PTUJ Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva za Podravje št. 12 PTUJ, dne 27. marca 1964 »Tednik* Izhaja pod tem skrajšanim imenom od 24 nov 1961 dalje na predlog Občinskih odJ»orov SZDL Ptuj in Ormož — Izdaja zavod »Tednik«. Ptuj — Odgovorni urednik: Anton Bauman — Uredništvo In uprava Ptuj. Lackova 8 — Tel. 15B — St tek. računa: NB Ptui 604-19-603-72 — Tiska časopisno podjetje »Mariborski tisk« — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina za tuzemstvo 1100. za inozemstvo 2000 din Letnik XVII. ■ AZPRAVA 0 STATUTIH V OBČINSKI SKUPŠČINI PTUJ Zakon o izvedbi ustave SRS je postavil za sprejem statutov delovnih organizacij sorazmerno kratek rok, ko je določil, da morajo delovne organizacije sprejeti statute najpozneje v enem letu od dneva uveljavitve tega zakona, to je do 9. aprila 1964. Postavljeni rok je bilo smatrati za sorazmerno kratkega zato, ker je treba pod pojmom statuta razumeti vse tisto delo v delovnih organizacijah, ki ga je bilo treba opraviti od analize obstoječega stanja, postavitve take organizacije dela, ki bo omogočala kar najbolj neposredno odločanje o vseh vprašanjih dela do dokončne formulacije statuta. Glede na to je svet za gospodarstvo občinske skupščine Ptuj že na seji 2. julija 1963 sprejel priporočilo, s katerim je gospodarske organizacije opozoril na izredno važnost nalog, ki stojijo pred njimi v zvezi s sprejemanjem statutov, ter nakazal postor pek pri sprejemanju statutov,in določil roke posameznih faz dela. Po tem priporočilu bi naj organi samoupravljanja v gospodarskih organizacijah organizirali delo glede izdelave statutov tako, da bi naj bili predlogi statutov sprejeti do 31. decembra 1963, katere bi naj nato predložili do 15. jan. 1964 občinski skupščini v obravnavo. Za spremljanje dela okrog izdelovanja statutov v delovnih organizacijah, za pomoč tem pri izdelovanju statutov in za analiziranje statutov in za pripravo poročila temu zboru je občinska skupščina na seji 29. septembra 1963 imenovala 13-člansko komisijo. Ta je takoj po konstituiranju pozvala vse delovne organi- zacije. oziroma njihove komisije za statute, naj ji poročajo o delu v zvezi s pripravami statutov, nakazujejo problematiko, da jim bo komisija pomagala pri reševanju raznih problemov. Obenem je komisija ponovno opozorila delovne organizacije, da naj se drže po svetu za gospodarstvo določenih rokov posameznih faz dela, ker bodo le tako uspeli pravočasno pripraviti in sprejeti v kolektivu predlog statuta. \ Za pomoč delovnim organizacijam je komisija pripravila zgradbo statuta, to je, kaj naj statut vsebuje, in jim ga je poslala koncem meseca* oktobra. Posebne teze o statutu je komisija posredovala šolam. Razen tega je komisija po svojih članih obiskala večino gospodarskih organizacij in zavodov in z njiho— Krajevne skupnosti v občini Ptui Razvoj komunalnega sistema in družbenega upravljanja zahteva enotno organizacijo samouprave občanov v vaških in mestnih naseljih. To nalogo naj bi v bodoče prevzele krajevne skupnosti. Vse hitrejši dinamični ekonomski in družbeni razvoj bo sedanje razlike med mestom in vasjo zmanjšal na minimum. Kolikor bodo kake razlike še ostale, bodo te omejene na proizvodnjo. Zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih potreb se bo na vasi ali v mestu vse bolj izenačevalo. Zato je nujno potrebno, da v mestu in na vasi dobimo enotno organizacijo samouprave občanov. Krajevne skupnosti bodo tako nadomestile dejavnost sedanjih krajevnih odborov oziroma stanovanjskih skupnosti. V zvezni in republiški ustavi so postavljeni osnovni pogoji za organizacijo in delovanje krajevnih skupnosti. V 104. členu zvezne ustave je določeno, da v krajevni skupnosti kot samoupravni skupnosti občanov vaških in mestnih naselij, občani neposredno uresničujejo samoupravljanje na področju dejavnosti, s katerimi se neposredno zadovoljujejo potrebe delovnih ljudi in njihovih družin. Podrobneje določa vlogo in položaj krajevnih skupnosti 113. člen republiške ustave, ki pravi, da občani v krajevni skupnosti organizirajo komunalne, stanovanjske, gospodarske, socialne, zdravstvene, kulturne, prosvetne, vzgojne in druge dejavnosti za neposredno zadovoljevanje svojih potreb ter potreb družin in gospodinjstev kakor tudi za razvoj posameznih naselij. Novost je ta, da je krajevna skupnost pravna oseba in tako nosilec pravic in dolžnosti, ki jih ima krajevna skupnost po ustavi, zakonih in statutu občine. Vsaka krajevna skupnost bo imela tudi svoj statut, ki bo podrobneje urejal organizacijo in delo krajevne skupnosti. Občinski statut mora v skladu z republiško ustavo določiti območja, način ustanovitve, organizacijo in pravice krajevnih skupnosti v občini. Da bi dobili dokončna stališča, kako naj naš občinski statut uredi ta vprašanja, so bile pretekli teden v vsej občini seje začasnih svetov krajevnih skupnosti in svetov stanovanjskih skupnosti Ptuj in Kidričevo. Na teh sejah so bila osvojena stališča glede določb, ki v statutu občine Ptuj urejajo položaj območja in pravice krajevnih skupnosti. Tako bo sedaj komisija za pripravo statuta občine lahko dokončno formulirala besedilo statuta občine. Na teh sejah so bile imenovane tudi komisije za pripravo statutov krajevnih skupnosti. Največ razprave in predlogov je bilo okrog območij krajevnih skupnosti. Končno je osvojen predlog, da se naj v ptujski občini določi 25 območij, kjer se bodo lahko ustanovile krajevne skupnosti. Tako bi 23 krajevnih skupnosti obsegalo območja sedanjih krajevnih uradov. Ta območja z majhnimi izjemami pokrivajo območja bivših občm iz leta 1952, so več ali manj že zgodovinsko pogojena ' in tvorijo manjše komunalne skupnosti, v katerih so že dosedanji krajevni odbori uspešno reševali ožje komunalne in socialne probleme teh območij. Ostali dve krajevni skupnosti bi obsegali območji sedanjih stanovanjskih skupnosti Ptuj in Kidričevo, s tem da bi se krajevni skupnosti Ptuj priključila v celoti vsa okoliška naselja. Statut občine ureja tudi način ustanovitve krajevnih skupnosti. Krajevno skupnost za določeno območje ustanovijo volivci v soglasju z občinsko skupščino. O ustanovitvi krajevne skupnosti sklepa zbor volivcev, če je navzočih najmanj ena desetina volivcev z območja predvidene krajevne skupnosti. Na podlagi tega sklepa zbora volivcev izda nato občinska skupščina akt o ustanovitvi krajevne skupnosti. Statut občine predvideva naslednje stalne organe krajevne skupnosti: — svet krajevne skupnosti, — izvršni odbor, — komisijo za kontrolo material-nofinančnega poslovanja in — poravnalni svet. Svet krajevne skupnosti bi lahko ustanovil tudi druge organe (odbore, komisije in podobno), za proučevanje in opravljanje posameznih nalog in zadev, ki spadajo v delovno področje krajevne skupnosti. Z ureditvijo novega načina financiranja krajevnih skupnosti prek skladov krajevnih skupnosti smo v ptujski občini formirali začasne svete krajevnih skupnosti. Člani tega sveta so člani dosedanjih krajevnih odborov iz območja, za katero je bil ustanovljen sklad krajevne skupnosti. Vsi ti člani začasnega sveta krajevne skupnosti so bili izvoljeni na zborih volivcev, odbornik občinskega zbora pa je obvezno član sveta. Za tak način izvolitve članov svetov krajevnih skupnosti se navdušujejo nekateri tudi sedaj. Ce pa naj bo svet krajevne skupnosti usklajevalec vsega življenja na območju krajevne skupnosti, je nujno potrebno, da se kvalitetno izboljša sestava sveta krajevne skupnosti. Tak način formiranja sveta krajevne skupnosti predvideva statut občine, kjer je določeno, da nekaj članov sveta izvoli zbor volivcev, določeno število pa delegirajo v svet • delovne