprej so dražili bratca in ime Predolgouhec se ga je za stalno oprijelo. Tudi druge živali v gozdu so imelo zajčka za norca. Celo mala kobilica se mu je smejala in ga dražila: «Kako smešen si, zajček! Tvoja uhlja izgledata kot dva dolga lista! če bi bila zelena, bi si lahko mislila, da imam za celo poletje preskrbljeno hrano.* Nekega dne je morala iti mati zajklja po hrano v gozd. Zajčke je pustila same doma. Vneto jim je priporočila, naj bodo pridni in naj ne nagajajo bratcu. Toda brž ko je izginila za prvim grmom, so se bratci spet spravili nad Predolgouhca. Tako dolgo so ga dražili, da je ta v solzah zbežal v gozd. Tačas pa je v gozdu skakljala tudi kobilica, ki je večkrat imela za norca zajčka. Naenkrat se je pred njo odprla precej globolca luknja in kobilica je padla vanjo. Tako nerodno je priletela na tla, da si je zlomila nogo. Zato ni in ni mogla iz luknje. Vedno bolj prestrašena je vpila na pomoč, toda dolgo je ni nihče slišal. Ko je že skoraj obupala, je priše' mimo luknje užaljeni Predolgouhec. Zaslišal je klice na pomoč in previdno pogledal v luknjo. Ko ga je kobilica zagledala, ga je prav milo prosilo, naj ji pomaga. Zajček ni pomišljal. Ulegel se je na rob luknje in spustil vanjo svoj dolgi uhelj. Kobilica se ga je o-prijela in zajček jo je potegnil iz luknje. Od tistega dne je postal zajček Predolgouhec junak celega gozda. Nihče ga ni imel več za norca in vsi so ga spoštovali. Kmalu se je tudi materina napoved uresničila: zajček je zrasel, uhlja pa sta ostala vedno enako dolga. Zajček Predolgouhec je postal čisto navaden zajček. Prebivalci gozda pa so iz te zgodbe potegnili nauk, da nikogar ne smemo imeti za norca zaradi njegove zunanjosti. Walter Piščanc I. razred Erika Cibic koli sebe, kajti okolica okrog njega je bila vsa spremenjena. Velite skale, ki je prej stala pred njim ni bilo več. Vse naokoli se je razprostirala velikanska dvorana polna kapnikov. Spodaj v globini pa je šumela voda. Obstal je in zamaknjen nekaj časa občudoval veličastno lepoto narave. Tako je naš praded Tone kot prvi človek prišel v notranjost prelepe Škocjanske jame. Skrivnost o njenem nastanku pa je zaupal samo svojim otrokom in samo njim je povedal, kje je vhod v jamo. Tako so si Tonetovi potomci čez mnogo let služili kruh s tem, da so postali prvi vodiči v škocjansko jamo. Kristina Ternovec, I. razred * # * NA POUČNEM IN ZABAVNEM TRIDNEVNEM IZLETU PO TOSKANI IN UMBRIJI Nestrpno smo pričakovali 25. marec, dan odhoda na tridnevni izlet po Toskani in Umbriji. V razredu smo se pridno pripravljali, pročevali zemljevide, zbirali podatke, se zanimali že vnaprej, kaj vse bomo videli in kaj doživeli, sai tudi zabave ne bo manjkalo. Odpotovali smo zgodaj zjutraj z dvema avtobusoma; bilo je tako zgodaj, da se je pričelo komaj dobro daniti. Spremljale so nas štiri profesorice, katehet in ravnatelj. Od nas pa so le trije ostali doma. Bilo je januarja in obiskoval sem I. razred nižje šo'e. Henrikov oče je nekega dne predlagal, da bi na naši šoli sestavili instrumentalni ansambel. In res: nekateri smo se za idejo navdušili in se končno prvič zbrali v Marijinem domu. Ti prvi člani so bili Henrik Gruden, Jurij Masi, Štefan Semen, Aleksander Beltrami, Štefan Bembi, Marko Jagodic, Marko Civardi ter podpisani. Poskusili smo zaigrati nekaj pesmi. Šlo je kar dobro in bili smo navdušeni. To je bil začetek našega ansambla. Od tedaj smo marljivo vadili vsak torek zvečer in kmalu smo se odločili za naš prvi nastop. To je bilo ob zaključni šolski prireditvi, ko so drugi dijaki z naše šole uprizorili igrico Tom Sawyer. Mi smo nastopili s štirimi pesmimi in smo želi tak uspeh, da smo trdno sklenili nadaljevati z delom in smo od takrat naprej še bolj vestno vadili. Minili sta že dve leti, med katerima smo imeli še mnogo nastopov in celo snemanje za radio. Lansko leto pa sta našo šolo in tudi ansambel zapustila dva dobra člana in sicer Aleksander Beltrami in Štefan Bembi. Tako smo o-stali samo v šestih. To je bila huda preizkušnja, vendar smo vztrajali in se skušali še izboljšati. Sklenili smo, da preostalih ne bo ločila več nobena težgva. Ker je torej naš trden namen, da bomo še dolgo let skupaj igrali, je bilo nujno, da dobi naš ansambel svoje ime. Teden dni pred šolskim izletom smo se dogovorili zanj in sklenili, da bomo uradno poimenovali ansambel prav na izletu. Imeli smo namreč namen, da na izlet povabimo tudi svojega vodjo, gospoda Jožeta Grudna, peljemo s sabo vsa glasbila in zaigramo sošolcem in profesorjem kako veselo. Skrivaj smo kar sami pobarvali in popravili baterijo ter nanjo nalepili črke, ki so sestavljale napis: »Mcdri slap*. To je namreč ime, ki smo ga izbrali. Vendar pa tega nismo nikomur izdali. Še najzgovornejši med nami so skrbno ohranili skrivnost. Ko smo prvi večer na šolskem izletu nastopili, je po prvi točki nastal molk. Tedaj smo oznanili slovesno poimenovanje in odkrili baterijo z napisom «Modri slap*, prli steklenico penečega se vina, navdušeno ploskali, mi pa smo odprli steklenico penečega se vina, nazdravili našemu jubileju ter želeli drug drugemu, da bi skupaj želi še mno:o uspehov. Darko Bradassi, III. razred Kristina Ternovec posvečena stolna cerkev. Tu so znamenite Giottove freske. Med najvažnejšimi spomeniki v Perugii sta Fontana Maggiore in občinska palača, kjer so razstavljene največje umetnine iz cele Umbrije. Tretji dan smo bili v Urbinu, o-biskali muzej v Palazzo Ducale in, zanimivo, spremljala nas je trža- Aleksander Slama III. razred ška Slovenka Jasna Merku, ki tam študira, saj je v Urbinu znana stara univerza. In potem še Gubbio in povratek domov. Bil je lep in zanimiv izlet, 'veliko smo videli, največ seveda cerkva in muzejev. Vedli smo se vzorno, vsaj tako pravi naš ravnatelj in bilo je tako, če nam to prizna. Takih izletov bi si še želeli, radi bi spoznali še druge italijanske dežele, a še raje bi se seznanili s kraji, kulturo in življenjem v bližnji Sloveniji. Valentina Busechian, II. razred * # * NA POTI V SOLO ME JE PRESTRAŠILA PODGANA Bilo je takrat, ko sem hodil še v osnovno šolo. Že od daleč s:m zagledal na postaji avtebus, ki je čakal. Pohitel sem, da ga ne bi zamudil. Prečkal sem cesto in bil že skoraj pri avtebusu, ko je iz ozke in mračne ulice pritekla mačka. Napravil sem še nekaj korakov, ko je mečka zavila nrotl meni, pred njo pa je tekla skoraj kot polh Velika podgana. Prestrašil sem se, zakričal in se zap-dil na cesto. Tedaj so zeškripale zavore in skoraj bi prišel psd avto. Prišel je stražnik, me prijel za roko in potegnil na pločnik. Zahvalil sem se mu, se prepričal, da ni več podgane in pohitel proti avtobusu. Ali, joj, avtobus je ža odpeljal. Fabricijo Polojac, II. razred Velikonočni običaji vsako leto pele slovenske pevke v solističnih vlogah in zboru. Nekatere moške vloge so peli duhovniki. Velikonočni teden je bil posvečen čiščenju hiš in izdelovanju tpinc in presencev*. Kdor je imel p hiši peč, je pekel doma; vsi drugi so pa pekli v peči, ki je bila vzidana v neki stari hiši. Vsakdo je moral prinesti s seboj tudi butaro drv. Peč je bila razgreta več dni in noči, dokler niso prišli vsi na vrsto. Ljudje niso bili bogati, a za Veliko noč so si privoščili mnogo dobrot in s tem je bila vsa družina zadovoljna za cela dva tedna. Poleg slaščic in pirhov so še v vsaki hiši kuhali želatino, ki so jo imenovali *žuca» in je bila pravi ponos vsake gospodinje. Veliki petek je bil dan molitve in v cerkvi je bil postavljen božji grob, pred katerim so v času Avstrije stali na straži vojaki iz ro-janske kasarne. Pri te i službi so se vojaki menjavali vsaki dve uri. Strogi post je veljal od konca maše, ki je bila na veliki četrt-tek zjutraj, do velike sobote, ko so ob enajstih predpoldne zvonovi zvonili tglorijo». Takrat se je vse delo ustavilo in vsi so iskali vodo, da bi si umili oči. Tudi otrokom so umivali oči, da bi jih obvarovali pred boleznimi; zelo majhne otroke so pa postavili čez prag, da bi kmalu in varno shodili. Te navade so se držali vsi, verni in neverni, in nihče se ni tega sramoval. Ob tej uri so se v cerkvi vršili obredi blagoslovitve vode in ognja. Blagoslovljeni ogenj je nato cerkovnik nosil po hišah in pri tem nabral tudi precej denarja za slovesno večerno procesijo. Od glorije dalje je bila V Rojanu je bilo življenje vedno zelo razgibano. Posebno lepo je bilo v velikonočnem času, ko so ljudje na slovesen način praznovali vstajenje Gospodovo. Mnogi velikonočni običaji gredo dandanes že v pozabo, vendar Ivo Kafol Dl. razred se naši ljudje še mnogo lepega spominjajo. Velik praznik je bil že na cvetno nedeljo. Ob devetih je bila velika maša s procesijo in pasijonom. Slovesnost je trajala celi dve uri in cerkev je bila ob tej priliki vedno nabito polna. Takrat so se vsi cerkveni obredi vršili v latinščini in slovesen pasijon so Peklenščki in Škocjanska jama janju malih peklenščkov, še bolj pa se je začudil, ko so mu povedali, da je človek v jami. Ne, tega ni mogel verjeti! Bil je zelo jezen, ker so ga zbudili in ker so v jamo spustili vodo, ki je ni mogel trpeti. Zato jih je spodil in jim ukazal, naj poiščejo drugo jamo, saj jih je bilo na Krasu mnogo na razpolago. Hudičkom ni kazalo drugega, kot da ubogajo. V jami je kar naenkrat močno završalo, potem pa je nastal nebeški mir. Samo voda je še bučala v globinah. Tone, ki je ležal na tleh nezavesten, je počasi prišel k sebi. V glavi mu je šumelo, spominjal se je potresa, hudičev in velikega hrušča. Začudeno je gledal o- NEZNANO HREPENENJE In potem smo se vozili brez konca in kraja, videli veliko, prekoračili reko Pad, se vzpeli na Apenine in opoldne smo že bili v Firencah. Čeprav se je vreme kisalo, je bil vtis močan. Ogledali smo si veliko zanimivosti, videli stolno cerkev z Giottovim zvonikom, bap-tisterij s čudovitimi vrati, Loggio della Signoria, palačo Pitti in še drugo. Po kosilu pa naprej proti Assi-sijui kjer smo prenočevali v frančiškanskem gostišču. Po večerji smo plesali ob glasbeni spremtjavi našega šolskega ansambla, ki smo mu takrat dali ime Modri slan*. Drugi dan je bil na vrsti ogled Assisija in Perugie. V Assisiju je živel sv. Frančišek ter je njemu V poletni noči na zeleni trati ležim, razmišljam in v zvezdnato nebo strmim. Si mar bogastva, slave, strasti želim? Ni, bogastvo, slava, strast dali bi mi srečo, potolažili dušo hrepenečo, ki po čem višjem koprni, ki si pted kruto resnico zapira oči. A od ljubezni sladke melodije srce v meni burno bije. Bila ljubezen ta je hrepenenje, Ah ne pa le samo poželenje. A. M. III. razred QMZ! Delovne akcije so šola mladih «To je šola socialističnega vzgajanja mladine, šola bratstva in e-notnosti, šola tovarištva in prijateljstva. Vse te vrednote globoko prežemajo našo mladino, potrebno pa je, da se ves čas izpričujejo in še naprej razvijajo, da se v dejanjih potrjujeta predanost in ljubezen mladih do svoje socialistične domovine.* Tako je predsednik Tito ob priliki 30. obletnice mladinskih delovnih akcij s preprostimi besedami orisal pomen mladinskih brigad v novi Jugoslaviji. V desetletjih so puške zamenjali krampi in lopate, a cilj je ostal enak: nadaljevati socialistično revolucijo in graditi družbo pobratenih narodov in narodnosti v sklopu domovine Mladinske delovne akcije izvirajo iz tradicije NOB in trajajo že vse povojno obdobje ter so z značilnim prostovoljnim delom mnogo prispevale h gradnji svobodne Jugoslavije. Že od prvih let so se teh akcij udeleževali tudi mladi slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, s tem je bila postavljena tudi trda osnova sodelovanju, med mladimi v matični domovini in zamejstvu, ki se še danes uspešno in vsestransko razvija. Precejšnje število zamejskih mladink in mladincev se je v povojnih letih udeležilo legendarnih delovnih akcij na progah Brčko - Banoviči in šamac - Sarajevo in z njih odneslo nepozabne življenjske izkušnje. Po daljšem premoru je naša mladina ponovno začela redno zahajati na MDA leta 1973. V zadnjih letih pa smo priča širši propagandni akciji med zamejsko mladino, ki ima namen, poleg zahajanja na MDA, tudi neposrednega spoznavanja bistva in življenjskih vrednot podobnih mladinskih iniciativ. Delo v mladinskih brigadah ni namreč le fizično, ampak pomeni vsestransko obogatitev za mladega človeka, saj gre za pravo šolo prijateljstva in tovarištva ter življenja v skupnosti. Mladi v brigadah namreč posvečajo precejšnjo pozornost tudi kulturnemu, vzgojnemu, športnemu in rekreacijskemu delovanju in izpopolnjevanju. Vse to so razlogi, da je sodelovanje naših mladincev na delovnih akcijah toliko važnejše. Poleg tega udeležba naših mladincev prispeva k medsebojnemu mladinskemu spoznavanju, spoznavanju naše manjšinske problematike širšemu krogu mladih v matični domovini, istočasno je prisotnost vsakega našega mladinca v prvi vrsti dragocena osebna izkušnja in enkratno doživetje. MDA se v Sloveniji, oziroma Jugoslaviji, pričenjajo ravno v teh PREDSEDNIK TITO OB 30-LETNICI MDA Izkoriščam priložnost, da vsem udeležencem proslave kakor tudi vsem mladincem in mladenkam, ki se pripravljajo na odhod na letošnje delovne akcije, sporočim prisrčne pozdrave. Ko danes proslavljamo 30. obletnico mladinskih delovnih akcij, pravzaprav zaznamujemo jubilej šole. ki je po marsičem edinstvena na svetu. To je šola socialističnega vzgajanja mladine, šola bratstva in enotnosti, šola tovarištva in prijateljstva. Vse te vrednote globoko prežemajo našo mladino, potrebno pa je, da se ves čas izpričujejo in še naprej razvijajo, da se v dejanjih potrjujeta predanost in ljubezen mladih do svoje socialistične domovine. Obiskoval sem delovne akcije in se srečeval in pogovarjal z mladimi graditelji, in vem kolikšen je bil ta prispevek ne samo k izgradnji naše dežele, marveč tudi h krepitvi enotnosti jugoslovanske socialistične skupnosti. Ko proslavljamo ta jubilej, moramo izreči priznanje stotinam tisočev {udeležencev dosedanjih delovnih akcij, ki so svoje udarništvo in požrtvovanje, nekateri pa tudi življenja, vzidali v proge, ceste, hi-drocentrale in številne druge objekte širom po naši deželi. Zmerom sem poudarjal, da je bilo njihovo prizadevanje dostojno odrekanja in žrtev, ki so jih prenašali borci naše narodnoosvobodilne vojne in da je predstavljalo najlepše nadaljevanje revolucionarnih tradicij. Delovne akcije, na katerih so delež, ki jim ob tej priložnosti ravno tako izrekam zahvalo, so bile tudi velika manifestacija mednarodne solidarnosti mladine in njenega prijateljstva. Želim, da bi Zveza socialistične mladine in druge družbenopolitične organizacije ustvarile možnosti, da bi prihodnje delovne ( kcije zajele čimvečje število mladih. Očitno je, da je zanimanje mladih ljudi za delovne akcije ogromno in velika škoda bi bila, ko ne bi o-mogočili sodelovanja vsem, ki to želijo. Na mladinske delovne akcije se ne sme gledati samo s stališča materialnih učinkov, marveč je treba imeti vselej pred očmi njihov vsestranski in neprecenljivi pomen za mlado generacijo in našo deželo v celoti. še enkrat sporočam naši mladini najtoplejše pozdrave in ji želim veliko sreče in uspeha v ustvarjalnem delu. POMEN IN NAMEN DELOVNIH AKCIJ Iz neprijetne nujnosti postale častna dolžnost V prvih letih gradnje dežele je mladina sodelovala pri gradnji 70 največjih objektov - Milijoni delovnih dni - Krepitev bratstva dneh. Zamejski mladinci pa se bodo začeli vključevati v naslednje poletne izmene posameznih akcij in to v okviru brigad štirih obmejnih OK ZSMS (Koper, Sežana, Nova Gorica in Tolmin). Propagandna akcija je, kot v prejšnjih letih, že stekla in zbiranje mladih je v polnem teku. Naš namen je, da bi se letošnjih akcij udeležilo čimvečje število mladih s Tržaškega, Goriškega in iz Beneške Slovenije in to od dijakov in študentov do mladih delavcev in kmetov. MDA so namreč odprte vsej mladini, dovolj je prijaviti se. V zaključku s tega mesta pozivamo tudi mladinske organizacije, prosvetna in športna društva ter vse ostale naše organizacije v zamejstvu, da vsaka po lastnih močeh pripomore k zbiranju mladih za MDA, saj tudi to spada v občo korist celotne naše narodnostne skupnosti. MDA imajo namreč kadrovski značaj, ki vsestransko pripomore h gradnji in utrditvi mladega človeka. Mladi, udeležimo se MDA '80! IGOR KOMEL predsednik Mladinskega odbora SKGZ Prvega maja 1946 se je ob prisotnosti mladinskih delovnih brigad iz vseh krajev naše domovine s skromno slovesnostjo pričela gradnja mladinske proge Brčko-Banoviči, ki je odprla novo stran v zgodovini mladinskih delovnih akcij. V izgradnji proge je sodelovalo prek 62.000 mladink in mladincev iz vseh krajev Jugoslavije. 22 dni pred rokom so zaključili gradnjo 90 kilometrov dolge proge, kar je tedaj pomenilo svojevrsten gradbeni podvig. Ohrabrena s takšnim uspehom je mladina Jugoslavije v naslednjih letih organizirala v velikanskem •liiiirmiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiifiiiiuiiiiiiiiiiiMiiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii Štiri mladinske delovne akcije Mladi iz zamejstva se bodo v poletnih mesecih vključili v MDA na katerih sodelujejo delovne brigade štirih obmejnih občinskih konferenc ZSMS (Koper. Sežana, Nova Gorica in Tolmin). Poglejmo sedaj program vsake akcije posebej. W « • MDA Slovenske gorice 80 (Od 22. 6. do 13. 7. 1980 - 2. izmena, skupno z OK ZSMS Tolmin in Koper) Akcija bo potekala v štirih izmenah po 21 dni. V prvi izmeni bosta sodelovali dve MDB, v o-stalih treh pa po tri MDB. Skupaj bo na akciji sodelovalo 11 mladinskih delovnih brigad, v vsaki bo delovalo 40 brigadirjev. Skupaj torej 440 udeležencev. Naselje mladinske delovne akcije bo tako kot v preteklih letih v starem objektu osnovne šole v Dornavi pri Ptuju. V letošnjem letu bodo v naselju izvršene nekatere dopolnitve (montažni objekti), tako da bo naselje omogočalo normalne pogoje za življenje brigadirjev. Program del obsega predvsem dela pri izgradnji vodovoda v dolžini okrog 9 km. Planirano je, da bi brigadirji na akciji opravili 31.680 efektivnih delovnih ur. MDA Bela krajina 80 (Od 13. 7. do 3. 8. 1980 3. izme- na, skupno z OK ZSM Sežana) Akcija bo potekala v štirih izmenah po 21 dni. V vsaki izmeni bosta sodelovali po dve MDB s po 40 udeleženci. Na akciji bo sodelovalo 8 mladinskih delovnih briga"’ s skupaj 320 brigadirji. Naselje mladinske delovne akcije bo tako kot v preteklem letu v Kotu pri Semiču. Program del na akciji obsega Izgradnjo vodovodnega omrežja ter modernizacijo cest. Planirano je. da bodo brigadirji opra vib ha akciji 23.040 efektivnih delovnih ur. šteje 40 brigadirjev, skupaj torej 480 brigadirjev. Naselje MDA bo tako kot pretekla leta v objektu osnovne šole v Gornji Petrovci. Program del zajema dela pri izgradnji in rekonstrukciji cestnega omrežja. Planirano je, da bodo brigadirji opravili skupaj 34.560 e-fektivnih delovnih ur. MDA Posočje 80 (Od 3. 8. do 24. 8. 1980 - 4. izmena, skupno z OK ZSMS Tolmin) Akcija bo potekala v treh izmenah po 28 dni. V vsaki izmeni bo sodelovalo po pet mladinskih delovnih brigad s po 40 brigadirji, na akciji bo sodelovalo 15 mladinskih delovnih brigad s skupaj 600 brigadirji. Ta i kot v preteklih letih bo brigadirsko naselje v Kobaridu, v prenovljenih objektih stare vojašnice, dopolnjenih z novopostav-ljenimi montažnimi objekti. Program dela MDA Posočje obsega predvsem dela na izgradnji, rekonstrukciji in razširitvi vodovodnega omrežja, cestnega omrežja in električnega omrežja. Skupaj je planirano, da bodo brigadirji opravili 69.400 efektivnih ur. Poleg tega t lajajo možnosti, da se naši mladinci udeležijo tudi nam najbljižnjih delovnih akcij in sicer Kras 80, na goriškem Krasu ali "a Istra 80 in Brkini 80. > Neizkoriščene ponudbe (Nadaljevanje s 6. strani) MDA Goričko 80 (Od 13. 7. do 3. 8. 