in druge samoupravne organizacije, katerih dejavnost je vezana na območje krajevne skupnosti in družbenopolitične organizacije na območju krajevne skupnosti (sindikalna organizacija, organizacija zveze borcev, prosvetno družtvo itd.). Na ta način bi bila zagotovljena koordinacija dela vseh družbenih sil v krajevni skupnosti. Sestav svetov krajevnih skupnosti je treba popestriti in tako zagotoviti boljše reševanje vseh nalog, ki se morajo rešiti v okviru krajevne skupnosti. V večjih krajevnih skupnostih bo potrebno formirati še en organ krajevne skupnosti — to je izvršni odbor. Izvršni odbor sveta krajevne skupnosti bi predstavljal ožji operativni organ, ki bi ga sestavljali predsednik in nekaj članov sveta krajevne skupnosti. S statutom krajevne skupnosti bi se določila pristojnost tega organa. Kot tretji stalni organ krajevne skupnosti je v statutu občine omenjena komisija za kontrolo materialno finančnega poslovanja. Ta komisija bi imela predvsem nalogo nadzorovati materialno in finančno poslovanje krajevne skupnosti. Kot posebne stalne organe krajevnih skupnosti določa statut občine poravnalne svete. Poravnalni sveti so že doslej upravičili svoj obstoj in je prav, da v okviru statikov krajevnih skupnosti dobijo tudi svoje mesto in ustrezen položaj v krajevni skupnosti. Prihodnjič vas bom seznanil še z nalogami in načinom financiranja potreb krajevnih skupnosti kot jih ureja občinski statut. IR vimi komisijami razpravljala o njihovih tezah za statut oziroma njihovih osnutkih ter dajala pripombe in pojasnila. Občinska skupščina Ptuj je obravnavala poročilo o poteku dela v zvezi z izdelovanjem statutov v delovnih organizacijah na svoji seji 31. oktobra. Kier je ugotovila, da dčlo ne teče dobro, je sprejela priporočilo vsem delovnim organizacijam, da naj ukrenejo vse /potrebno, da se pravočasno izdelajo osnutki statutov in sprejmejo predlogi statutov po organih samoupravljanja do konca leta 1963. Vkljub vsem tem ukrepom pa mora danes komisija ugotoviti, da delo na sprejemanju statutov ni teklo tako, kakor je bilo to programirano. Gospodarske organizacije, razen nekaterih, tej nalogi niso posvečale toliko pomena, kot to zasluži, in so prepustile to delo le komisijam za statute, niso pa vključile in angažirale za to vs4h organov v delovni% organizacij i oziroma celotnega kolektiva. To je opazila komisija sama, ko je obiskovala posamezne gospodarske organizacije. Šele po roku za sprejem predlogov statutov šo gospodarske organizacije začele intenzivneje delati na statutih in to delo še ponekod sedaj teče. Pri zavodih, posebno prosvetnih, se je delo na statutih začelo proti koncu leta 1963. Vzrok za to zamudo je delno objektivne narave, ker še tu niso bilj razči-' ščeni pojmi o organih upravljanja. Ti so bili razčiščeni na seminarjih, ki so bili meseca no vembra. Glede na to, da so bili sedaj izdani republiški zakoni o upravljanju v zavodih, bo ureditev teh problemov lahka. Komisija mora poudariti, da delovne organizacije, posebno gospodarske, niso pošiljale tej komisiji poročil o delu v zvezi s statuti, še manj o problematiki s tem1 v zvezi, čeprav je komisija morala o tem poročati republiškemu sekretariatu za delo. Zato smo morali večkrat urgirati za poročila oziroma podatke. Vse kakor nosi odgovornost za to vodstvo v teh organizacijah. Iz vseh zgoraj navedenih v glavnem subjektivriih, delno pa tudi iz objektivnih razlogov statuti v delovnih organizacijah niso bili pravočasno izdelani, sprejeti in predloženi občinski skupščini v obravnavo. ^ Občinski skupščini so bili predloženi statuti v obravnavo takole: Gospodarske orgaftizacije Zavodi vseh 42 vseh 61 v decembru 1 2 v januarju 7 2 v februarju 5 12 v marcu do 15. 10 3 23 19 (Nadaljevanje na 2. stran. 0 metodah družbeno politične dejavnosti Družbeni centri Družbena dejavnost je v bistvu enotna materija, ki lahko angažira vse krajevne faktorje. Nujno je, da se programi in oblike dela posameznih družbenih organizacij in društev medsebojno koordinirajo in dopolnjujejo. Takšen enoten program in načrt dela mora imeti materialno osnovo, njegov osnovni smoter pa je vzgoja občana. »Uspešen proizvajalec in dober upravljalec« je refren vsem našim razpravam o družbenem razvoju. Omeniti1 je treba, da že sam proces našega gospodarskega gibanja pozitivno vpliva na delo samoupravnih organov. Vendar smo daleč od tega, da bi prepustili stihiji tako pomemben družbeni proces, kot je samoupravljanje. Globoke pozitivne spremembe, ki naj bi jih s sistemom samoupravljanja ustvarili, zahtevajo aktiven napor na strokovnem in političnem usposabljanju občana. Treba je ustvariti urejen sistem splošnega, strokovnega in družbenega izobraževanja, ki bo s svojo vse- bino učinkovito vplival na vzgojo naših ljudi. V tem sistemu imata osrednje mesto delavska univerza in družbeni centri. Delavska univerza lahko organizira razen splošnih predavanj, šole za življenje, šole za odrasle, strokovne in družbeno politične seminarje itd. Programe vseh teh oblik je treba približati ni-vou slušateljev in potrebam družbene prakse. Merila naših rezultatov na tem področju ne morejo biti le številke o številu šol,- seminarjev in slušateljev. Družbena aktivnost vse širšega kroga ljudi rrior^ biiti logična posledica naših naporov. Družbeni centri so materialna osnova družbene dejavnosti ter oblika sinhroniziranja aktivnosti organizacij in društev v nekem kraju. Center lahko ima dvorano, klubski prostor in pisarno SZDL. Prostori morajo biti tako urejeni, da se človek počuti vsaj tako kot doma. Sodobna oprema in skrbna estetska ureditev ima sekundarni vendar osnovni pomen. Najvaž- nejši je program in načrt dela družbenega centra, ki koordinira in skladno dopolnjuje aktivnost vseh krajevnih faktorjev. V centru naj bi občan lahko gledal gledališko igro in televizijsko program, poslušal predavanje, koncert pevskega zbora ali radijski program, bral časopise, revije in dobro knjigo, izživljal svoj hobi (šah, neka panoga ljudske tehnike itd.), razpravljal o problemih svojega kraja, rešil neko osebno zadevo v pisarni SZDL ali preprosto poklepetal s prijatelji itd. Razumljivo je, da bomo lahko ustanavljali družbene centre postopoma, odvisno od materialnih možnosti. Prioritetni položaj j^ treba dati zlasti tistim krajem, ki že imajo razgibano družbeno dejavnost, nimajo pa materialnih možnosti za izoblikovanje kvalitativno novih, sedanji stopnji^ družbenega razvoja primernih oblik dela. , Vlado Ožbolt Za perutninsko vzrejo na farmi in za kooperante pripravljeni piSčančki Lahko trdimo, da se je »prvi pomladanski teden« pričel nekam mirno. Konferenca OZN o trgovini in razvoju mu daje poseben pečat, prav tako pripravljalna konferenca nevezanih v Colomtou. Na Ciper sepočasi vrača mirnejše ozračje, odkar'so semkaj prišle prve enote OZN. Obisk francoskega predsednika de Gaulla v Mehiki in francoski Gvajani je potekal »mirneje«, kot bi sodili po komentarjih pred potovanjem. 9 PRIPRAVE NA KONFERENCO NEVEZANIH Veleposlaniki nevezanih dežel so v sredo zvečer zadovoljni zapustili poslopje cejlonske skupščine, kjer zasedajo, saj so že drugega dne sestanka opravili razmeroma zelo pomembno nalogo. Lotili so se razširitve bodoče konference nevezanih dežel v Kairu. Vsa zadeva je potekala lažje, kot so pričakovali. Predvsem naj omenimo, da so pojem nevezanosti takrat širše dojemali kakor doslej, nanaša pa se na nova območja in nove dežele, posebno novo osvobojene. Posebnega pomena je odločitev, da je treba povabiti tudi evropske nevtralce in latinsko-ameriške dežele ne glede na to, da ta del sveta ni ustrezno zastopan na konferenci. Kakor kaže, bodo na konferenco nevezanih »na vrhu« povabili kar enajst latinskoameriških dežel, med njiimi so Brazilija, Bolivija, Mehika, Čile, Urugvaj^ Venezuela in Argentina ter dežele karibskega območja Jamaico, Trinidad, Tobago in celo britansko Gvajano. Od evropskih dežel bodo povabili Finsko, Avstrijo in Švedsko. Na konferenco bodo poleg vseh afriških dežel povabili tudi dežele z začasnimi vladami, ki še bijejo osvobodilen boj. Sem sodi npr. začasna angolska vlada • le se redki spopadi Od dne, ko so prispele prve kanadske čete v sklopu sil Združenih narodov na Ciper, se je položaj izboljšal. Ni pretirano truditi, da se bo ozračje povsem zjasnilo, ko bodo prišle še druge nacionalne Skupine. Vse bolj očitno je, da so britanske čete, ki so prve dni posredovale v krvavem sporu med pripadniki turške in grške skupnosti na otoku, bolj podpirale turško manjšino in hote netile sovraštvo. To so ugotovili tudi nekateri ugledni predstavniki samih Turkov, ki terjajo medsebojno poravnavo in zavračajo zamisli o razdelitvi otoka. Na grški strani ne opozarjajo kar tako, da sta obe nacionalnosti dolga leta živeli povsem složno druga z drugo in da se bo to sožitje lahko nadaljevalo, če odstranijo dejanske netilce mržnje in nacionalne nestrpnosti. # REVANSlZEM V Zahodni Nemčiji že vsa povojna leta delujejo tiste pro-nacistične in revamšistične sile, ki se ne morejo spoprijazniti z nacističnim porazom v dragi svetovni vojni. To ni nobena skrivnost. V ta krog so pritegnili tudi različne ustaške emigrante, ki lahko navzlic nasprotni obljubi nemških oblasti nemoteno delujejo proti SFRJ. Te dni sodijo ustaškim zločincem napadalcem na jugoslovansko predstavništvo v Mehlemu (Bad Godesberg). Zadeva se vleče, sam dogodek pa ustaški elementi izkoriščajo ob naklonjenosti zahodnonernSkiih oblasti v protijugioslovanske izpade. Seveda zlifcovci zanikajo, da bi kar koli vedeli, posebno pa svoje izjave, ki so jih dali v preiskavi Tako naj bi omajali glavno cst obtožbe, da so napad natančno organizirali in da je za njim celotna ustaška organizacija. Vzporedno ob tej razpravi je nacistični odvetnik Schoetler predložil tožbo proti podpredsedniku republike Rankoviču zaradi »zločinov med drugo svetovno vojno«. Zadevo je »zgrabilo« miinchensko sodišče in je sedaj uvedlo — predpreiskavo. To je storilo navzlic temu, da je svetovno javno mnenje že doslej ostro obsodilo tako ravnanje do nosilcev odporniškega gibanja proti okupatorjem in da je tak postopek v kričečem nasprotju z obveznostjo Nemčije, da ne sme nikogar preganjati . zaradi sodelovanja v odporniških gibanjih med drugo svetovno vojno. Gre potemtakem za nov odkrit protijugoslovan-ski manever v duhu, ki je značilen za zadnjih nekaj let. Maš komentar Konference za ^trgovino in razvoj v Ženevi V Ženevi je v ponedeljek pričela z delom konferenca OZN za trgovino in razvoj. Povsem upravičeno pričakujemo, da bo pomenila s svojimi sklepi, četudi nepopolnimi, pričetek novega obdobja v meddržavnih odnosih. Njena naloga pa je, da današnjemu času primerno uredi mednarodno trgovinsko menjavo s posebnim ozirom na razmeroma zaostali nekdanji kolonialni svet, ki zahteva enakopravnost. Že ta kratek opis naloge opozarja, da se bodo predstavniki vseh članic OZN morali najprej domeniti o načelu enakopravnosti ter odločno obsoditi mednarodno nasilje v gospodarstvu. Iz dosedanje prav nasprotne prakse izhaja, da so cene surovinam, ki jih izvažajo slabo razvite dežele, sila nizke in da se šc bolj znižujejo, medtem ko cene industrijskih izdelkov, ki prihajajo na tržišče teh dežel iz industrijsko dobro razvitih držav, neprestano rastejo. Pod takimi pogoji se seveda slabo razviti ne morejo razvijati, posebno še ne, kadar skušajo postaviti na noge r>ndlago za bodočo industrializacijo. Znano je, da se dežele v razvoju ne morejo znebiti kolonialne ali polkolonialne dediščine — nerazvitost, revščine, nizke življenjske ravni — brez izdatne, toda z ničemer pogojene pomoči bolj razvitih. Dosedanjo pomoč so razviti kaj radi dajali z željo, da bi ohranili ali si spet pridobili političen in gospodarski vpliv. ( Upravičeno trdimo, da je tak način pomoči — neokoloniali-zem, saj dežele, ki sprejemajo pomoč pod takimi pogoji, izgubljajo svojo resnično neodvisnost in svobodo. Zato je treba tak sistem ukiniti in namesto njega uvesti sistem mednarodnega financiranja v okviru Združenih narodov ali pod njihovim nad. zerstvom. Seveda bi vsi sklepi ženevske konference, četudi po svoji naravi in vsebini primerni, ostali samo na papirju, če ne bi postavili na noge (lčinkovite organizacije. ki jih bo tudi uveljavljala v življenju. Zbran kolektiv »Panonije* na »boru in proslavi Povabljeni gosti tn predstavniki ter funkcionarji »Panonije« Pevski zbor podjetja »Panonija« ob prvem nastopu pod vodstvom Franja Petka Ob občnem %boru in 10 letnici »Panonije a je Tudi na področju trgovine. potreben hitrejši razvoj TRGOVSKO PODJETJE »PANONIJA« PTUJ, poslovalnica Papirnica in galanterija Občni zbor sindikalne organizacije trgovskega podjetja »Panonija« Ptu 21. 3. 1964 v Narodnem domu s proslavo 10-letnice obstoja podjetja ni bil le letni obračun dela odbora sindikalne organizacije In proslave 10-letnice obstoja podjetja, temveč obravnavanje problemov, uspehov in perspektive podjetja za daljšo dobo pred gosti in pred skoraj celotnim kolektivom »Panonije«. V trikotu potrošnik - ptujska trgovska mreža - sodobne trgovske hiše so bili ugodno ocenjeni uspehi in perspektive »PANONIJE« skupno z uspehi »IZBIRE« in »MERKURJA« Ptuj. Vse skupaj je pustilo pri navzočih vtis, dn silijo zahteve potrošnikov trgovino k novejšim oblikam prodaje blaga in da prihaja v mestih z odpiranjem trgovskih hiš k organiziranemu nastopanju trgovske mreže in k združevanju sredstev in kadrov. Za Ptuj bi pomenil tak organiziran nastop združitev naporov in sredstev trgovskih podjetij »IZBIRA«, »MERKUR« in »PANONIJA« in ustanovitev sodobne trgovske hiše, ki ne bi v ničimer zaostajala^ za enakimi hišami drugod. Sindikalna organizacija »Panonije« šteje 307 članov in članic, od tega 252 delavcev in nameščencev ter 55 vajencev, 150 moških in 157 žensk. Zaposleni so v upravi, skladiščih in v 40 poslovalnicah v Ptuju in na podeželju. Postopoma ureja podjetje poslovalnico za poslovalnico, tako da sO ptikupnejše za potrošnike ter praktične in prijetnejše za zaposlene. Lahi so ufedili poslovalnico »SlaviCo«, poslovalnice v Mar-kovcih, Kozmincih, v Desterniku in drugod, na novo so odprli nove lokale »Samopostrežnlce«, specializirane trgovine za prodajo izdelkov iz plastične mase ter trgovski paviljon v Majšperku. Za Vse skupaj so porabili lani 20 milijonov sredstev. Promet so povečali za 473 milijonov v primerjavi z letom 1962 ali za 29,5%, realizacijo pa za 229 milijonov ali za 16% v primerjavi z letom 1962. Skupni lanski promet je znašal 3.778 milijonov dinarjev, realizacija pa je bila za 20 % večja kot leta 1962. Povprečen osebni dohodek je bil le za 12°/o večji kot leta 1962 in je znašal leta 1961 28.050 din, leta 1962 30.075 din in leta 1963 33.800 dinarjev. Večji promet so dosegli brez povečinja delovne sile. Gibanje cen je bilo daleč izpod odstotka dviganja prometa irf osebnega dohodka, zato pa je podjetje bolj skrbelo za zniževanje poslovnih stroškov, kala in odpisov, za večanje storilnosti, zlasti pa za čim kulturnejšo postrežbo strank. — Razmerje med lansko leto ustvarjenim dohodkom in čistim dohodkom je bilo lani ugodnejše kot predlani, na drugi strani pa je tudi podjetje več oddvajalo skupnosti kot predlani. Tako je znašal 1983 prispevek podjetja v družbeni investicijski sklad 33°/o, več kot leta 1962. Pred ugotovitvijo dohodka so