1980 - 3. izmena, skupno z OK ZSMS Nova Gorica) Akcija bo potekala v treh izmenah po 21 dni. V vsaki izmeni bodo sodelovale po štirih mladinske delovne brigade, občina Murska Sobota pa bo zagotovila dodatna sredstva in udeležbo po ene mladinske delovne brigade v drugi in tretji izmeni. Brigada na akciji igralcev je temeljilo na izbirah, ki so dale določene rezultate, ki pa bi jih lahko poglobili in izbrusili. Sceno je izdelal Klavdij Palčič. V prvem delu je ustvaril skrajno razmetan prostor, v, katerem je vse polno odvečnih predmetov in cunj. V drugem delu je scena meščanski, polikan prostor. S tem sledi scena dvema formama «no-vis in «stari», viseči elementi v ozadju (nekakšna zavesa, ki ovija rdeč trak) izraža dejstvo, da se bistveno situacija na odru in v dejanju ni spremenila. Kostume je izdelala Marija Vidau. V prvem dejanju vidimo maškarado pisanih in kričečih oblačil, ki izdajajo praznino likov in njihovo površinsko neokusnost. V drugem dejanju so obleke starinsko resne, a hkrati zaprašene kot nekakšna šara, ki jo oblečemo samo zato, da nekaj je. Koreografija je delo Janeza Mejača, prevod pa Uroša Kraigherja. obsegu še druge delovne akcije. V obdobju od 1946. do 1952. leta je mladina sodelovala v izgradnji 70 najvažnejših objektov. V dvomesečnih izmenah je prostovoljno delalo prek milijon mladincev in mladink, ki so prispevali nad 60 milijonov prostovoljnih delovnih dni. Ta oblika dela je postala tradicionalen način sodelovanja mladine Jugoslavije pri izgradnji nove družbe in socialističnega patriotizma vse do današnjih dni. Danes so vsi, ki so 1. maja 1946. leta začeli delati na progi ah kasneje na drugih akcijah, že zreli ljudje. Vsi so v svojem življenju, na svojem delovnem riieštu dali svoj velik prispevek v izgradnji socializma. Vendar vsi ti ljudje, ki so sodelovali na katerikoli prostovoljni akciji širom po domovini, to sodelovanje, to delo, uvrščajo med najvažnejši osebni prispevek v izgradnji socializma, čeprav so opravljali težko fizično delo, v neverjetno težkih pogojih, štejejo te dneve k svojim najlepšim velikim prispevkom v izgradnji in krepitvi federativne Jugoslavije. Prav gotovo ima ta ponos svoje polno o-pravičilo, kajti mladina je razumela, da ne gradi samo posameznega objekta, temveč da gradi novo družbo - socializem In še nekaj. Prostovoljno delo je v tem času veliko več in veliko bolj vidno kot katerokoli drugo opravljalo kot družbeno delo, kot delo za družbo — kot je tedaj govoril mladim pokojni Boris Kidrič: «Delo v naši domovini se je iz težke in neprijetne nujnosti tistih, ki ne razpolagajo z ničemer razen s svojo delovno silo, spremenilo v častno dolžnost, v ponos v življenju in ustvarjalno veselje naših delavcev.* Delovne akcije trajajo že 30 let. Res je, da v določenih obdobjih akcij ni bilo, še posebno večjih ne, toda ko danes pogledamo nazaj, vidimo, da je bilo to predvsem v času, ko so se krepile birokratske, tehnokratske ali liberalistične tendence v naši družbi. Vendar s krepitvijo samoupravljanja, še posebno s krepitvijo pravic in možnosti delovnih ljudi, da upravljajo z vsemi družbenimi sredstvi, dobivajo delovne akcije ponovno svojo polno vrednost, dobivajo jo vse bolj z razvijanjem zavesti, da delovni ljudje suvereno upravljajo s sredstvi in rezultati svojega dela. (Iz knjige «Tri desetletja MDA») Posebna akcija Zvezna MDA IBAR - LEPENAC (na KOSOVEM) (od 6. 7. do 3. 8. 1980 - III. izmena - skupno z OK ZSMS Nova Gorica) Prvič letos se bedo lahko naši mladinci udeležili zvezne delov ne akcije n Kosovem Ibar Lepe-nac 80. Lepa priložnost torej, da zamejski frntje in dekleta spozna jo to južno pokrajino ob albanski meji. Zainteresirani pohitite s prijavami! MDA «Ibar — Let :nac» je edina akcija na Kosovem, ki je bila organizirana prvič leta 1977, v letu slavnih jubilejev 40. obletnice prihoda Tita na •" lo KPJ in njegov 85. rojstni dan. Mladinske delovne akcije '80* a) MDA SLOVENSKE GORICE od 22. 6. do 13. 7. 198(1 (skupno z OK ZSMS Tolmin in Koper) b) MDA BELA KRAJINA (skupno z OK ZSMS Sežana) c) MDA GORIČKO (skupno z OK ZSMS Nova Gorica) č) MDA POSOČJE (skupno z OK ZSMS Tolmin) POSEBNA AKCIJA Zvezna MDA IBAR - LEPENAC (na Kosovem) (skupno z OK ZSMS Nova Gorica) Če se nameravaš v poletnih mesecih udeležiti delovne akcije v enem izmed navedenih krajev lahko dobiš vse potrebne informacije na uradih SKGZ (Trst - Ul. sv. Frančiška 20 tel. 744-249 in v Gorici - Ul. Malta 2 - tel. 24-95) Mladinski odbor SKGZ od 13. 7. do 3. 8. 1980 od 13. 7. do 3. 8. 1980 od 3. 8. do 24. 8. 1980 od 6. 7. do ' 3. 8. 1980 Mladinski odbor SKGZ ZSSDI Zveza slovenskih kulturnih društev (SPZ) prirejajo 20., 21. in 22. junija POTOVANJE V BEOGRAD NA GROB MARŠALA TITA Izlet je namenjen mladini s Tržaškega, Goriškega in iz Beneške Slovenije Program predvideva: odhod z avtobusi v petek, 20. junija, zvečer. V soboto, 21. junija, zjutraj se bomo na Dedinjah poklonili Titovemu spominu — popoldne krajši ogled Beograda. Večerja in prenočevanje v Mladinskem hotelu v Beogradu. V nedeljo, 22. junija, povratek. CENA POTOVANJA ZNAŠA -»O.OOfl LIR. Polovico zneska je treba plačati ob vpisu. V ceni je vštet prevoz z avtobusi, večerja, prenočevanje in zajtrk Ostali obroki hrane niso všteti. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/11, do četrtka, 5. junija. Število prostorov je omejeno, zato pohitite z vpisom. Nedelja, 1. junija 1980 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.15 Maša 12.00 Nabožna oddaja 12.15 Kmetijska oddaja 13.00 DNEVNIK ob 13. uri 13.30 DNEVNIK 1 novice 14.00 Nedeljsko popoldne 14.25 Športne vesti 16.05 Obmejne zgodbe, TV film 17.45 Športne vesti 18.45 90. minuta 20.00 DNEVNIK 20.45 Como: Nogomet Italija - Madžarska 22.15 Preživeli, 5. nadaljevanje 23.15 Napoved programa za naslednji teden Ob koncu DNEVNIK, Vremenske razmere Drugi kanal 11.45 Napoved programa za naslednji teden 12.00 DNEVNIK 2 - Atlas 12.30 Risanke 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 TV film iz serije «Colombo* Peter Falk, policaj Colom-bo, tokrat raziskuje primer, ki nosi naslov «Profesorjev umor*. Glavno vlogo igra Jose Ferrer. Njegov sin Ca-hill je direktor zavoda za kibernetiko. Moral bi dobiti veliko priznanje za dosežene rezultate. Toda tik pred slavnostjo se pojavi prof. Nicholscn, ki z dokazi izjavlja, da delo, ki ga Ca-hill navaja kot svoje, v bistvu ni njegovo, pač pa rezultat študija nekoga, ki je že mrtev. Ostra diskusija med znanstvenikoma se konča z grožnjo, da bo Nichol-son Cahilla prijavil sodišču 14.45 DNEVNIK 2 - Športne vesti Evrovizija: 63. kolesarska dirka po Italiji Avtomobilizem: Veliko na- gradno tekmovanje formule 1 Turin: Atletika 18.15 TV film iz serije «Dave Barrett* 19.10 Registriran polčas nogometne tekme B lige 19.50 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.00 DNEVNIK 2 - športna nedelja 20.40 Glasbena oddaja «Mazzabubu» 21.50 DNEVNIK 2 - Dossier 22.45 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti 23.00 Koncert violinista Uta U-ghija in pianista Eugenia Bagnolija Tretji kanal 14.30 DNEVNIK 3 - Predolimpijsko tekmovanje Rimini: Odbojka 18.15 Napoved programa za naslednji teden 18.30 Pajčevina Oddaja ob priliki mednarodnega leta otroka 19.00 DNEVNIK 3 19.20 «Pasticcio italiano* 20.30 DNEVNIK 3 - Športne vesti 21.15 DNEVNIK 3 - Deželne športne vesti 21.30 Nedelja - nedelje 22.00 Italija in kolesarska dirka 22.45 DNEVNIK 3 23.00 Olimpijski rekordi JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana Q 4^ Ticfpjc Hrvlr 10.35 Bledoličniki, filmska otroška oddaja 11.10 Ostržek, otroška oddaja 11.35 I. Ivanc: Nikola Tesla, TV nadalj. 12.35 TV kažipot 13.00 Kmetijska oddaja 14.00 Jugoslavija, dober dan 14.35 Poročila 15.45 Jarama: Avtomobilske dirke 16.15 Razvoj popularne glasbe 17.05 Poročila 17.10 Jarama: Avtomobilske dirke 17.45 Predor skozi Učko, dok. 18.45 športna poročila 18.20 Risanka 18.25 Desiree, ameriški film 20.10 Risanka 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV dnevnik 21.00 B. Matič - D. Perkovič: Boško Buha, TV nadalj. 22.00 Kraigherjevci, dok. 22.40 V znamenju 22.55 Zabavno - glasbena oddaja .23.05 Športni pregled Koper 17.00 Avtomobilizem 18.30 Film 20.00 Otroški kotiček 20.30 Stičišče Danes bo TV Koper v tedenski rubriki «Stičišče» predvajala tri reportaže o novejših dogodkih v Trstu in sicer o razpravi v miljskem občinskem svetu, kritike in odgovori, nadalje o fašističnih napadih in komentarjih nekega krajevnega tednika in končno prijavi 46 mladeničev, ker so lepili lepake ob smrti predsednika Tita. Reportaže je pripravila a-gencija Alpe Adria 21.00 Program prihodnjega tedna 21.15 Ugrabljena devica, film 22.50 Glasbena oddaja Zagreb 11.(X) Otroška matineja 12.30 Narodna glasba 13.00 Kmetijska oddaja 14.00 Jugoslavija, dober dan 15.30 Mladinski film 17.00 Nedeljsko popoldne 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Boško Buha, TV nadalj. 22.00 Diagonale: Kenija 27 Ponedeljek, 2 TRST A 8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Petnajst minut z orkestrom Artura Mantovanija 10.00 Poslušali boste; 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 11.00 Mladinski oder: «Potcp!jena galeja*. Prvi del; 1130 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasba po željah (I. del); 13.20 Glasba po željah (II. del); 14.10 Glasba po željah (III. del); 15.00 Nedeljsko popoldne: «220 voltov — ali ne vtikaj prsta v bližnjega vtičnico*, satirični kabaret Sergija Verča in Borisa Kobala; Šport in glasba ter neposredni prenosi z naših prireditev. KOPER (Italijanski programi 8.30, 11.30, 13.30, 14 30, 29.30 Poročila 8.00 Glasba za dobro jutro; 8.45 6 + 1=7, in je nedelja; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. . .; 10.15 15 min. s skupino 777; 10.30 Glasbeni odmor; 0.40 Mczaik, glasba in nasveti; 11,00 Dogodki in odmevi; 11.15 Orkester Herba Alperta; 11.32 Kirn, vet mladih 12.10 Glasba po že-iah; 13.40 Pike na I; 14.00 Zgo-ovina avtomobila; 14 33 Lucianovi dopisniki; 15.00 Free show — ni samo ghsba; 15.30 Ritmi s skupino KC and The Sunshine Band; 15.45 Z nami je...; 16.00 Stisk roke; 16.15 Nedeljske pesmi; 16.30 Koncert na trgu; 17.00 Popevke edna; 17.30 Crash; 18.00 Zgodovina avtomobila; 18.30 Diseo hits; 19.15 Poje skupina Boney M; 19.30 Male mojstrovine velikih mojstrov. KOPER (Slovenski program) 8.30, 9.30, 14.30 Poročila; 8.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.03 Nedeljski jutranji program zborovske in narodno - zabavne glasbe; 9.40 Ju- tranja reportaža: Iz našega življenja; 14.00 Sosednji kraji in ljudje: 14.25 Glasbena medigra; 14.40 Glasbeni notes - objave; 15.00 Glasba po željah; 16 00 Satje; 16.15 15 min. s skupino Horizont; 16.30 Programi tedna: 16.35 Reklame in zabavna glasba: 17.00 Nepozabne narodne: 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Pojeta Ashford & Simps-n- 18.00 Nedelja na šport nih igriščih. RADIO 1 7.00, 8.00, 11.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 8.45 Glasba za do bro jutro: 8 45 Kmetijska oddaja 9 10 Nabožna rddaja; 9.30 Maša 10 10 Te-kmo-vrina oddaja; 11.0' Ra"v: 11.50 Nab'žna oddaja; 12 3' Radijska priredba: 13.15 Nedelj sko popoldan- 13.45 Ko'esarska drka po Tali ji' 14 00 Glasben" cd'"’";a- 1430 Govorna oddaja 15.00 Radijska priredba 17.5 Spor na oddaia; 19 20 Posebna od daja radio 1. LJUBLJANA 6.00, 9.00, 10.00, 11 00, 13.00, 14.00 15.00, 16.00, 18.00 Poročila; 7.T Danes je n-delja; 8 00 Jutranja kronika: 8.30 Zdravo, tovariši v< jaki: 9.07 Rad;jska igra za otro ke, Skladbe za mladino. 10.05 Šf pomnite tovariši...; 11.05 Pa norama lahke glasbe; 12.00 Pogi vor s poslušalci; 12 10 Naši po slušalci čestitajo in pozdravljaj; 14.20 Za kmetijske proizvajalec 14.50 Minute z zabavnim orke strem RTV Ljubljana 15.05 Hu moreska tega tedna, Žarko Pr tan: Narobe svet; 15.25 S popev kami po Jugoslaviji; 16.10 Pri nas doma; 16.30 Nedeljska reportaža 16 55 Listi iz notesa- 17.20 Gre mo v kino; 18 05 Popularne oper ne melodije; 18.50 Zabavna <-adij ska igra; 20.35 Lahko noč, otro ci!: 20.45 Glasbene razglednice. 