odvedli skupnosti 10% več kot prejšnje leto. Delež gospodarske organizacije skupnosti je bil lani 45°/o večji, prispevek iz dohodka pa 17°/o večji kot leta 1962. Na osebne dphodke je odpadlo 12 %> več sredstev, na obvezni rezervni sklad 22°/o, na skupno rezervo 8°/n, na družbeni investicijski sklad 33°/o in na poslovni sklad 17 °/o. Indeks osebnih dohodkov je bil leta 1963 97, skladov pa 111. Investiranih 99 milijonov dinarjev Prav zanimivi so podatki v zvezi z desetletnico obstoja podjetja »Panonija«. To podjetje se -je razvilo v desetih letih od 52 na 307 zaposlenih (vštevši vajence). Promet podjetja se je v tem času povečal za 264 °/o. Te kom desetih let je podjetje »Pa nonija« investiralo nad 99 milijonov dinarjev, in sicer dve tretjini od tega lastnih sredstev in eno tretjino iz kreditov. Samo so porabili nad 23 milijonov dinarjev. Dokupili so šest novih vozil. Največ poslovalnic imajo na podeželju, zato morajo imeti sposoben prevozni park za prevažanje blaga. Graditev skladišč za trgovsko mrežo ostane še nadalje sktb številka ena vseh ptujskih trgovskih podjetij, zlasti podjetja »Panonija« Ptuj, ki se ga je najbolj resno lotilo in spravilo pred občinske forume, ne glede na to, kako s6 bodo v nega Ptuja z roko v roki s p«* trošniki in z industrijo ter z ostalimi gospodarskimi panogami. Od izkušenj Maribora se lahko mnogočesa naučimo V nagovoru zbranim se je Z&-vzela predsednica občinske skupščine Lojzka Štropnikova za moderniziranje trgovine tudi v Ptuju, ki jo narekujejo zahteve potrošnikov. Obljubila je vso pomoč trgovskim podjetjem v Ptuju pri nadaljnjem skupnem reševanju problemov trgovine in. proučevanju možnosti za zgraditev trgovskega doma v Ptuju ob združenih sredstvih trgovskih podjetij in občinske skupnosti. Predsednik občinskega sindikalnega sveta Danilo Masten je go*' NAGRAJENI ZA lO-LETNO NEPREKINJENO SLUŽBOVANJE Ob 10-letnici »Panonije« so prejeli spominske nagrade — uro in šopek: Anton BrettčiČ, Jože Cvetko, Jože Dragar, Ricardo Juras, Anton Ketiš, Milica Košir, Engelfoert Le-tič, Herbert Pirš, Konrad Podbreznik, Marija Vidovič, Albina Zorčič in sicer glede na 10-letno neprekinjeno in uspešno delo v podjetju. bodoče trgovska podjetja v občini naprej razvijala, združevala ali ostala samostojna in reševala probleme sodobne trgovine po svojih možnostih. Priznanja za dosežene uspehe in nove izpod-bude S temi nekaj številkami je bila dokaj nazorno prikazana na zboru prizadevnost kolektiva »Panonije« Ptuj. V vseh poročilih, razpravah in Čestitkah funkcionarjev podjetja »Panonija« Ptuj, in sicer Martina Vinklerja, sindikalnega predsednika, Ivana Nahbergerja, predsednika delavskega sveta, predsednika delovnega predsedstva žbora Martina Korošca, Janka Vogrinca, direktorja podjetja, Dušana Dostala, komercialnega direktorja podjetja, in drugih ter gostov Lojzke Stropnikove, predsednice občinske skupščine, Danila Mastena, predsednika obč. sindikalnega sveta, Bruna Valentina, direktorja »Izbire«, in Karla Vobnarja, direktorja »Merkurja«, Martina Klemenčič, bivšega direktorja »Panonije«, ter diskutantov iz kolektiva je jasno izzvenelo priznanje kolektivu »Panonije« pa tudi občinski skupščini in političnim forumom za vso dosedanjo skrb za razvoj trgovine v ptujski občini. Zelo pomembna je želja, da bi se tudi v bodoče vsi skupaj z enako resnostjo lotevali vseh problemov v zvezi s skrbjo za potrošnike ter za sposobnost trgovske mreže, da se bo lahko razvijala v korak z industrijo, s kupno močjo in zahtevnostjo potrošnikov. Le s Skupnim delom bo mogoče naj-pravilneje določiti bodočo pot razvoj« trgovine ob združenih močeh in sredstvih. Trgovina bo _____ prav gotovo med prvlmj, ki se bo za prometni oddelek, za yozila, .dvignila iznad okvirov starodav- voril o 42-urnem delavniku in o nonstop trgovanju, Janko Vogrinec o uspešnem razvoju »Panonije« in o izpolnjenih pričakovanjih tudi tega podjetja nasproti skuphosti in potrošnikom, DuSah Obstal je govoril o potrebnih investicijah za moderniziranje trgovine V ptujski občini, Bruno Valentin in Karel Vobner o organiziranem delu trgovskih podjetij pri vseh reševanjih problemov v Ptuju in v ptujski občini. Ob istih problemih so ostali tudi ostali diskutahti. ' Po celotni vsebini razprav, iz-podbud in predlogov se je dalo razumeti, da si želijo ljudje v Ptuju tako močno trgovino, ki bo odlično služIla potrošnikom in ki bo izpopolnjevala podobo Ptuja. Stvar bodočih sporazumov med ptujskimi trgovskimi pod' jetji in občinsko skupščino bo, ali bodo vsa tri podjetja preskočila svoj nadaljnji razvoj v korist ustvaritve velike trgovske hiše s primernimi skladišči, ali pa se bodo vsa tri ptujska podjetja vsako lase borila za investicije tn za odpravo problemov, ki zavirajo njihov nadaljnji razvoj. Diskutanti so tudi opisali težave, ki jih bodo morali premagati kolektivi ptujskih trgovskih podjetij, da bodo doseženi uspehi, ki jih skupnost od teh pričakuje. Važna tudi skrb za podeželje Zbor in proslava desetletnice »Panonije« sta se končala s poudarkom, da je izpolnjevala »Panonija« doslej svoje haloge tudi nasproti potrošnikom s podeželja po svojih najboljših močeh, da pa ravno glede na narodni dohodek predelov, kt jih oskrbtfje, in na slabo kupno moč svojih strank ni mogla doseči Je večjih uspehov, kot si jih je želela in si tudi prizadevala. Ne glede na vse ugodne ocene pbdjetja »Panonije«, pohvale in priznanja, lahko rečemo, da je trgovski kader »Panonije« pripravljen in sposoben izpolniti nasproti skupnosti vsa bodoča pričakovanja za napredek trgovine in*za modernejšo postrežbo potrošnikov ob bogati zalogi ter lažji izbiri najkvalitetnejšega blaga. Vsekakor pa pričakuje od odgovornih faktorjev v podjetju in v občinski skupnosti, da bodo pred vsakim nadaljnjim delom v zvezi z združevanjem trgovskih podjetij in njihovih sredstev dobro proučili vse realne motnosti in perspektive koraka naprej v trgovini. Ob dovolj proučeliem in dokumentiranem predlogu za nadaljnji razvoj trgovine v Ptuju Hi bojazni, da namen ne bi bil dosežen, zlasti ko je za vsak nov korak na tem področju že dovolj takušenj in dokazov tudi v drugih večjih in Ptuju enakih mestih, Ce tro PttlJ^v tej smeri pionir, mora biti toliko bolj prepričan, da stopa zakorak dalje, ki naj zagotovi skupnosti to, kar ta lahko od močne ln urejene trgovine tudi pričakuje. V. J. Bezjakova 2 obvešča cenjene potrošnike, da prične s 1. aprilom 1964 poslovati NON STOP od 7. do 19. ure. Potrošnikom nudi pletenine, perilo, galenterijo, pisarniške in šolske potrebščine, ročne ure in zlatnino. Kolektiv se tudi v nadalje priporoča svojim cenjenim odjemalcem. Pisma uredništvu Presmec za cigarete K« , V petek, 20. t. m., dopoldne ml je v Rtu ju pristopil fantek v starosti 13 do 14 let in me vljudno nagovoril: Gospod, kupite presmec, 50 dinarjev stane! Ker sem z dežele, mi kaj takega ni bilo potrebno kupiti in ker kaj takega tudi sicer ne rabim, sem se mu lepo zahvalil. Bilo je še precej drugih takih prodajalcev in vsak mi je s svoje strani vljudno ponujal zelenje. Stara ženica je na primer naštevala, .katere vse gospodinjske potrebščine bi si kupila za tako pridobljeni denar. Tedaj je z nasprotne strani prispela starejša Ptujska lekarna ima novo dvorano Lekarna Ptuj Si je pridobila S prezidavo skladiščnih prostorov polet pisarne in laboratorija lično dvorano za strokovna predavanja In M razne kolektivne sestanke ter seje. Vsa potrebna ii-darska in ObrtniSka deta so bila Ormož Najdeno utopljeno dekle Dfie 19. marca 1.1." je bila najdena v Dravi pri Frankovcih na tako imenovanem »velikem gri-jezu« sedemnajstletna utopljenka Marija Muršec iz Maribora, Zupančičeva ulica 43 c. Deklica je bila učenka U. razreda gimnazije. Po zdravniških ugotovitvah je bila v vodi dva meseca in dva dni JCot menijo, je bil vzrok samomora slaba ocena v šoli. D. R. V ZADNJI HIŠI V PTUJU SVETIJO Z ELEKTRIKO Sredi marca 1964 so v Ptuju elektrificirall zadnjo hlSo in sicer starinsko hišo v Muršičevi Ulici, kjer je včasih stanoval ptujski znani kronist Simon Povoden (1753-1841). V steno te hiše je vzidana njemu posvečena spominska pldščfi. Sedanja lastnica te hiSe je Katica Marčič. Vlom v ormoško trgovino V noči od 17. ha 18. mareč od ene do tretje ure je doslej še neznani storilec vlomil v trgovino »Moda«. Z dvoriščne stra-ni je lakopal zid in pri tem prišel v notranjost konfekcijske trgovine. Podobno dejanje je bilo storjeno lani na Svetinjah. D. R. Dopisujte v TEDNIK opravljena v zimskem času. No-vourejeni prostori bodo sedaj boljSe služIli namenn kot so prvotni prostori, kijih je imelo zgrajeno skladišče. Večletne Potrebe so pokazale, da je Mla preureditev nujna. N V minulih tednih epidemije gripe in raznih drugih bolezni so bili tudi v ptujski lekarni dan in noč močno zaposleni s priprav^ ljanjem in izdajanjem zdravil in je čudno, da so vzdržali klfub tolikšnemu prometu, naporom in stalni izpostavljenosti, da bi bo tudi njih lotila gripa. Zanimivo je, da mnogi cenijo to delo v lekarni zaposlenih, zlasti njihovo prizadevnost z vestnim in naglim pripravljanjem zdravil, da pa na drugi strani toliko bolj presenečajo posamezniki, ki vidijo v vsakem prizadevanju soljudi samo ob sebi razumljivo dolžnost, za katero se jim ne zdi vredno reči niti »hvala«. Odgovor no pismo tov. Šalamuna iz Smolinc Na vprašanje tov. Alojza Šalamuna, Smolinci 37, pošta Vlto-marci, glede obdavčitve njegove stanovanjske hlže, sporočamo sledeče: Tov. Alojz Šalamun je obdavčen za stanovanjsko hišo na podlagi zapisnika o popisu stanovanjske zgradbe z dne 8. julija 1960. Iz tega zapisnika je razvidno, da zgradba izpolnjuje minimalne higienske in gradbene pogoje, ki so določeni z republiškim odlokom (Uradni list LRS, št. 16-89/60). Lastnik je ta zapisnik tudi lastnoročno podpisal. Iz tega zapisnika je razvidno, da je bila hiša zgrajena leta 1852 in je stara čez sto let. Občinski ljudski odbor Ptuj je v letu 1960 sprejel odlok o znižanju vrednosti letne stanarine za hiše starejše nad sto let, in sicer za 40%>; to je bilo pri imenovanem tudi upoštevano. Iz sklada, kamor se steka hiš-nina (dohodnina od stavb), ni mogoče dobiti posojila, ker ni tozadevnih predpisov, žena; fantek, ki me je prej ogovoril, ji je pristopil ter ji prav tako vljudno kot meni ponudil presmec. Zena je presmec kupila, dala fantku denar, ta pa se je urno zasukal; s stopnišča ga je ogovoril prijatelj istih let, pritekel k njemu in tiho vprašal: Ali bo dovolj? Prijatelj prodajalec pa se mu je veselo nasmehnil in na uho odgovoril; še za filter bo dovolj! Aha, za filter!? Takoj sem vedel, kaj to pomeni. Cigarete filter! Dalje nisem fantoma sledil, vendar sta se naipotila po ulici navzgor mimo cerkvenega zvonika in naprej. Mogoče v trafiko na tem trgu, mogoče drugam? Kolikor vem, marsikateri šolarji na skrivaj radi vlečejo cigarete. Po vsem tem_.se vidi, da nekateri otroci res ne vedo, kako denar koristneje uporabiti, zlasti v zdravju koristne namene. Vprašanje je, ali bodo ti otroci kdaj uvideli, da jim tobak ne koristi; da s tem niso nič pomembnejši med svojimi vrstniki, da sO manj vredni pred starejšimi osebami. k LUKEC, KUPITE LUKEC! V ponedeljek, 23. marca pred-poldne sem se mudila v Ptuju ipo raznih opravkih. Prispela sem tudi na Trg mladinskih brigad po opravkih. Pred samopostrežno trgovino me je nagovorila starejša ženska z besedami: »Gospa, k Opite liikec, tak je lep, da vam ne bo žal!« Vprašala sem jo, po čem 'ga ima, pa je na pločniku razprostrla cekar ter ml, kolikor je mogla hitro vsilila liikec in mi ga zavila v časopisni papir. Nisem je mogla prepričati, da ne potrebujem več, kakor tisto, kar mi je v prvi posodi nasula, t. j. pol litrsko merico. Za vsako merico (bili sta dve) sem ženi plačala po 200 dinarjev, oziroma 400 dinarjev. Pozneje sem se napotila prek tržnice in so mi tudi tam bra-njevke ponujale naj kupim liikec. Vprašala sem eno izmed njih, ki je imela tudi zelo lep jiebulček, toliko stane ta pri njej. Odvrnila je, da liter 200 dinarjev. Začudena sem še enkrat vprašala, in dobila isti odgovor. Potem sem ji povedala, da sem malo prej plačala za liter 400 dinarjev. Branjevka je rekla, da me je ženska ukanila in dodala, da je prepovedano tržiti po ulicah. Odšla sem z namenom, da bom to zadevo spravila v javnost, da ne bi še drugi ljudje, ki nekaj kupijo, nasedali pouličnim prodajalkam. Sicer pa dobiš na ptujski tržnici vse, kar želiš. Le jaz sem kupila na ulici, ker sem mislila, da sem si s tem prihranila pičlo odmerjeni čas za opravke v mestu. Anica Bezjak « Prihodnje dni DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE PTUJ bo priredilo 30. marca t. 1. (v ponedeljek) ob 18 uri v kinodvora-ni za starše kulturni večer o filmski vzgoji otrok. Na programu bo celovečerni film »ČRNI BISERI«. Besedo o filmski vzgoji bo imel prof. tov. Ivan Arhar. Vstop prost. Starše vabi odbor. Sindikalna politična šola Ptuj . 27. marca — »Občinski sindikalni svet osnovni organ Zveze sindikatov Jugoslavije v komuni, njegova vloga in naloge«. — Feliks Bagar. 31. marca — »Vloga in naloge sindikalne podružnice kot osnovnega nosilca celotne aktivnosti sindikata v današnjih pogojih«. — Feliks Bagar. 3. aprila — »Metode dela izvršnega odbora sindikalne podružnice«. — Feliks Bagar. MESTNI KINO PTUJ predvaja 29. marca t. 1. ameriški barvni film »LEDOVI DOŽIVLJAJI« 31. marca in 1. aprila 1.1. francoski film »DEKLE V IZLOŽBI«. KINO ORMOŽ predvaja 28. in 29. marca 1.1. jugoslovanski film »ZVIZG OB 8.« Kino Središče predvaja 28. in 29. marca 1.1. sovjetski film »KAMENITI CVET« KINO ZAVRC predvaja 29. marca ti. Jugoslovanski film »OBČINSKI OTROK«. PREDAVANJA DELAVSKE UNIVERZE PTUJ Izobraževalni centri »S tuberkolozo ni premirja«: Podlehnik, Leskovec v torek 31. 3.: Grajena v sredo, dne 1. 4.; v Markovcih in na Zavrču v petek, dne 3/4; v Trnovski vasi in v Vitomarcih v soboto dne 4/4. Vodstva IC in šole so obveščene. Večerna politična šola Kidričevo. V ponedeljek, dne 30. 3. ob 15. uri: Zaključni izpiti. Dramska skupina DPD »Svoboda« Ptuj uprizori v Mestnem gledališču v Ptuju komedijo v 3. dejanjih: Michel Fermaud: Z VRATI TRESKAJO Predstave bodo v četrtek, 26. marca, ob 19.30, v nedeljo, 29. marca, ob 15. uri, v ponedeljek, 30. marca, ob 19.30, v ponedeljek, dne 30. marca, bo tudi predstava za srednješolsko mladino ob 16. uri! Vstopnice dobite pri blagajni gledališča v sredo in četrtek od 15. do 17. ure in eno uro pred predstavo, v nedeljo, dne 29. marca, od 9. do 11. ure in eno uro pred predstavo, v ponedeljek, dne 30. marca, pa od 15., ure dalje. Cene vstopnic: 150, 120 in 50 din. Vabljeni! Popravek V zadnji številki »Tednika« je pod naslovom: »Mladina in njeni problemi« prišlo do pomote glede Angele Imerovič v zvezi nekaterih nepravilnosti v ravnanju z vajenci. Na njeno pritožbo srn ozadevo preverili in ugotovili, da je v tej zvezi ne bi smeli imenovati Uredništvo V mesecu poklicnega us merjanja Mladina na pragu življenja Slovo od učitelja Andreja Basa V nedeljo, 22. marca smo spre-piili k zadnjemu počitku upokojenega učitelja Andreja Raša. Po italijanski okupaciji slovenskega ozemlja, po prvi svetovni vojni, ni mogel prenašati preganjanja, ki ga je bilo deležno zavedno slovensko učiteljstvo. Da bi se izognil internaciji, se je zatekel v Jugoslavijo ter je nastopil leta 1920 učiteljsko