21.00 V nedeljo zvečer; 23.21’ Glasbena tribuna mladih; 24 05 TJ rični utrinki. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 9.20 Evrovizija: Papežev obisk na sedežu UNESCO 12.30 Šolska vzgoja 13.00 Oddaja, ki jo vodi Aba Cer-cato 13.30 DNEVNIK 14.00 Jezik za vsakogar, Ruščina 14.30 Benetke: Tekmovanje nekdanjih pomorskih republik 15.30 Avtomobilizem 17.00 3, 2, 1. . . stik! 17.50 Šolska vzgoja 18.25 Problemi gospoda Rossija 18.50 Osmi dan Giuseppe Ungaretti — deset let po njegovi smrti 19.20 Nagradno tekmovanje, ki ga vodi Claudio Lippi 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Volilna tribuna 21.45 Maščevanje gospe, film Ob koncu DNEVNIK, Vremenske razmere Drugi kanal 12.30 Sezonska hrana 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 Volilna tribuna 13.40 šolska vzgoja 14.10 Klasična glasba 14.50 Evrovizija: 63. kolesarska dirka po Italiji Oddaja za mladino 17.00 «Saturnino Farandola* 17.30 Lihi prostor 18.00 Šolska vzgoja 18.30 Dnevnik 2 — Športne vesti 18.50 Risanka 19.05 Dober večer z. . . Rossanom Brazzijem Vremenske razmere 19.45 Dnevnik 2 Odprti studio 20.40 Mixer 22.25 Koncert na italijanski način 22.55 Vir življenja Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI Tretji kanal 18.30 šolska vzgoja 19.00 DNEVNIK 3 . junija 1980 19.30 Dnevnik 3 — Deželne športne vesti 20.00 Olimpijska prvenstva 22.05 Ena dolina, en umetnik Italo Mus 21.05 Šolska vzgoja t 21.35 Italija in kolesarska • jt skp kulturno-gospodarske zl' jjjf pripravil tržaški dopisnik ,1 Ljubljana Marijan Drobež. 1 ril halne godbe na koncertne11* dru; 14.00 Danes do 14. ure; p0je Priporočajo vam. . .; 15.05 m. amaterski zbori; 15.25 Naši P%; - vij® šalci čestitajo in pozdra' 16.00 Dogodki in odmevi: g*: bavna glasba; 17.00 j® 18.00 Studio ob 18. uri; 10-.0; a|j; ljudsko temo; 19 25 Zvočni sl^on.45 20.35 Lahko noč, otroci!: ^ Minute z ansamblom Mihe }r,0 na; 21.00 Kulturni globus; 2* . jj naše diskoteke; 22.05 Pole+n „ vertimento: 23.30 Popevke ‘z goslovanskih studiov. : JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 3. DO 7. JUNIJA 1980 TOREK, 3. junija LJUBLJANA 16.50 Poročila; 16.55 Atletika; 18.45 Egipčanske melodije; 18.55 Pisani svet; 19.30 Obzornik; 19.40 Podmornica, oddaja iz cikla Čas, ki živi; 20.10 Risanka; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik: 21.00 Vzponi in zatikanja; 21.55 Lanoux - Lorenzi: Emile Zola. TV nadalj.; 22.55 V znamenju; 23.10 Iz koncertnih dvoran. KOPER 18.00 Lahka atletika; 19.30 Odprta meja; 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Stičišče; 20.30 Risanke; 20.45 TV dnevnik; 21.00 Zdravo Char-lie, film; 22.30 Aktualna tema; 23.00 Narodna glasba. SREDA, 4. junija LJUBLJANA 18.25 Poročila; 18.30 K. Kovič: Moj prijatelj Piki Jakob; 18.45 Umetnost na jugoslovanskih tleh; 19.05 Mladinski pevski festival v Celju; 19.40 Obzornik; 19.55 Ne prezrite; 20.10 Risanka; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Gospodične z Wilka, poljski film; 22.55 Majhne skrivnosti ve likih kuharskih mojstrov; 23.00 V znamenju; 23.15 625. KOPER 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Stičišče; 20.30 Risanke; 20.45 TV dnevnik; 21.00 Poletna vročica, film; 22.30 Glasba brez meja. ČETRTEK, 5. junij LJUBLJANA 18.05 Privlačnost delfinov, dok.; 18.55 Odprava zelehega zmaja; 19.30 Obzornik; 19.40 Elafiti, dok.; 20.10 Risanka; 20.24 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Glasbeni magazin; 21.50 Sončno mesto, dok.; 22.50 V znamenju; 23.05 Atletika. KOPER 17.25 Nogomet: Napredak - Hajduk; 19.15 Orlovi kremplji - Hon- do, TV film; 20.05 Otroški kotiček; 20.15 Stičišče; 20.30 Risanka; 20.45 TV dnevnik; 21.00 7 pištol za McGregorje, film; 22.30 Politična tribuna. PETEK, 6. junija LJUBLJANA 18.05 Poročila; 18.10 Mi smo smešna družina; 18.25 Ptičje strašilo; 18.55 Ansambel Lojzeta Slaka; 19.30 Obzornik; 19.40 Poklici v proizvodnji in vzdrževanju električnih strojev in naprav; 20.10 Risanka; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Mali koncert; 22.(M) Kako je bil osvojen Divji zahod, TV nadalj.; 23.55 V znamenju. KOPER 19.30 Odprta meja; 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Stičišče; 20.30 Risanke; 20.45 TV dnevnik; 21.00 Vreden preziranj,, film; 22 30 Propagandna oddaja; 22.45 Program prihodnjega tedna; 23.00 651 — operacija Munchen, dok. I. del. SOBOTA, 7. junija LJUBLJANA 10.00 Poročila; 10.05 K. k,0i2» Moj prijatelj Piki Jakob- 8V8 Vrtec na obisku; 10.35 ft-zelenega zmaja; 11.05 Pisan* ^ II. 40 H. Fallada: Človek h?f*, it vzgor, TV nadalj.; 12.40 biro poklica; 13.10 Dokurnen^gj odaja; 15.45 Poročila; I®-' fjltf' biča na obisku, norveški 8j; or KT.. ___a * rr Klnč ^ 17.25 Nogomet; 19.55 Naš l’|in; 20.10 Zlata ptica; 20.15 R*SV' 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV nik; 21.00 H. Innes: Zlato t TV nadalj.; 22.00 Rio meriški film; 24.20 TV k«z‘r 24.40 Poročila. KOPER 18.25 Nogomet; 20.15 20 30 Risanka; 20.45 TV dneiU 21.00 II corsaro della me**8 film; 22 30 Hondo - TV f*lrl1' evnifc PORT ŠPORT ŠPORT 1. junija 1980 ^lesarstvo DIRKA PO ITALIJI Prim (Šve.) prvi v petnajsti etapi ^odimiro Panizza ohranil roza majico - Brez na skupni lestvici - Danes 16. etapa, ki je dolga 229 km /StAMO ~ P° pravi lekciji, ki ij,l. a' Francoz Hinault ostalim (HvjZencetn «Gira» in po velikem veterana Panizze v pet-s, e aPi, včeraj ni prišlo do l Pričakovanega »potresa*, 5V *bila da Njen proga dokaj no- pa na- je bil Hinault več kot & v “"Upni lestvici in z osvojit-driigega mesta, saj je včeraj s svojim moštvom nad-lj / najnevarnejše nasprotnike. " strani pa ostali kolesarji, za favorite, niso imeli POiifuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii veljaj0 '"“"m... DOMAČI ŠPORT DANES N'EDELJA, 1. JUNIJA 1980 KOŠARKA )V, 1. DIVIZIJA Km 114 Fontovelu ™vel - Hurlingham 1. # * * BoJV Trstu> stadion «1 ,maj» L ' Stella Azzurra ODBOJKA .mednarodni 9(k> ženski turnir Uto3 MOŠKA divizija La »v Trstu, telov. Visentini Talpa - Bor 9.30 j REVIVAL 80 Sia,t„° 16-00 v Nabrežini °Pajo finalisti AIAMI2NI TENIS ltf***0 PRVENSTVO . r*cl- Stella Mattutina Hirajo tudi Bor, Kras in GIMNASTIKA 10.30 ‘Sterni nastop Trstu, stadion «1. maj» Pa GO Bora ^SKIROLKE Ufa”aR°DN0 tekmovanje Vni, Mavhin-'ah sanizira SK Devin tT TENIS 9.00 , ^ IJANSKI pokal C^ervinjanu 'gnano - Gaja kolesarstvo 10(10 cikloamaterji \asiZ Tl’n°vci St°Pa tudi Adria JUTRI P°N'EDEljek. 2. junija 1980 košarka ISto^RNlR KONTOVELA &ašiua F°ntovelu ** zular . Bor 20 5n *** Nt0vei K^toveIu 'el - Inter Milje dovolj poguma in tudi moči, da bi sprožili nevarnejše napade ali pa da bi se podali v beg. Ob takem razpletu je bilo seveda za Hi-naulta in za njegovo moštvo lahko kontrolirati to etapo vse do nekaj km pred ciljem, ko sta glavnini zbežala Šved Prim in Španec Fer-nandez, ki pa sta kljub velikemu trudu in požrtvovalnosti prispela na cilj le z 10 sekundami prednosti pred glavnino. V končnem sprintu pa je imel več moči od «soubežnika» Šved Prim. Nekaj »uglednih žrtev* pa je bilo tudi v včerajšnji etapi. Alfio Vandi je namreč prispel na cilj z 11 minutami zaostanka, kar z 18 minutami zamude pa so privozili skozi cilj Gavazzi, Martinelii in Schuiten. Veteran VVladimiro Panizza je obdržal roza majica. VRSTNI RED 15. ETAPE (Roccaraso - Teramo) 1. Tommi Prim (Šve.), ki je prevozil 194 km v 5.30’52” s poprečno hitrostjo 35,180 km na uro 2. Fernandez (Šp.) 3. Mantovani (It.) po 10” 4. Saronni (It.) 5. G. B. Baronchelli 6. Fatato 7. Natale 8. Pozzi 9. Moser 10. Mazzantini 13. Hinault (Fr.) Vsi z Mantovanijevim časom SKUPNA LESTVICA 1. Panizza 74.27’22” 2. Hinault (Fr.) po 1’05' 3. Ruperez (Šp.) 1’49” 4. G. B. Baronchelli 2'35" 5. Battaglin 2 40” 6. Moser 3'30” 7. Prim (šve.) * " 8. Visentini 4’20” 9. Saronni 5’01” 10. Schmutz (Švi.) 5’23” Danes bo na sporedu 16. etapa Giulianova - Gatteo a Mare (2251 km) NOGOMET 3. ITALIJANSKA LIGA Piaccnza-Triestiiia Triestina je odpotovala v Piacenzo z dokaj okrnjeno in pomlajeno ppstavp, takpl;da bq, njena naloga dokaj težka, saj ima Piacenza ie tri točke manj od Tržačanov. Sicer pa manjkata le dve koli do konca tega prvenstva in Triestina nima nikakršnih možnosti več za napredovanje v višjo ligo. Trenerju tržaškega moštva ne preostaja drugega, kot da nudi možnost igranja mlajšim nogometašem. DANAŠNJI SPORED (V oklepanju imena sodnikov) Biellese - Cremonese (Corigliano) Casale - Sanremese (Bianciardi) Alma Fano - Novara (Vallessi) Lecco - Rimini (Polacco) Pergocrema - Mantova (Albertini) Piacenza - Triestina (Lussana) Reggiana - Alessandria (Ramicone) S. Angelo L. - Treviso (De Marchi) Varese - Forli (Lombardo) Nfl VČERAJŠNJI OSNOVNOŠOLSKI OLIMPIflPI NA STADIONI) 4. MAL V TRSTU Letos rekordno število nastopajočih Sodelovalo je 360 osnovnošolcev - V igri «med dvema ognjema* je zmagala šola D. Kette Zaradi slabega vremena je potekal skok v daljino v nekoliko utesnjenem okolju, toda boji za centimetre so bili vseeno vroči Z včerajšnjo osnovnošolsko olim-piado, ki je letos potekala pod pokroviteljstvom osnovne šole Oton Župančič od Sv. Ivana, je včeraj sklenila svojo letošnjo aktivnost Športna šola Trst. Ta zaključna prireditev pomeni pregled naših najmlajših sil na področju telesne kulture in je obenem najbolj množična slovenska otroška športna prireditev v zamejstvu. Udeležba je bila letos res rekordna ,saj se je zbralo na stadionu «1. maj* kar 360 otrok iz vseh tržaških mestnih in miljskih osnovnih šol, razen iz Skednja, kjer imajo danes poimenovanje šole in so vsi otroci zaposleni s to prireditvijo. Tekmovanje samo je v jutranjih urah oviral dež, ko je pa prenehalo deževati je tekmovanje gladko steklo in kljub velikemu številu mladih tekmovalcev je bil zadnji start na vrsti že dve uri po začetku. Po atletskem troboju so se pomerile med seboj še štiri ekipe v finalnih srečanjih tekmovanja «med dvema ognjema*. 1. mesto je osvojila šola Kette, drugo Župančič, 3. Ribičič in 4. Širok. Najuspešnejše športnike so nagradili v popoldanskih urah v okviru ......im.....................................iiiiiiiiiiiiiiimii.. 