službo na Hajdini, naslednje leto pa na deški osnovni šoli v Ptuju. Ko so pridrvele leta 1941 hitlerjevske nacistične tolpe čez našo severno mejo in zasedle našo zemljo, je moral pokojnik zapustiti svojo novo domovino. Kakor večina učiteljstva naše pokrajine, je bil tudi on izseljen v Srbijo, od koder se je vrnil po osvoboditvi leta 1945 na svoje mesto v Ptuj, kjer je bil leta 1947 upokojen. Francu Glavniku v slovo Dragi Franc! Ker se na pogrebu 21. marca nisem mogla posloviti v imenu tvojih dolgoletnih sodelavcev ter v imenu društva upokojencev, čutim dolžnost, storiti fo na ta način. Poslovila sta se od Te tov. Danica Neu-bauerjeva v imenu I. terena SZDL in tov. Zmavc v imenu Zveze borcev, dočim smo mi, Tebi najbližji, odpovedali. Zal ni vsakemu dano, da bi govoril ob odprtem grobu svojemu tovarišu, prijatelju. Zaradi prevelike žalosti tega mi nismo zmogli, nekatere je dušil jok, mnogim pa se je srce trgalo in stokalo. Rodil si je 23. januarja 1884 v Braslovčah. Poštno službo si nastopil leta 1905. Ko si 23. januarja slovil svoj 80. rojstni dan. gotovo nisi mislil, da je to zadnjič. Ko smo v četrtek, 19. marca, zvedeli za Tvojo smrt, nihče ni mogel verjeti, saj so te še pred nekaj dnevi videli čilega in zdravega. Padel je hrast. Zal sta se dve močni veji odlomili že preje, in sicer leta 1952; Rudi Krajnc v 53. letu starosti in leta 1960 Jakob Horvat v 55. letu starosti. Neizprosna bolezen jima je prehitro utrgala nit življenja. Vsi so te poznali kot vestnega in marljivega uslužbenca, vedno nasmejanega in razpoloženega, zato so te tudi sončni žarki tega mračnega dne spremljali na tvoji zadnji poti. Naj omenim še to, da si bil ti prvi in dolgoletni predsednik poštnega sindikata. Bil si dober mož, oče in tudi zelo dober tovariš. Kot sta si s tov. Mariničem, tvojim tastom delila stanovanje, tako si sedaj delita svoj zadnji, tihi domek. Želim vama sladek skupen počitek. Tu blizu počiva tudi Smodiče-va, ki je umrla leta 1945, 3 tedne pred prihodom svobode, ko ni videla plapolati zastav, ki jih je šivala, in se veselila srečnega dne, ki ga pa ni dočakala. Tu so .še upravnik Smodič, višji kontrolor Dvoršak Marinič, Wagner, Vobner, Kozel, Krajnc, Horvat, Novak, Kovačič, Zolotnicky in že starejši Cajzek. Ti vsi ležijo na tem pokopališču, !e Anica Jobova sameva že skoraj četrt stoletja na ragozniškem. Počivajte v miru!" Žalujoči ženi in otrokom izrekam iskreno sožalje, Tebi tov. Glavnik pa naj bodo te skromne vrstice naš zadoii no/drav. Lora Ribarič Andrej Raša je sin naše sončne Istre. V Hrpeljah je zagledal 31. 1887 luč sveta. Po končanem študiju na slovenskem učiteljišču v Kopru je služboval na raznih šolah. Leta 1924 mu je iztrgala zahrbtna bolezen ljubljeno ženo. Pokojni Andrej je bil zaveden, napreden prosvetni delavec. Kot miren, dobrosrčen in vedno veder človek, je bil rojen za učitelja in vzgojitelja. Mladino je ljubil, zato smo ga videli na delu tudi izven šole. Dolga leta pred 2. svetovno vojno je bil vaditelj sokolskega naraščaja. Posebno veselje je imel z malimi harmonikarji, z njimi je prirejal uspele koncertne nastope in je pripravil njihovim staršem marsikatero prijetno urico. Po osvoboditvi je vodil nekaj let harmo-nikarsko šolo DPD Svobode. Pri predvojnem dramskem društvu je bil večleten blagajnik. Med svojimi tovariši se je počutil najsrečnejšega. Bil je vedno razigran in je ustvarjal s svojo pesmijo in harmoniko v družbi vedro razpoloženje. Bolezen ga je zadnje leto priklenila na dom, kjer je 19. marca 1964 umrl. Ob odprtem grobu na mestnem pokopališču so se poslovili od pokojnika številni prijatelji, tovariši in znanci ter so mu s tem izkazali hvaležnost za njegovo prosvetno dejavnost, tovarištvo in prijateljstvo. Ohranili bomo v trajnem spominu moža, ki je živel in delal za ljudstvo in končno našel tihi domek v naši slovenski zemlji. M. M. Kmetijski kombinat širi hmeljeve nasade Hmeljišče na Vidmu, ki ga je KZ Haloze odstopila KK Ptuj, nameravajo letos znatno razširiti. V ta namen so že pdkupili nekaj zemlje od zasebnikov, nekaj površin pa bodo arondirali, da bo skupnega hmeljišča približno 14 hektarov. Gojitev hmelja na Vidmu ima še to prednost, da je v neposredni bližini sodobna sušilnica in zato pridelka ni treba prevažati na večje razdalje. Iz razgovora z Mšksom Vav-potičem, upravnikom obrata na Turnišču, povzemamo, da so na Ptujskem in Dravskem polju idealni rastni in klimatski pogoji za gojitev te vsekakor precej donosne poljske kulture, ki mu v sodobnem svetu pravijo »zeleno zlato«, ki ta naziv tudi zasluži. Kombinat ima sedaj že okrog 60 hektarov zemljišč posajenih s hmeljem. Tem površinam pa se bodo letos pridružile še nove za okrog 10 hektarov, od tega največ na Vidmu, nekaj fja tudi v Zavrču. Kaže, da bodo nI kombinatu tudi v naslednjih nekaj letih posvetili obnovam hmeljišč večjo pozornost, še predvsem, ker je to zelo donosna rastlina, ki hitro vrača investicije. Poleg tega pa razpolagajo s potrebno strokovno silo, mehanizacijo, sušilnicami itd. Nadalje tudi ni večjega problema glede sezonske delovne sile, katere je še precej v neposredni bližini, ki jo rabijo predvsem v času obiranja. F. H. Ze nekaj let sem deluje pri Zavodu za zaposlovanje delavcev komisija, ki ima nalogo pomagati temu zavodu pri usmerjanju mladine v poklice. Delo te komisije je bolj občasne narave, čeprav bi bilo primerneje, da bi opravljala svoje poslanstvo neprekinjeno, stalno. Njeno poslanstvo je namreč odgovorno in težavno. V mesecu marcu — to je po navadi mesec poklicnega usmerjanja — so člani komisije? pridni: hodijo od šole do šole, predavajo, pokažejo primeren film, se sestajajo s starši in z mladino, razpravljajo z njimi in svetujejo. V vse naše življenje skušamo vnesti čimveč smotrnosti in načrtnosti, kar mora veljati tudi za izbiranje poklica. Toda mlademu človeku se je težko odločati tako ali drugače", tistemu pa, ki mu je poverjena skrb za mladino, težko svetovati, če ne pozna narave poklicev in možnosti za vključevanje v življenje. Nasveti in razgovori — nekaka šola za starše pri odraslih in šola za življenje pri mladini — torej niso odveč. Letos bo zapustilo osnovne šole na področju ptujske in ormoške občine, kjer je skupaj 21 popolnih osnovnih šol, približno 1600 učencev. Toda samo nekaj nad 800 med njimi bo dovršilo osem razredov, vsi ostali pa ne bodo imeli popolne osnovnošolske izobrazbe, marveč le pet do sedem razredov. Ta podatek o polovičnem uspehu pač ni razveseljiv, saj je cilj naše izobraževalne politike, dati slehernemu občanu polno osnovno izobrazbo. Iskanje vzrokov takega stanja (mnogo jih je: objektivnih in subjektivnih!), ni naš namen. Zapišimo pa le, da se moramo ob njem zamisliti! Mladina se bo v jeseni razkropila na vse vetrove. Tisti, ki imajo dober šolski uspeh in dovolj sredstev ali pa bodo deležni kake štipendije, bodo našli streho v srednjih šolah. Ze v Ptuju je dovolj možnosti za to: gimnazija lahko sprejme do 140 novincev, ekonomska srednja šola 70, administrativna šola 70. Ob tem je zanimivo pripomniti, da je skoraj na vse srednje šole v Sloveniji tolikšen naval, da ne morejo sprejeti vseh novincev. V Ptuju pa je drugače: prostih mest je več kot pa prijavljenih kandidatov. Razlago najdemo deloma v tem, da starši najrajši pošiljajo otroke v poklicne šole, da bi prišla mladina tako čimprej do kruha. Deloma pa v tem, da imajo mnogi učenci s podeželskih šol šibko znanje in nimajo dovolj poguma za šolanje na srednješolskih zavodih. Zlasti iz kmečkih vrst prihaja zadnja leta le malo mladine študirat. Vendar bi se dalo temu vsaj delno odpomoči, če bi se osnovne šole odločile za pripravljanje tistega dela mladine, ki želi nadaljevati študij na tej ali oni šoli. Da bi podeželski mladini olajšali včasih težaško delo med šolanjem, bi se morali vsi od staršev do tistih, ki jim je poverjeno uspešno napredovanje mladine, potruditi, da bi mladina bivala in delala v Dijaškem domu, ki že nekaj let ni dovolj zaseden, čeprav je dobro urejen in tudi poceni. Slabi uspehi nasploh tarejo naše šole — te bolj, one manj — in ob njih nas boli glava. Toda šole same so temu le deloma krive: stara poslopja, slaba oprema, pomanjkanje učiteljev zlasti na višji stopnji in podobno. Hujše je, da dobršen del mladih ne dela z vnemo, prizadevnostjo, vztrajnostjo, zavestjo, kakršna družba pričakuje in terja. Zato se bo morala družba spoprijeti tudi s to težavo. Pri tem pa ne gre samo za slabe uspehe učenja in dela, marveč vsaj v isti meri tudi za polovičarske uspehe — spričevala, ki v njih prevladujejo zadostne ocene — ki so v nadaljnjem šolanju le prepogosto vzrok polomov. Ko mladina zapušča osnovno' šolo in se podaja v uk ali v šole druge stopnje, odločajo tudi sredstva za šolanje. Nekaterim pomagajo štipendije, drugi so brez njih. Takih, ki. so jih potrebni, pa ni malo. Doslej so se štipendije podeljevale dokaj enostransko, usmerjali so jih predvsem v deficitarne poklice. Na ta način so bili mnogi priJni pa pomoči zelo potrebni dijaki odri- njeni. Videti je, da se bodo odslej podeljevale štipendije po socialnem kriteriju. Dobivali jih bodo najpotrebnejši in prizadevni, ne oziraje se na poklic ali šolo, ki so si jo izbrali. Tako je prav! Komisija za usmerjanje mladine pa ne skrbi samo za tiste, ki se žele naprej izobraževati v šolah, njena naloga je, da se briga tudi za tiste, ki gredo v uk: trgovino, obrt, industrijo, kmetijstvo itd. Izobraževanje na delovnem mestu ima mnogo oblik. Zanj se zanimajo vsi tisti, ki niso dosegli pogojev za nadaljevanje šolanja, ker nimajo vseh osem razredov osnovne šole (torej samo 5 do 7) in pa lepo število tistih, ki so osemletno šolo z uspehom končali, pa so se odločili za praktičen poklic iz osebnega nagnjenja ali pa gmotnih razmer. In takih je letos, kot omenjeno, okrog 800 na našem področju. Komisija pri usmerjanju te mladine nima lahkega posla, ker Zavod za zaposlovanje delavcev še ne razpolaga z vsemi podatki o učnih mestih. V prihodnje bi bilo potrebno, da se vsako leto vsaj do začetka meseca marca ugotovi za vse občine Slovenije število učnih mest po vseh panogah gospodarske dejavnosti: vrsta ali profil poklica, kraj izobraževanja, število učnih mest, pogoji za dosego poklica in podobno. Morda še kaj. Brez take preglednice ni mogoče uspešno svetovati, komisija obtiči pri svojem delu na pol poti. Vsem, ki jim je pravilna izbira poklica — od nje pogosto zavisi življenjska sreča — pri srcu, komisija priporoča, da se v kočljivih primerih obrača na Zavod za zaposlovanje delavcev, kjer bodo mladi pa odrasli našli dobrega svetovalca tudi v psihologu. Rudolf Ceh RAZPRAVA 0 STATUTIH V OBČINSKI SKUPŠČINI (Nadaljevanje s 1. strani) Prosvetnim zavodom smo 14 statutov vrnili, da jih uskladijo z novim zakonom o upravljanju. Ker morajo biti statuti dokončno sprejeti do 9. aprila t. 1., smo 6. marca ponovno pozvali vse delovne organizacije, da naj statute takoj predložijo občinski skupščini v» obravnavo. Statute, ki so bili predloženi občinski skupščini v obravnavo, je komisija začela takoj analizirati. Če si sedaj postavimo vprašanje, kako so predloženi statuti uresničili ustavna načela o samoupravljanju, o neposrednem odločanju delovnega človeka v vseh delih delovnega procesa, ki pomenijo celoto, moramo reči, da ne najbolje. V ustavnih razpravah smo poudarjali, da hočemo z novo ustavo še bolj humanizi-rati medsebojne odnose in da je naš končni smoter osvobajanje delovnega človeka. Razprave o statutih so v bistvu nadaljevanje ustavnih razprav. Statuti delovnih organizacij bi morali ustavna načela razčleniti in konkretizirati. V središču pozornosti teh razprav je zopet delovni človek, ki naj odloča, soodloča in daje pobude. Statuti bi morali opredeliti njegov položaj in njegovo vlogo. Določiti bi morali njegove dolžnosti in odgovornosti, zaradi katerih je nosilec pravic in dolžnosti. Organizacija dela v delovnih organizacijah in druge rešitve bi morale biti podrejene temu osrednjemu smotru. Vendar za predložene statute ne moremo reči, da so te smotre uresničili, vsaj ne v celoti. Po 3. odstavku 91. člena zvezne ustave in 3. odstavku 80. člena republiške ustave obravnava statute delovnih organizacij občinska skupščina, v smislu statuta občine Ptuj pa vrši to hjen zbor delovnih skupnosti kot najvišji politični predstavnik vseh delovnih organizacij v občini. Ta mora kot najvišji družbeni organ v občini oceniti, kako so posamezni statuti uresničili prej navedena ustavna načela. Kolikor v razpravi ugotovi, da tega niso uresničili, lahko da v smislu 3. odstavka 107. člena republiške ustave delovni organizaciji priporočilo, da to stori in statut v tem smislu dopolni. Samoupravni organi so dolžni obravnavati to priporočilo in obvestiti ta zbor, kakšno stališče so zavzeli do priporočila. V skrajnem primeru pa je možno sprožiti tudi ustavni spor pred ustavnim sodiščem, če je statut protiustaven ali nezakonit. Glede statutov šol, vzgojnih in izobraževalnih zavodov pa zakon o organih upravljanja v šolah in drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodih (Uradni list SRS, št. 7/64) v 26. členu določa, da statut šole potrdi skupščina občine, v kateri je sedež šole. Če tedaj statut šole ne bo v skladu z ustavo in drugimi veljavnimi predpisi, ga pač skupščina ne bo potrdila prej, dokler se statut ne spravi v sklad z ustavo in drugimi veljavnimi predpisi. Motorno kolo Pretiš Maxi PRIJETNA VOŽNJA, PRIMERNA BRZINA, CENENA VOŽNJA. DOBITE GA V TRGOVINI »NOVI DOM«, ZADRUŽNI TRG STfiVILKA 1. Sfarfutf občine Ormož na zborih volivcey ZBORI VOLILCEV OD 25. DO 31. MARCA. TEMELJNE RAZPRAVE NA ZBORIH BODO SAME DALE PRAVO MESTO IN VSEBINO STATUTU. S POTREBNIMI SPREMEMBAMI IN DOPOLNILI BO STATUT SPREJET 7. APRILA t. L NA SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE. Statut občine je važen akt, ki ni samo družbeni predpis, ampak tudi pravni predpis občine. V splošnih določbah statut občine Ormož vsebuje tudi vodilna načela, ki tvorijo temelj urejanju vseh na statutu temelječih razmerij in so v pravno tehničnem ozi-ru pomemben vodnik skozi relativno obsežno materijo statuta. Drugi del statuta je več ali manj programskega značaja, ki neposredno izraža politiko občine glede razvoja posameznih panog gospodarstva in družbenih služb. Postavlja okvire in načela za bodočo pravno ureditev določenih pravic občanov, delovnih organizacij in obveznosti občine. V postavljenih načelih morajo dobiti svojo konkretizacijo v perspektivnih in družbenih planih občine, v njenem vsakoletnem proračunu in slednjič v pravnih predpisih. V tretjem delu ureja statut organizacijo občinske samouprave. Določa število občinskih odbornikov, delo občinske skupščine in njeno pristojnost. Po statutu naj bi občinska skupščina imela 11 svetov, ki imajo predsednika, njegovega namestnika m od 5 do 9 članov. Najmanj tri člane sveta imenuje občinska skupščina, druge člane pa delegirajo organizacije, ki so določene z občinskim odlokom. V ponedeljek, 23. marca, so na seji družbeno-političnega aktiva predavateljev in nekaterih občinskih poslancev razpravljali o metodi podajanja vsebine statuta na zborih volivcev ter menih, da ne bi zbor trajal več kot dve uri. sama razlaga pa od 40 do 45 minut, saj je tak zbor volivcev najbolj uspešen in efekten. Z zbori volivcev bodo pričeli 25. marca