15. REDNI OBČNI ZBOR ŠD PRIMORJE Nfl PROSEKU USPEHI PREDVSEM Z MLADIMI Za predsednika potrdili Oskarja Vatovca - Nazadovanje članskega moštva v 3. AL hud udarec za vse - Obetajočega podmladka ne manjka V ponedeljek je bil v športnem krožku na Proseku 15. redni občni zbor ŠD Primorje. Po uvodnih pozdravih in po izvolitvi predsednika občnega zbora je sledilo poročilo predsednika Primorja Oskarja Vatovca. V uvodnem delu se je predsednik ŠD Primorje najprej zahvalil za številno udeležbo vseh članov in simpatizerjev, nato pa je nadaljeval z analizo delovanja društva v pretekli sezoni. Najprej je pojasnil, da je v letošnjem letu primanjkovalo širšega udejstvovanja in sodelovanja v korist društva in pripomnil, da čeprav se je odbor v določenih trenutkih znašel v težavah, je bil to odraz tudi nekonstruktivnih kritik glede delovanja odbora. Predsednik je nato nadaljeval, da je izpad prve ekipe v 3. amatersko ligo hudo prizadelo vse. Toda pojasnil je, da delovanje društva ne odvisi samo od rezultatov prve ekipe, ampak tudi od uspehov mladinskih ekip, rezultati katerih so bili letos zelo razveseljivi. Navdušila je predvsem e-kipa, ki je prvič letos nastopila v deželnem prvenstvu najmlajših. O-menil je tudi, da je društvo v letošnjem letu izboljšalo trenerski kader, in sicer z vključitvijo treh domačih, trenerjev in z angažiranjem treneraja L. Pertiča, ki je s svojim znanjem veliko pripomogel k razvoju mladinske sekcije. Omenil je tudi važnost angažiranosti in stikov odbora s starši mladincev. V svojem poročilu je predsednik nato poudaril važnost izboljšanja stikov društva z Združenjem sloven- """"'■■iii,mn.. .iiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii elo medšolsko športno srečanje na Padričah r)aev' se je na športnih ob-i> tekiv,jL Ovijalo nadvse zani-kH0U0vIanje osnovnošolcev treh Voskih šol; p. Tomažič, P. * cfiK-D- Kajuh. C*h, umskem igrišču 'XP„Jer je bilo zbirališče tek- skih športnih društev v Italiji in z vsemi ostalimi slovenskimi društvi ter na kratko orisal sodelovanje z Združenjem in pomen ustanovitve na Tržaškem dveh nogometnih mladinskih centrov, v katerih bodo sodelovala vsa slovenska društva. O-menil je tudi, da naj društvo še utrdi stike z vsemi vaškimi organizacijami in je nadaljeval z orisom ostalega delovanja društva v pretekli sezoni. Poudaril je tudi, da je letos društvo organiziralo v spomin pokojnega odbornika in nogometaša Žarka Raceta turnir, ki je zelo dobro uspel, ter da je utrdilo stike z ekipami iz matične domovine. Ob koncu pa je prosil, da bi občni zbor s konstruktivno kritiko ocenil delovanje odbora v minuli sezoni in nakazal smernice za bodoče delovanje. Sledilo je nato poročilo tajnika, ki je na kratko nakazal članom in vsem prisotnim neka* misli o delovanju društva in o razvoju mladinskega odseka ter nakazal smernice za bodočnost društva. Ob koncu svojega poročila je tajnik izjavil, da mora biti želja vseh članov in ljubiteljev društva, da se ekipa takoj vrne v drugo amatersko ligo in podčrtal, da v takem ne najboljšem trenutku ostrejši napadi na odbor ŠD Primorje ne bi privedli do večjih rezultatov in povabil na večjo budnost, aktivnost in prizadevnost vseh članov in vaščanov, ker samo na tak način so uspehi večji. Sledilo je poročilo blagajnika in nadzornega odbora, ki je potrdil blagajniško poročilo in želel novemu odboru veliko uspeha. Po živahni diskusiji so bile na vrsti volitve novega odbora. Zelo odgovorno in zavedno so se člani javili za kandidatno listo, ki je štela kar 29 kandidatov. Izvoljenih pa je bilo 21 odbornikov. Novi odbor je imel že v četrtek ] prvi sestanek, kjer je bil ponovno izvoljen za predsednika Oskar Va-tovac. Novi odbor je tako sestavljen: predsednik: Oskar Vatovac, prvi podpredsednik: Marjan Nabergoj, drugi podpredsednik: Sergij Cibic, tajnik: Boris Pertot, blagajnik: Darijo Kante, gospodarja: Darijo Ver-ginela in Egon Bukavec, nadzorni odbor: Milko Puntar, Valter Ferlu-ga in Tullio Križman. Ostali odborniki: Alex Štrekelj, Walter Husu, Valter Ferluga, Aleks Timeus, Miro Starec, Igor Pavletič, Luciano Fa-gin, Vojko Bukavec, Boris Husu, Sergij Husu in Vekoslav .Rupel, V. H. NOGOMET 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Dinamo zmagal v gosteh Olimpija danes v Sarajevu V anticipiranem srečanju 29. kolo prve jugoslovanske nogometne lige je včeraj zagrebški Dinamo v Nišu premagal domačega Radničke-ga z 1:0 (1:0). Edini zadetek srečanja je dosegel Mlinarič. sič, Peterlin (Sloga) Svetlič in Ušaj (Sokol). KOLESARSTVO DIRKA ZA CIKLOAMATERJE Danes v Trnovci tudi Adria Danes ob 10. uri bo na krožni progi s startom in ciljem v Trnovci, kolesarska dirka cikloamaterjev vseh kategorij, ki se je bodo udeležili tudi člani lonjerskega kluba Adria. Nadzorni odbor ZSŠDI sklicuje v torek, 3. junija 1980, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani PD Gruden v Nabrežini _, IZREDNI OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnim redom: 1. predlogi za pravilnik ZSŠDI 2. volitve novega odbora RADIO Gostje: predstavniki SPDT Gostje jutrišnje radijske oddaje Radia Trst A »Glasbeni ping-pcng», ki jo vodi Ivan Peterlin, bodo predstavniki mladinskega odseka SPDT z načelnico Katjo Kalc. Govor bo o izletništvu v sporni adinskih in poletnih mesecih. slovesnosti, ki jo je skupno s Športno šolo Trst pripravila šola Župančič (in o kateri obširneje poročamo na tržaški strani). O osnovnošolski olimpiadi bomo pisali še v prihodnjih dneh, danes pa priobčujemo točkovno lestvico vseh desetih kategorij. DEČKI 1. razred 1. Dazzara Cristian SIV 46,2 2. Starec Mitja BAR 45,6 3. Gregori Jan BAR 45,1 3. Reggente Flavio SIV 45,1 5. Kokorovec Mitja STV 44,9 6. Pečar Diego ROJ 44,7 7. Gulič Danijel BAR , 44,5 8. Ferfolja Karlo ROJ 44,0 8. Martini Maksi MIL 44,0 10. Debeljuh Marko ROJ 42,8 11. Macchiut Kristijan SJA 42,7 12. Šavron David MIL 42,1 13. Antonelli Paolo SIV 41,9 14. Giacomini Walter KAT 41,1 15. Korošic Peter ROJ 40,9 15. Kubošek Sašo SIV 40,9 17. Sluga Aleksander SAN 40,7 18. Fontanot Piero KAT 40,6 19. Furlanič Dejan SAN 40,2 20. Bucik Saško SAN 40,0 20. Simonič Mauro DON 40,0 22. Pavlica Andrea SIV 39,5 23. Rudež Peter SIV 37,3 24. Schiulaz Maurizio SJA 37,2 25. Stein Daniele KAT 36,7 26. Bezenšek Matej BAR 34,8 27. Križman Marino SAN 33,6 28. Coloni Marko ROJ 31,7 29. Padovan Roberto SJA 31,6 30. Ciliberto Franc SAN 31,5 31. Biekar Štefan SAN 29,8 32. Kralj Pavel ROJ 28,7 33. Purinani David KAT 27,3 34. Blasi Lučo SJA 27,0 35. ščuka Loris ROJ 26,9 36. Bembi Marko ROJ 22,0 2. razred 1. Preši Marko BAR 50,0 2. Zaina Claudio DON 49,2 3. Majcen Andrej ROJ 47,5 4. Strain Igor SJA 46,7 5. Oberdan Dean DON 46,1 6. Gerdol Igor DON 44,8 7. Žerjal David ROJ 44,7 7. Pugliese Andrea MIL 44,7 9. Bajc Gorazd SIV 44,3 10. Volpi Andrej DON 44,1 11. Bosich Edi SAV 44,0 12. Ferfolja Andrej ROJ 43,6 13. Ciriani Giuliano BAR 42,1 14. Bevilacqua Marko DON 41,8 15. Klinz Milan SFR 41,3 15. Danieli David SAN 41,3 17. Jelerčič David SIV 41,1 17. Alessio Andrea SJA 41,1 19. Armani Matija ROJ 40,8 20. Stubelj Luciano SFR 39,7 21. Doles David BAR 39,4 22. Kert Corrado STV 38,8 23. Sfarčič David BAR 38,0 24. Pregare Oskar SFR 37,8 25. Guštin Miran KAT 37,7 26. Ferluga Andrej ROJ 36,6 27. Kozman Alessio ROJ 35,9 28. Zaghet Andrej SIV 35,8 29. Pahor Danilo SFR 35,3 30. Vidrih David SIV 35,0 30. Kocjančič Simon SJA 35,0 30. Sestan David SJA 35,0 33. Tinta Vasco ROJ 34,3 34. Legiša Štefan SFR 34,0 35. Čuk Vasja SAN 31,4 3. razred Mohorčič Maksimilijan KAT 60,9 Krasna Massimo SIV 58,0 Bajc Ivan SIV 56,5 Poldini Dušan ROJ 56,5 Race Aljoša DON 55,6 Pertot Borut BAR 55.6 Touchella Gianfranco SFR 55,1 8. Mahnič Aleksander KAT 53,8 9. Jercog David MIL 53.6 1. 2. 3. 4. 5. 6. KOTALKANJE NA MLADINSKIH IGRAH bilo ob določeni uri na vrsti tekmova-a ognjema*, kjer so vsr- * •§•§ fvia | (,..e f> esi? zasedli otroci osnovne Jr91 H,,, °^ič. Tekme je sicer K^fji V;: tako da so bili organiste -tk Jhtorani prekiniti tekmo-Ato * nekaj minut. SkThiu krenili proti nogo- (%)u u?r,^u. kjer sta bila na K.vfern„ek 'n Kros. Tudi tokrat ivSeJP^agajalo, a je organi-všnje do6^ uspe*° sPegati tek- Naj omenimo, da smo posebno pri tekih in krosu opazili nekatere izrazite atletske talente, za katere menimo, da bi bilo pametno, če bi se tudi v bodoče ukvarjali z atletiko. Najštevilnejše zastopstvo je imela šola Trubar, ki je tudi ekipno odnesla prvo mesto. Tekmovanju sta sledila zakuska ter nagrajevanje. REZULTATI Tek 60 m (1. in 2. raz. - dečki) 1. Igor Marc (Trubar) 2. Damjan Crissani (Trubar) 3. Marjan Renčelj (Trubar) 80 m (3., 4. in 5. raz. — deklice) 1. Tanja Kalc (Kajuh) 2. Katja Milkovič (Kajuh) 3. Karmen Natural (Kajuh) 80 m (2., 4. in 5. raz. — dečki) 1. Andrej Baldassin (Kajuh) 2. Andrej Mesar (Trubar) 3. Marjan Kalc (Trubar) Kros 400 m (1. in 2. raz.) 1. Iztok Pečar (Trubar) 2. Marjan Renčelj (Trubar) 3. Damjan Crissani (Trubar) 400 m (2„ 4. in 5. raz. — deklice) 1. Tanja Kalc (Kajuh) 2. Katja Milkovič (Kajuh) 3. Michela Cergol (Tomažič) 600 m (2„ 4. in 5. raz. — dečki) 1. Andrej Baldassin (Kajuh) 2. Marjan Kalc (Trubar) 3. Robert Cocevari (Trubar) Med dvema ognjema 1. Tomažič 2. Kajuh 3. Trubar Ekipna lestvica 1 Trubar 2. Kajuh 3. Tomažič ODBOJKA «REVIVAL 80» Danes v Nabrežini finalna srečanja Danes bodo v Nabrežini finalne tekme z naslednjim urnikom: 9.30: moški finale za prvo mesto Breg - Piperje 11.00: ženski finale za tretje mesto Trim - Paljnte 15.00: ženski finale za prvo mesto Bor ekipa 10 - Breg Ob 16.30 bo na sporedu tekma med rekreacijsko moško ekipo iz Kopra in ekipo ZSŠDI. Za ZSŠDI bodo nastopili Jurkič, Lovriha, Žerjal (Breg), Marc (Piperje), Grgič, Dra- Poletovec D. Kosmač osvojil prvo mesto Dobre uvrstitve tudi ostalih slovenskih predstavnikov Kotalkarska sezona je v polnem razmahu. Pokrajinska prvenstva gredo h koncu, že prihodnji teden pa se bodo začela deželna. Končalo se je tudi deželno prvenstvo mladinskih iger, kjer so se prejšnji teden pomerili v umetnostnem kotalkanju mladi tekmovalci, tržaške, videmske, goriške in pordenonske pokrajine. Med Tržačani in Goričani so nastopali tudi kotalkarji openskega Poleta, društva Oton Župančič iz Štandreža in društva Vipava iz Peči. Slovenski tekmovalci so se zelo dobro odrezali, saj je v kategoriji A med moškimi zasedel prvo mesto Damjan Kosmač (Polet), med ženskami pa Loredana Cingerli (O-ton Župančič). Tudi drugi tekmovalci so osvojili dobra mesta, kar velja zlasti za fante. Zanimivo je, da je Damjan Kosmač na tržaškem pokrajinskem prvenstvu zasedel drugo mesto, medtem ko je bil tokrat Kosmač prvi, drugo in tretje pa sta zasedla Goričana Franko Pahor in Franko Černič, Na tržaškem pokrajinskem prvenstvu za začetnike se je lepo uveljavila tudi Federica Coslovic (Polet), ki je predvsem zaradi res dobro izpeljanih obveznih likov zasedla v skupni oceni odlično tretje mesto, medtem ko je bila dva tedna prej na mladinskih igrali komaj deseta. Včeraj se je začelo — in se bo danes končalo — deželno prvenstvo UISP v Pordenonu. Openski Polet je na tekmovanje poslal večje število svojih tekmovalcev, vendar pa v času, ko poročamo, še nimamo rezultatov. V soboto in prihodnjo nedeljo pa bo na Opčinah deželno prvenstvo za kategorijo naraščajnikov. Tek movanja se bo udeležilo kakih 60 tekmovalcev iz dežele Furlanije-Ju-lijske krajine, ki bodo zastopali 15 društev. Pri Poletu imajo zaradi tega polne roke dela, saj zahteva organizacija takega prvenstva nemalo dela, kar pomeni naj večjo angažiranost vseh članov sekcije. V ORGANIZACIJI ŠZ BOR Pravilnik košarkarskega turnirja veteranov 1. Turnir organizira ŠZ Bor in bo na sporedu od 23. do 27. junija. 2. Na turnirju lahko nastopajo igralci, ki v minuli sezoni niso nastopali v nobenem prvenstvu, oz. so nastopali le v prvenstvu 1. divizije. Nastopajo lahko le člani, t.j. igralci rojeni v letu 1960 in starejši. 3. Vsako ekipo mora sestavljati vsaj sedem igralcev; na tekmah mora biti prisotnih vsaj pet igralcev. 4. Vsaka ekipa mora imeti sodnike in narediti zapisnike, kot bodo to določali organizatorji. 5. V vsem drugem veljajo splošna pravila italijanske košarkarske zveze. 6. Ekipe se morajo prijaviti najkasneje do 16. junija na uradu ZSŠDI (tel. 767304) vsak dan od 9.00 do 13.00 ali neposredno organizatorjem. 10. Andreuzzi Renato MIL 11. šavron Moreno MIL 12. Pisani Miran DON 13. Antoni Igor ROJ 14. Tonel David MIL 15. Ažman Peter ROJ 16. Ostrouška Igor SAN 16. Šavron Marko MIL 18. Bole Igor ROJ 19. Zuppin Andrej MIL 20. Andreassi Franko SJA 21. žezlina Aleksander SFR 22. Fontanot Pavel KAT 23. Starc Edvin SFR 24. Taučar Aljoša SAN 25. Acerbi Umberto SIV 26. Purinami Cristiano KAT 27. Cergoli Aleksander SJA 28. Devetak Igor SFR 29. Drašček Mihec DON 29. Simonič Rihard DON 31. Siviz Aleksander ROJ 32. Počkaj Kristjan DON 33. Pečar Aleks SFR 34. Jagodic Rado ROJ 4. razred 1. Švab Dennis SFR 2. Panjek Pa—1 ROJ 3. Marega Marko SJA 4. Baldassi Alain DON 5. Grahonja Boris DON 5. Santonocito Alessandro SFR 7. Hmeljak Tom SJA 8. Bevilacqua Dejan SIV 9. Carli Štefan SIV 10. Jakominič Kristjan SFR 11. Požar Andrej ROJ 12. Bevilacqua Aram SIV 13. Prodan Franko SAN 14. Švab Erik MIL 14. Lippolis Pavel SFR 16. Blaževič Aleks SIV 17. Turk Aleš SJA 18. Gombač Davorin DON 19. Corradetti Andrej SJA 20. Kozman Sergij ROJ 21. Frassinelli Klavdij ROJ 22. Birsa Andrej ROJ 23. Dovgan Flavio KAT 24. Makor Oliviero SAN 25. Pisani Jordan DON 26. Pečar Fabrizio KAT 27. Ozbič Marko DON 28. Rustja Mitja SIV 29. Bravar Uliks SFR 30. Blasi Sergij SJA 31. Ferfoglia Fredi ROJ 32. Pressburger Andrej DON 5. razred Civardi Igor ROJ Lippolis Luciano SFR žetko David DON Madotto Rodolfo KAT Kovačič Dario SIV Ciak Michele KAT 7. Pertot Marko BAR 7. Ferfolja Maksi ROJ 9. Kavčič Štefan SJA 10. Panjek Aleksander ROJ 11. Sedmak Olr f STV 12. Burolo Igor SIV 13. Benci Mauro KAT 13. Lorenzi Mitja KAT 15. SchlHanf Luka BAR 16. Čepar Boris DON 17. Biekar Marko SAN 18. Strain David SJA 18. Lokar Marko BAR 20. Savi Massimo KAT 21. Ka vrečič Igor MIL 22. Brus Inko ROJ 23. Možina Mitja DON 24. Sfarčič Kristjan BAR 25. Šik Aleksander SIV 26. Harbaš Darjo SIV 27. Lorenzi Alessandro KAT 28. Pahor Štefan DFR 29. Košuta Valter SIV 29. Uršič Igor SFR 31. čok Igor SIV 31. Klinc Peter SFR 33. Clementc Maksi SFR 34. Mljač Franc Janez SIV 34. Bevk Edvin SJA 36. Gregorič Andrej BAR 37. Cupin Marko DON 38. Starc David SFR 39. Trampuž Bizjak Andrej SIV 40. šiškovič Kristjan ROJ 41. Ver’uno Marko SIV 42. Rudolf Vanja ROJ 43. Čok -loris SIV DEKLICE 1. razred Grbec Nataša SIV Pahor V .a SIV Poljšak Sandra BAR Fučka Nadja SIV Gagliano Astrid MIL Manfredini Katja SIV Ražem Tamara BAZ 8. Antoni Nadja SAN 9. Micholi Barbara ROJ 10. Korošec Miriam MIL 11. Lipovec Tamara DON 12. Rustja Kristina SIV 13. Gerdol Silvana SAN 14. Pirnat Mirja SIV 15. Parovel Tatjana SJA 16. Marconi Argia SIV 17. Jablanšček Sara KAT 18. Drioli Eriča SIV 19. Bontempo Rea DON 20. Škerlj Sonja SJA 21. Plisca Nadj. ROJ 22. Savi Nataša KAT 23. Gerdol Pavla DON 24. Mozetič Mihela SIV 25. Marega Astrid SJA 26. Seganti Tanja SAN \ 27. čok Ingrid uAT 28. Oppelli Marianna KAT 29. Sancin Ingrid DON 30. Pasarit Katja SIV 31. Chieppa Tatjana ROJ 32. Tersar Lucija S. A 33. Milanič Irena DON 34. Pisani Eliza ROJ 35. Kodermac Consuela SJA 36. Gerdol Jana BAR 37. Oppelli Partina KAT 37. Zajec Ta a SAN 39. Bembi Valentina ROJ 40. Grer ri Tamara ROJ 2. razred Colja Nastja DON Busechian Eri', a ROJ Vidali Tamara DON Giacomini Eriča DON Jagodic Vesna BAR Srebotnjak Klavdija ROJ Kermcc Tanja ROJ 8. Drašček Ivana DON 9. Santin Katja MIL 10. Puntin Eliza ROJ 11. Rudolf Barbara ROJ Savi Solidea SFR 53.5 52.8 52.5 52.2 50.9 50,4 50.2 50.2 49.3 49,2 48.9 48.9 48.1 47.6 47.4 46.0 45.9 45.7 44.7 44.2 44,2 44.1 43.8 42.0 40.1 64.9 61.4 59.9 59.4 59.2 59.2 58.9 57,7 57.6 56.7 56.6 55.9 55.6 54.9 54.9 54.8 54.6 54.5 53.6 53.4 53.0 52.2 50.1 50.0 49.7 46.8 45.0 44.1 42.7 41.5 39.2 32.9 69.5 67.5 66.8 66.5 64.3 64,1 64,0 64.0 63.7 62.6 62.3 62.1 61.8 61,8 61,1 61,0 60.5 60,0 60.0 59.9 59.9 58.0 57.8 56.7 56.6 56.3 56.2 56.1 55.9 55.9 55.8 55.8 55.2 53.9 53.9 53.7 53.2 52.3 50.3 50.2 49,1 47.9 45.4 1. 2. 2. 4. 5. 6. fi. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 1*' 40.7 40,2 40.2 39.9 38.9 37.9 37.9 37.4 37.0 36.9 36.8 36.6 36.2 35.1 34.9 34.5 34.4 33.7 33.6 33.2 33.1 32.7 32.2 32.0 31.6 31.0 30.8 30.6 30.5 30.0 29.8 29.4 27.8 27.6 26.5 25.2 24.5 24.5 23.6 21.8 51.1 46.8 45.7 45.0 43.7 43.2 41.2 40.0 39.9 39.7 39,5 39,4 12. 13. 14. 13. Zapušek Jerica SJA 14. Škerlj Marija Dolores SJA 15. Vitez T'arin ROJ 16. Rudež Jasmin SIV 17. Pettorosso Laura KAT 18. Vellenich Lučana SIV 19. Vuga Marjana DON 20. Cauter Samantha SFR 21. Schmidt Petra SIV 22. Gulič Lara BAR 23. Gandini Vaina BAR 24. Zobec Romina SFR 25. Ellero Danijela MIL 26. Bembi Marina ROJ 27. Kovač Barbara DON 28. Božjeglav Lara MIL 29. Gombač Suzana MIL 3. razred 1. Superina Barbara SJA 2. Gherlani Martina BAR 3. Migliore Katja DON 4. Vesel Tanja ROJ 5. Bucik Katja BAR 6. Pangos Tatjana SAN 7. Mijot Jana BAZ 8. Savi Kristina KAT 9. Vesel Lara SIV 10. Smotlak Marina SIV 11. Pilat Maša DON Pernarčič Sabrina SIV Palčič Jana BAR Klinc Marta SFR 15. Starec Ticijana BAR 16. Rudež Alessia DON 17. Reggente Cristina SIV 18. Barič Toska MIL 19. Repini Valentina SIV 20. Viller Mariza KAT 21. šušmelj Monika SIV 22. Bandelj Maša SIV 23. Legiša Ljuba SJA 24. Zagheb Neva SIV 25. Schiulaz Sabrina SJA 26. Parovel Katja SJA 27. Pieri Barbara ROJ 28. Zoch Kristina SAN 29. Valenčič Kristina DON 30. Ciriani Cinzia BAR 30. Pečar Serena KAT 32. Bartoli Danijela ROJ 33. Gregori Nataša SFR 34. Brecelj Ivana ROJ 35. Svetina Dana MIL 36. Pierazzi Deborah SFR 37. Antoni Elena SAN 38. Pliska Vanja ROJ 39. Masi Barbara SJA 40. Volpi Helena DON 41. Valenta Irena SFR 42. Lasič Kristina BAR 43. Lokar Paola BAR 44. Dougan Sara SIV 45. Zlobec Barbara SAN 4. razred 1. Pavlica Giuliana SJA 2. Pavletič Poljanka DON 3. Succi Erika SIV 4. Kermec Vera ROJ 5. Prezzi Eleonora SIV 6. Pernarčič Cinzia SIV 6. Ažman Ivana ROJ 8. Tinta Lara ROJ 9. Che£ti, Maja MIL 10. Kuhar Agata SJA 11. Štoka Maja BAR II. Jereb Petra DON 13. Torroni Emilija SFR 14. Neubauer Andra SFR 15. Vasta Ester DON 16. Carli Tanja KAT 17. Uršič Tanja SIV 18. Bandi Kristina SJA 19. Guštinčič Alenka ROJ 20. Stanese Tamara KAT 20. Bernhardt Tamara KAT 22. Oberdank Elizabeta SFR 23. Mosca Martina ROJ 23. Lorenzi Martina KAT 25. Samsa Nataša DON 26. Bembi Elena ROJ 27. Marconi Michela SIV 28. Zavadlal Patricija SIV 29. Švara Vanessa KAT 30. Renčelj Darja BAZ 31. Ferluga Tanja ROJ 32. Pertot Tatjana BAR 33. čuk Patricija SIV 34. Posega Damjana ROJ 35. Volpi Katja DON 36. Barbiero Erika DON 5. razred 39.2 39.1 38,9 38,7 38.6 38,4 38.3 37.6 36.7 36.3 35.1 34.1 32.7 32.3 31.8 31.0 29.0 56.6 53.4 51.9 51.5 50.5 49.9 49.5 49.0 48.8 48.7 48.5 48.0 47.0 46.7 46.6 46.1 45.8 44.8 44.7 44,6 44,5 44.4 44.2 43.5 43,4 42.3 41.6 41.3 41,1 41,0 41.0 40.9 40.8 39.9 39.1 39.0 38.9 38.7 36.2 34.8 34.4 34.0 32.5 28.6 21.0 63.8 59.3 58.8 56.8 53.6 52.6 52.6 flA 51.1 50.2 50.2 49.4 49.0 48.7 48.6 48.4 48.1 47.3 47.1 47.1 46.5 45.7 45.7 45.2 44.5 44.1 43.8 43.3 41.1 40.7 40.2 38,1 38,0 37.5 35.4 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. Pečar Tamara SIV Čulav Jadranka SFR Ta- KatjuM SFR Lozej Martina SIV Cigar Ilara SJA Rupel Eleonora SIV Primosi Ana SAN 8. Furlan Patricija DON 9. Ferluga Roberta SIV 10. Valenčič Vida DON 11. Stopper Mery SJA 12. Starc Mirjana ROJ Santonocito Barbara SFR Albi Neva DON Marzolo Karen KAT Centazzo Martina SAN Carli Nada KAT 18. Čuk Marvida SIV 19. Žezlina Sabrina SFR 2J. Legiša Alenka SJA 21. Pisani Laura ROJ 22. Carli Elena SIV 23. Ščuka Lara ROJ 24. Štukelj Klavdija SFR 25. Bole Tanja ROJ 26. Antoni Tanja ROJ 27. Brus Savina BAR 28. Zugna Miriam SIV 63.6 61.7 58.2 57,9 57.7 56.8 56,6 56.3 55.8 55.5 55.0 54.3 52.6 52.1 52.0 51.2 49.0 48.8 48.3 48.2 47.4 47.3 46.7 45.8 44.7 44.1 37.0 34.5 (Oznake šol: BAR — Barkovlje Finžgar. ROJ — Rojan Bazoviški junaki, SFR — Sv. Frančišek Kette, DON — Donadoni širok. SIV --Sv. Ivan Župančič, SJA — Sv. Jakob Ribičič, KAT - Katinara Milčinski, SAN — Sv. Ana Gregorič Stepančič. MIL — Milje). OBVESTILA Košarkarski odsek ŠZ Bor sporoča, da bo seja odbora sekcije jutri, ob 20. uri na stadionu «1. maj» v Trstu. « * • ŠZ Gaja priredi za mlade od 8. do 15. leta starosti začetniški in nadaljevalni teniški tečaj, ki se bo pričel 9. junija ob 9. uri. Vpisovanje in druga pojasnila na teniških igriščih na Padričah v ponedeljek 9, junija, ob 9. uri. ’ Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din. za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK DZS 61000 Ljubil«"4 Oglasi 400 Poštni tekoči račun za Italiio Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 10 Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/II. nad., telefon 22207 ^ Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300. s« £ lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir . M Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanne-J dej(| krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh dr a v Italiji pri SPI. . , či.n miii**; Ird.i.L Jzri iv.mJ.MP** 1. junija 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel in ruka P ^ Trst založnikov F® «Tito je za nas mlade velik vzornik» V' Pogovor z Mojco Švab, ki se je kot predstavnica MO SKGZ udeležila svečanosti ob Dnevu mladosti v Beogradu .Vtisi, ki jih je v meni pustil prihod na Dedinje, so nepozabni. Spominjam se dolge, nepopisno dolge vrste ljudi, ki je čakala pred vhodom v park na Užiški ulici, kjer v grobnici iz belega marmo rja počiva tovariš Tito. Čakali smo skoro tri ure, okoli nas, v vrsti, pa so stali najrazličnejši ljudje: otroci, mladina, delavci, starejši ljudje, ženske, bivši borci. Ko smo končno stopili v park in nato v stavbo, kjer je tovariš Tito delal in kjer zdaj počiva pod belim kamnom, je bila tišina najboljša beseda, najglobljši izraz čustev, ki smo jih nosili v sebi.» Tako je dejala Mojca Švab, dijakinja tržaške ga liceja ki se je v imenu mla dinskega odbora SKGZ udeležila obiska v Beogradu ob Dnevu mladosti; Mladi iž vse Slovenije, bilo jih je nad petsto, so v nedeljo 25 maja, na pobudo republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije, odpotovali s posebnim vlakom v Beograd, kjer so obiskan Titovo grobnico ter se zvečer ude ležili prireditve ob Dnevu mladosti Na povabilo OK-ZSMS iz Kopra dion smo prišli dve uri pred za četkom prireditve,* je povedala Mojca, «in že je bila na njem množica ljudi. Sredi stadiona so se počasi zbirali mladi, ki so ča kali na nastop: 12.000 fantov in deklet je dokazalo vero in moc mladih jugoslovanskih generacij. Predstava pa se je zame začela že pred uradnim programom saj so skupine mladih iz šestih repu blik. bili so to vojaki, delavci, študenti in pionirji, zbirale sredi stadiona ter skupno vadile nastop Gledalci pa. pomisli samo. da je kapaciteta stadiona nad 50.00u ljudi, smo se odzvali njihovi pesmi in glasno so zadonela gesla v pozdrav Titu.*. Prireditev, z naslovom «Druže Tito, mi se ti kunemo* se je za čela z enominutnim molkom. Molk šestdesetih tisočev ljudi na beo grajskem stadionu je bil najglasnejši pozdrav Titu, ki ga leto:-prvič ni bilo na častni tribuni Mladi so na ta enostaven način obljubili trajno zvestovo njegovemu delu in boju. .Najdražji naš tovariš Tito, štafeta mladosti, izraz neskončne ljubezni in najglobljega spoštovanja pionirjev in mladine Jugoslavije, se od tebe poslavlja z obljubo, da bodo mlade generacije naše svobodne, samoupravne in neuvr ščene domovine, federacije, bratskih narodov in narodnosti, ne oma.jno sledile poti, ki si jo na kazal.* Taka je bila obljuba pio niriev in mladine Jugoslavije pred sedniku Titu. —sp— Pivi občni zbor zavoda za poklkno izobraževanje Na prvem občnem zboru sloven skega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje, ki je bil v petek v Gregorčičevi dvorani, so podali obračun skoraj enoletnega delova nja tega zavoda. Predsednik u-pravnega odbora Pavel Stranj je uvodoma pozdravil vse prisotne in omenil nekatere pomanjkljivosti v delovanju zavoda, ki jih je pripi sati neizkušenosti (zavod ima pet ustanovnih članov, oziroma naših organizacij in je bil ustanovljen junija lani) v tovrstnem postavljanju in ob tem poudaril, da bi bilo treba k delu neposredno pritegniti Krožek absolventov slovenske trgovske akademije in Združenje slo venskih kulturnih društev. Ravnatelj zavoda Darij Gvardjančič je nato podal poročilo o de lovanju te ustanove, ki je lam priredila štiri tečaje (letos jih bo mnogo več), in sicer tečaj o knjigovodstvu, za vzgojo prizadetih o-trok, za kmetovalce in tečaj slovenščine za prevajalce v Benečiji. Tečajev so se udeleževali uslužbenci naših organizacij, da bi izpo polnili svoje znanje, še vedno pa je odprto vprašanje priznavanja diplom, ki jih slušatelji po končanem tečaju dobijo. Po besedah predstavnika nadzornega odbora prof. Franca Škerlja je sledila diskusija. in Sežane ■ sta se obiska udeležila tudi predstavnika tržaške mladine. Z vlakom, ki je v soboto zvečer odpeljal z ljubljanske postaje, so se številni mladinci že zgoda) zju traj pripeljali v Beograd, ter se najprej poklonili spominu Josipu Broza Tita. »Bilo je vroče in čakatj v vrsti po štiri, pet ur, ni lahko*, je po vedala Mojca. «Marsikoga je zaradi dolgega čakanja obšla slabost in gardisti, ki stražijo ob vhodu v park, so ga takoj odpeljali v ambulanto. Da lahko obiščeš Titovo grobnico moraš čakati poprečno štiri ali pet ur, vrste praktično nikoli ni konec, saj vsak dan pri bajajo k Titu ljudje iz najrazličnejših krajev Jugoslavije.* Dvorana, v kateri počiva predsednik jugoslovanskih narodov, je ostala Mojci globoko v spominu: .Greš v park. stopiš v veliko dvo rano, na sredi je Titova grobnica bel kamen, na n jem samo skromen napis, Titovo ime, letnica rojstva in smrti. Vendar dovolj. Grobnico obkrožiš v tihem, mimohodu, obe nem vidiš pisarno, kjer je Tito delal in njegovo sobo. Pokloniš se nato njegovemu spominu.* Težko bi našli ime političnega voditelja, predsednika ali borca, čigar življenje bi bilo tako tesni povezano z delom in problemi mla dih Mladi iz Jugoslavije imajo Tita radi, težko bedo pozabili na n egov lik. na njegove misli, saj »o tesno povezane z njihovo vsakdanjostjo. .Težko je reči. kaj nam Tito pomeni*, je zamišljeno dejala Mojca. «Veliko. Morda je še ta beseda premalo. Tito je za nas mlade velik vzornik, pustil nari. je svoje delo. svoje mišljenje, svo jo vztrajnost in borbenost. Predvsem pa ga občudujem kot člo veka.* Po obisku Titove grobnice so se mladi podali na stadion JNA, kjer se je ob dvajsetih začela priredi tev ob Dnevu mladosti. «Na sta Osemdeset let društva Slovenec Letos poteka 80 let. odkar so v Borštu in Zabrežcu postavili prve temelje organizirane prosvetne dejavnosti, čeprav segajo korenine tovrstnega delovanja že v drugo polovico 19. stoletja. Ustanovljeno je bilo tako prosvetno društvo Slo vehec. Že ime samo nam zgovorno priča o pomenu, poslanstvu in vlo gi, ki naj bi jo slednje nosilo za ohranitev in razvoj slovenske narodnostne skupnosti v tedanji av stro-ogrski monarhiji. Ta misel in ta ideal sta vodila vse naše prosvetne deiavce. ki so se zvrstili v vodstvu društva v obdobju teh 80 let. To je bila doba velikih političnih, ekonomskih in socialnih sprememb v vsej Evropi, katerim se tudi naši kraji niso mogli izo gniti. Še se niso zacelile rane. k> jih je povzročila prva svetovna vojna, ko je nastopil čas najhu.j šega črnega nasilja, katerega cilj je bilo tudi dokončo izkoreninje nje slovenskega človeka iz teh kra jev. Ta načrt pa se nacifasističpi drhali ni posrečil, niso namreč računali na tako močen odpor in kljubovalnost, na katero so nale- i teli pri naših ljudeh. Po tej dobi j trpljenja in številnih žrtev, o kate rih pričata spominski obeležji v naši vasi, je tudi prosvetno delo vanje lahko znova zaživelo v duhu svobode in demokratičnih nazorov. Danes se s spoštljivo hvaležno stjo spominjamo vseh teh ljudi in se obvezujemo, da delo in ideali za katere so toliko žrtvovali, ne bodo šli v pozabo, da jih bomo znali mi m'adi ohraniti in da jih bomo posredovali kot neprecenljivo dediščino našim potomcem. Odbor PD Slovenec S PETKOVE TISKOVNE KONFERENCE Pokrajinsko vodstvo CGIL o problemih zavoda INPS V Trstu izplačujejo okrog sto tisoč pokojnin ■ Pi enizko število nameščencev onemogoča redno razdeljevanje uslug V petek dopoldne je pokrajinsko vodstvo CGIL v časnikarskem krožku sklicalo tiskovno konferenco, da bi seznanilo javno mnenje s perečim položajem, ki zadeva tisoče upokojencev in delavcev v zvezi s socialnimi dajatvami vsedržavnega zavoda za socialno skrbstvo INPS. V prvi vrsti so predstavniki sindikata podčrtali nevzdržno stanje, ki se iz leta v leto slabša in ki ne najde rešitev predvsem kar zadeva raz deljevanja pokojnin v predvidenih rokih. Zato se pokrajinsko vodstvo CGIL poteguje, da bi v sodelovanju z drugimi političnimi in družbenimi silami izvedli več pobud za konkretno izboljšanje nastalega položaja. Na vsedržavni ravni izplačuje zavod INPS 12.600.000 pokojnin in u-pravlja okrog poldrugi milijon zavarovalnih ustanov. Že ti podatki dokazujejo, kako pereče se postavlja problem preosnove in rekonstrukcije zavoda INPS. Kar pa zadeva tržaško INPS, ugotavlja sindikat CGIL, je v primerja vi z goriškim, pordenonskim in vi demskim zavodom veliko na slabšem, saj se v našem mestu pojavljajo še drugi specifični problemi, ki so značilni le za Trst. Na podlagi po datkov z 31. 12. 1978 izplačujejo v Trstu 107.275 pokojnin, to je eno na vsakega tretjega prebivalca. Stalnih uslužbencev INPS je trenutno 180, vsekakor premalo za redno in brez hibno delovanje v zavodu. S tem v tvezi se sindikat poteguje, da bi že v najkrajšem času namenili nadaljnjih 60 oseb, ki bi vsaj začasno krili vrzeli. To je tudi eden izmed razlogov, da je veliko upokojencev v zadnjih mesecih neredno prejemalo pokoj nine, nekateri starejši ljudje pa ni so vnovčili niti lire od januarja letaš. «Za nevzdržno stanje pa je kriva tudi vladna politika, saj izdaja vlada veliko zakonov, odlokov in odločb, ki pa večkrat si niso med sabo v skladu*, je pripomnil predstavnik CGIL na včerajšnji tiskovni konfe renči. «Zato je nujno, da se vsi razni zakoni združijo v enega, ki bi zagotavljal funkcionalnost tega važnega zavoda, ki je že lani pre' vzel pod svojo oristojnost novoustanovljeno bolniško zavarovanje SAUB, od januarja letos pa še bolniške odškodnine in materinstvo*. S tem v zvezi se pokrajinsko vod stvo CGIL obvezuje, da bo napelo vse svoje moči za rešitev vsaj najnujnejših problemov ter da bo že v kratkem sklicalo konferenco o deželnih socialnih uslugah, rezultati katere bi morali nakazati jasne smernice za bodoče delovanje. PD SLOVENEC Boršt - Zabrežec priredi v Hribenci Proslavo 80-letnice ustanovitve društva in 10-letnice Praznika vina Spored: DANES, 1. junija — ob 16. uri sprevod od Ljene do Hribence — ob 16.30 kulturni program: , Koncert godbe na pihala Breg Mešani pevski zbor Slovenec Govori in pozdravi Otroški zbor Slovenec Osnovna šola iz Boršta Moški zbor F. Venturini od Domja Mešani zbor Slavec iz Ricmanj Mešani zbor iz Mačkolj Moški zbor V. Vodnik iz Doline — ob 20.30 ples z ansamblom «Taims» JUTRI,'! junija " — ob 19. uri nagrajevanje 24. občinske razstave vin — ob 20.30 Mešani zbor F. Prešeren iz Boljunca — sledi ples .... " z ansamblom «Taims* Razstava domačih vin in specialitete na žaru Vljudno vabljeni! ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ PREBENEGA Ob 35. obletnici smrti Jožeta Ra-potca daruje sin Josip z družino 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ PRAPROTA V spomin na pok Alojzijo Peric iz Praprota daruje družina 10.000 lir ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ PADRIč Namesto cvetja na grob Svetka Pelana darujeta Pepka in Milka 5.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA OPČINAH Ob 1. obletnici smrti Rikca Malalana daruje žena z otrokoma 10 tisoč lir. V počastitev spomina Luča Šker-lavaja darujejo Angelca in Zvonko Malalan 10.000 lir ter Silvana Malalan 5.000 lir. Darovi in prispevki L pDlil»' (Bazovica 70) 15.000 lir za - - , Ob 1. obletnici smrti Marij« 1 ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V SKEDNJU PO IVANU GRBCU Albina Bavčar daruje 20.000 lir. V počastitev spomina pok. Ivanke Rijavec vd. Stibiel daruje Dragica Jagodič 5.000 lir. Ob priliki poimenovanja osnovne šole v Skednju po Ivanu Grbcu daruje odbor šagre od Domja-Krmen-ke 25.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V BARKOVLJAH F. S. FINŽGARJU V spomin na Bianco Frandolič daruje Silva Ferluga-Kodrič 10 ti-toč lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE V spomin na pok. Mirota Čoka daruje Amalija Pečar 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Svetka Pelana daruje Magda štancerjeva 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Svetka Pelana darujejo Ema in Andrej Sosič 10.000 lir in družina Natural (Gro-pada) 8.000 lir. Ob 10. obletnici smrti Antonije Pečar daruje hči Marija z družino (Gropada) 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Andreja Ražma darujeta Pepka Križmančič in hči Dora 5.000 lir. V spomin na Marijo Verša por. D’Angelo daruje Vojka z družino 10 tisoč lir. V spomin na Mariio Jerič daruje Adalgisa Biekar 5.000 iir. V spomin na lojzko Luksa Zuccoli darujejo sosedje s Kraške ulice na Opčinah 90.000 lir. Ob 1. obletnici smrti Rikca Malalana daruje žena z otrokoma 10.000 lir za PD Tabor. V isti namen darujeta Ivanka in Stanko Hrovatin 10.000 lir za ŠD Polet in 10.000 lir za PD Tabor. V spomin na pok. Josioa Starca daruje žena z otroki 60.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. - V spomin na Lojzko Luxa vd. Zuccoli daruje Savica z družino 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. V spomin na Ivanko Stibiel darujeta Dimitrij in Sonja di Demetrio 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Ivanko Stibiel darujeta prijateljici Pepina Bukovič in Tončka Tomažič 20.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Luča Škerlavaja darujeta Franko in Nevia Vitez 10.000 lir za ŠZ Bor. Ob 5. obletnici smrti Karle Vitez darujeta družini Vitez in Gerdina 20.000 lir za ŠZ Bor. Družina Kante daruje 10.000 lir za osnovno šolo Josip Ribičič pri Sv. Jakobu. Ob 2. obletnici smrti Romana Šika daruje žena Slava 10.000 lir za KPD Primorsko-Mačkolje. Za KPD Primorsko-Mačkolje daruje 25.000 lir dolinska srenja. V spomin na tov. Josipa Broza Tita darujeta Vilma in Norma Prešel 10.000 lir za ženski pevski zbor Valentin Vodnik. Ob 3. obletnici smrti dragega moža in očeta Marija Lovrihe darujeta žena Nidija in sin Vojteh 10.000 lir za ženski pevski zbor Valentin Vodnik in 10.000 lir za moški pevski zbor Valentin Vodnik. Ob 1. obletnici smrti Rikca Malalana daruje Milko Sosič z družino 10.000 lir za center za rakasta obolenja. V spomin na pok. Milivoja Zuziča in Danila Ukmarja-Slovenca darujeta Anica in Miro Blažina 10.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na pok. Tončko Šegina in Nardota Ruzziera darujeta Anica in Miro Blažina 10.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na pok. Marijo Jerič daruje družina Prašelj 10.000 lir za RMV in 10.000 lir za ženski pevski zbor Tabor. V spomin na Lučota Škerlava-ia darujejo družina Ostrouška 20 tisoč lir ter Danica in Ivan Kapun 10.000 lir za ŠD Polet. V spomin na starše ob 2. obletnici smrti darujeta Carlo in Boris Kovač 20 000 lir za SPD Tabor. V spomin na Marijo Jerič darujeta Lojzka in Tone Hrovatin 10.000 lir za moški pevski zbor Tabor. V spomin na pok. Marijo Verša vd. D'Angelo darujejo Marija, Ernesta in Dragica 15.000 lir, Marija, Lučana in Egon Bukavec 15.000, družina Zuzič-Štoka 15.000 in družina Marije in Ivana Bana 10.000 lir za Kulturni dom Prosek Kontovel. V spomin na Albina (Zorka) Kureta darujejo žena in otroci 20.000 lir za PD Slavec in 20.000 lir za Vido Hrvatič. Namesto cvetja na grob Ladislava Sirka daruje Učko Sedmak (iz trafike na Proseku) 10.000 lir za pevski zbor Vesna iz Križa. Ob 10. obletnici smrti Franca in Mirjana Kuzmiča daruje brat Ivan z družino 10.000 lir za PD Jože Ra-potec (Prebeneg). Namesto cvetja na grob Ladislava Sirka daruje Viktor Košuta 10 tisoč lir za PD Vesna. Za Skdanc darujejo: Ladi Sedmak 10.000 lir, Ida De Lorenzi 5.000, Nataša Sedmak 5.000, Viljem Sirk 4.000, Rudolf Tretjak 2.000, Marija Košuta 2.000, Vinko Sirk 2.000, Nevi Tence 2.000 in družina Ukmar (Križ 31) 2.000 lir. Družina Kuret daruje 20.000 lir Centru za rakasta obolenja. V spomin na Andreja Ražma in Svetka Pelana druje družina Metlika 10.000 lir za PD Lipa. V spomin na pok. Svetka Pelana darujeta družini Cijak-Lipanje 10 tisoč lir za PD Lipa. V spomin na Svetka Pelana darujeta Marija Šemčeva 5.000 lir in Antonija Laikova 5.000 lir za PD Lipa. Ob 1. obletnici smrti Rudkota Križmančiča in v spomin na Svetka Pelana daruje družina Križmančič mančiča in v spomin na Ražma darujeta Karlo in Križmančič (Bazovica lir za PD Lipa. „ Namesto cvetja na grob P"'!1 «| Lada Sirka in bratranca tete Rožine darujeta družini ^ in Žerjal 10.000 lir za Pf^i-tor. Vesna, 10.000 za pevski zbw > , 10.000 za cerkveni pevski z"%ij Opčin, 10.000 za mladinski F ja zbor Glasbene matice -10.000 lir za glasbeni odseK z Opčin. . j,Bije V spomin na Zorka Kuret? ^ Zala Čok z družino M-®)u • pevski zbor Slavec iz Ricrnanj-^ V spomin na Mariio Jerič 8pj) Adalgisa Biekar 5.000 kr Tabor. , «(fll daruje I Dolinska «srenja» lir za godbo Breg. , V počastitev spomina D™ r škerlavaja darujeta Nadjajn Pavlica 20.000 lir za ŠPortw Trst’ _______ Jerič dar^ Rudi Vremec V spomin na Marijo Ti, |jr I družino k>-p I za SPD Tabor. Kalif Namesto cvetja na gm^j Jerič darujeta Lucija vatin 10.000 lir za SPD Tabor- Jf V počastitev spomina *‘a. ^ rič darujeta Stanka in iyaa jpP vatin 10.000 lir za pevski Tabor. .. yo«i V spomin na pok. Mari!0 ^ dai-uje Društvena prodajaln čin 20.000 lir za PD Tabor- MONTAŽA TELEVIZIJSKIH ANTEN POPRAVILA RADIO - TV V SOSIČ BORIS OPČINE — Proseška ul. 49 — Tel. 213400 LESTVE VSEH VRST • Profesionalne lestve • Raztegljive lestve na tovornjakih • Raztegljive lestve s podaljšljivim opornim podstavkom • Oporna stojala • Gradbtni odri splošno pohištvo 3tOYbiC TRST - Ulica S. Cilino, 38 ® (04 0) 5439« •nuni luiiiniiiiiiiiimiiiiiiimiiiimitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiinminiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimi tMali oglasi telefon (040) 7946 72 IVAN SANCIN Dolina 194 je odprl osmico in toči domače belo in črno vino. Poskrbljeno tudi za prigrizek. ZIDARJE in tesarje - sezonske iščemo takoj za Zahodno Nemčijo. Stanovanje preskrbljeno, zaželeno delno obvladanje nemščine. Piača 11 do 14 DM na uro, ostalo po dogovoru Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Dober delavec dobro plačilo*. PRODAM fiat 132 - 1UJU letnik 73 v dobrem stanju. Telefonirati na tel. št. 225-533 v popoldanskih urah. PRODAM akustični aparat AMPL1-FON vgrajen v naopnike. Cena po1 dogovoru. Telefonirati na telefonsko številko 82-50-59 v popol danskih urah. KRIŠKA godba na pihala nujno išče prostor v vasi za vaje. Telefon 220-495. PRODAM fiat 500 F v dobrem stanju. Telefon 225-320. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik št. 36. Toči belo in črno vino. PRODAM volksivagen 1200 (hrošč) letnik 64, v dobrem stanju. Cena 300.000 lir. Telefonirati od 14. do 18. ure na tel. štev. 911-173. OSMICO je odprl Stanko Marušič iz Štandreža. Toči pristno domače vino. KROJAČNICA za moške in ženske ima na zalogi nove vzorce blaga za pomladanske plašče, suknjiče, obleke in kostime. Košuta, Drevored D’Annunzio 11 - poslopje kina Capital. PRODAM: alfa romeo 1600 letnik 1974; fiat 124 special T letnik 1971; lancia fulvia GT 1300 letnik 1968; BMW 1502 letnik 1975; BMW 200 tii letnik 1975. Telefonirati od 12. do 13. ure na telefonsko številko 87-059 razen ob nedeljah. OSMICO je odprl Alojz Milič - Repen 49. Toči belo in črno vino. ZARADI pomanjkanja skladiščnega prostora prodamo po izredno u-godni ceni «sončne» grablje, fre ze 125 in 165 cm, rotacijsko kosilnico in hidravlične preše premera 55 centimetrov in več. Informacije Agromec Gorica, Carduccije-va ulica 33, tel. 27-58. ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel 20-03-71 KERAMIČNI-. Pi.USCICE SANITARIJE ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA «ki foto-kino U1 d Ulica Buonarroli o (prečna Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 PRAVIM LJUBITELJEM KAVE IftumcaUe, PRIMO ROVI S nudi 1. 2. 3. široko izbiro najboljše kave najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 200 lir Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah. ZALOZBA Ljubljana Kopitarjeva 2 Cankarjeva založba ob 35. obletnici osvoboditve Slovenci radi pojemo. Pojemo tako rekoč povsod In ob vsakem času. Pojemo pri delu, pesem nas spremlja v gore in na morje, v veselo družbo in na samoten sprehod. V PESMARICI NAŠIH PESMI se predstavljajo tiste naše pesmi, ki so nam pomagale skozi najtrše dni in so nam zato še posebno ljube. Saj so del nas, našega življenja in naše zgodovine. Tako kot so bile, puntarske in borbene, osveščujoče in tolažeče, z nami včeraj, so tudi danes in bodo šle z nami kot dediščina rodov v jutri. Skoz viharje in skoz vse trpljenje jasnih lic gremo v svobodne dni. V dušah novo nam igra življenje znova vstajajočih mest, vasi. Če zapojemo veselo; bo korak takoj lahak in srce se bo razvnelo, glavo kvišku dvigne vsak! Hej! Pesem vzbuja sile mlade, naša pesem je zaklad: saj slovenske vse brigade šle so s pesmijo v napad. Gozd in log, v zelenju domačije, vse za nami v dalji se gubi. Cesta bela se pred nami vije, nad gorami zarja se blešči. Če zapojemo veselo... NAJ NAS TOREJ SPREMLJAJO NA NAŠIH POTEH, PREPEVAJMO JIH! \ I NAROČILNICA PD Podpi8oni(a): Natančen naslov: Zaposlen(a):...... Reg. št. os. Izk. Nepreklicno naročam PESMARICO NAŠIH PESMI, 187 str., žepna Izdala, vezana umetno usnje, 100.— din (1 obrok). Datum: Podpis; ■ Knjiga je na razpolago tudi v Tržaški knjigarni - Ul. sv. Frančiška 20, Trst ali jo naročite v GORICI na UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA, Drevored XXIV Maggio 1