in končali 31. marca. Zbori bodo po volilnih enotah, ki jih je v občini 25. Statut občine bodo tolmačil: občinski odborniki m člani občinskega političnega aktiva. V krajevnih centrih bodo predhodno sestanki odborov krajevnih organizacij SZDL in svetov krajevnih skupnosti. Na njih bodo vsebinsko pripravili zbor, saj bodo na njem predhodno razpravljali o statutu. D. It. Traktorji pripravljeni za spomladansko setev Kljub pomanjkanju nadomestnih delov so traktorji Kmetijskega kombinata Ptuj pripravljeni za spomladansko setev. Glede na odkup in pridobivanje vse večje površine zemlje, je nujno razpolagati z dobro pripravljeno mehanizacijo, da bi mogli dobro in pravočasno obdelati zemljo. Zato so vsi kmetijski obrati izkoristili zimski čas za popravilo strojev, da bi bili tako kos postavljenim nalogam. Posebno nalogo je tu odigral obrat Mehanična delavnica, katerega osnovna naloga je obnova vzdrževanje in popravljanje kmetijske mehanizacije. Mlad 35-članski kolektiv to nalogo dobro in vestno opravlja. V lanskem letu je izvršil 3221 storitev, od tega 71 aznih generalnih, 1800 srednjih in 1350 tekočih popravil na mehanizaciji Kmetijskega kombinata in drugih kmetijskih organizacij. Prav tako je zabeleženo 500 storitev v letu 1964. Kot poseben uspeh je upoštevati, da v lanskem letu v času raznih akcij, kot so setev, košnja, žetev, ni bilo večjega zastoja na strojih, če pa so se kje pojavili, so se popravila izvršila in kvar odklonil, ne glede na delovni čas. Mehanična delavnica ima posebno dežurno službo v času raznih kmetijskih akcij, ki odklanja napake tudi izven delovnega časa. V letu 1964 ima mehanična delavnica organizirano posebno servisno službo in je v ta namen dobila servisni avto, ki bo opremljen s posebnim orodjem in rezervnimi deli, ki so potrebni za odklanjanje napak na strojih. Da bi delo bilo kvalitetno, se je specializiralo 6 mehanikov v raznih tovarnah za kmetijske stroje, ki se nahajajo' na področju ptujske komune. Za uspešno delo se je zahvaliti tudi trgovskemu podjetju Avto-Celje, ki ima svojo prodajalno nadomestnih delov za kmetijsko mehanizacijo v prostorih Mehanične delavnice Kmetijskega kombinata Ptuj. Danes ima v zalogi materiala v Vrednosti 50 milijonov, kajti osnovni pogoj za odklanjanje napak in popravilo strojev so rezervni deli. Mehanična delavnica zamenjuje motorje na traktorjih in lahko v nujnih primerih zamenjavo opravi v osmih urah. Razpolaga že z dokaj dobro opremo, ki je nujno potrebna pri remontu. Med ostalimi stroji ima tudi stroj za nastavitev tlačilk (die-sel), ki je izredne važnosti glede na to, da takega stroja ni v bližnji okolici. Glede na primerne delovne prostore in specializiran kader, bo v bodoče Mehanična delavnica Kmetijskega kombinata Ptuj opravljala usluge za vsa kmetijska podjetja. L. Novo poslopje mehaničnih delavnic kmetijskega kombinata Ftuj lili letos pričakuje ptujski muzej mnoge obiskovalce Od 18. II. 1964 dalje ima Mestni muzej Ptuj novega ravnatelja v osebi dr. Ive Miki, ki je v Ptuju že nad 6 let in je bila doslej, in to tudi ostane, poleg ravna tel j ske funkcije kustos arheološke zbirke. Letos februarja je promovirala na ljubljanski fakulteti. V zvezi s programom dela Mestnega muzeja Ptuj in z rav-nateljskimi nalogami je odgovorila dr. Iva Miki na vprašanja našega lista za javnost sledeče: V bodoče bo potrebno nadaljevati z delom v vseh oddelkih ptujskega muzeja v mejah finančnih in kadrovskih možnosti. Glede samih zgradb, kjer so muzejski oddelki, je znano, da so potrebne vzdrževanja in obnavljanja, glede zbirk v strokovni obdelavi pa, da >so še potrebne dovršitve in dokončne razvrstitve, pozneje pa še prikaz v pri- in dr. Iva Miki). Vsi ti oddelki imajo potrebne stike z drugimi muzeji v domovini, nekateri tudi v inozemstvu in si medsebojno pomagajo z literaturo in večkrat pride do obiskov posameznih strokovnjakov ali skupin, ko izmenjajo mnenja in izkušnje. Glede stikov prednjačita zlasti oddelek za arheologijo in za et-nografijo. Stiki Mestnega muzeja Ptuj kot celote segajo celo do Amerike. Mestni muzej Ptuj pričakuje tudi letos redne sobotne in nedeljske pa tudi medtedenske obiske manjših ali večjih skupin turistov, učencev, dijakov in študentov ter kolektivov iz domovine in iz zamejstva. Ob vseh važnejših kulturnih prireditvah in srečanjih je skoraj vedno v programu tudi obisk Mestnega muzeja v Ptuju. Vse to zahteva strokovno vodstvo po zbirkah in tudi pazništvo zaradi morebitnih posameznikov, ki ne občudujejo mernem vodiču po ptujskih mu- zanimivosti samo z očmi. zejskih oddelkih, za kar še doslej niso bili dani dokončni pogoji. Program dela za 1984. leto obsega predvsem utrditev stropov v II. nadstropju grajske stavbe, za kar so zagotovljena materialna sredstva občine, okraja in iz republiškega sklada za pospeševanje kulturne dejavnosti, v samih muzejskih zbirkah pa bo največ dela z zbranim zgodovinskim materialom, ki ga je potrebno opremiti z napisi v več jezikih, sestavo študij in z objavo v ustrezajočih Strokovnih listih. Nadalje bo potrebno vzdrževati vodniško in pazniško službo po zbirkah zlasti za čas obiskov, kot novo pa še priprava javnih prireditev, in sicer 3 občasnih razstav, od katerih bo ena razstava namenjena muzejskemu materialu, dve pa eksponatom iz Narodne galerije. Vse tri razstave bodo v refektoriju dominikanskega samostana na Muzejskem trgu, kjer je en prostor za ptujske kulturne razstave. Sama zasedba v muzeju še ni popolna, zlasti je še prikrajšana kulturno zgodovinska zbirka, ki je še brez umetnostnega zgodovinarja. Vsaj nekaj upanja je, da bo to mesto letos zasedeno. Oddelki NOB, za etnografijo, prazgodovino in staroslovansko arheologijo ter za antično arheologijo imajo kustose (Vida Ro-jic, Milka Braz, Bernarda Pere V zvezi z vestmi o prizadetosti zbirk Mestnega muzeja Ptuj po Antonu Lahu sprašujejo obiskovalci za razne podrobnosti in z veseljem ugotavljajo, da je ptujski muzej le ohranil skoraj vise zgodovinske dragocenosti. Za nezakonito pot nekaterih dragocenosti iz muzeja je že moralo izreči svojo razsodbo sodišče in jo bo prav gotovo tudi v Lahovi zadevi. ' Marsikdo v javnosti še nI obveščen tudi o tem, da je sedaj vprašanje vstopnine za ogled zbirk urejen (100 din), pa tudi to, da sta sedaj kustosa za oddelek NOB in za etnografijo v novo urejeni pisarni v gradu, kar jima omogoča še boljši stik z obiskovalci in ■ s samimi oddelki, ker sta v njihovi neposredni bližini. Uprava in kustos za arheologijo sta vedno v zgradbi na Muzejskem trgu. Glede samega muzejskega sveta pa je še potrebno pristaviti, da je odobril program dela za leto 1964 in za nadalje in se resno zavzema za to, da bi dobil Mestni muzej Ptuj vsa potrebna sredstva za izvršitev vseh še potrebnih del do dokončne ureditve muzeja, do popolne zasedbe delovnih mest, da bo muzej lahko v celoti opravljal svoje vzgojne in strokovne naloge. V. J. PARTIZANSKI KOLEDAR našega okoliša Marčni dogodki leta 1945 Marčni dogodki Maketa domaEije iz bližine Ptuja Moped Colibri ZA VOŽNJO V SLUŽBO, N A IZLET DOBITE V TRGOVINI »NOVI D OM«, ZADRU2NI TRG ST. 1. Prek Maclja je prišlo marca 1945 okoli dvesto partizanov neke noči, da bi napadli nemške ■postojanke v Zetalah. Vodila sta jih domačina Matija Mohorko in Franc Vogrinec. Čeprav so se za napad dobro pripravili, napadli tudi iznenada, vendar Nemcem niso mogli do živega, ker so bili v svojih utrdbah dobro zavarovani in založeni z orožjem in mu nicijo. Pokalo pa je vso noč. Proti jutru so se partizani umaknili. Izmed njih je žal eden izgubil življenje. V noči na 10. marec 1945 so v Vidmu razorožili naši 32 verma-nov, v Jurovcih pa 12 vojakov. Vse so odpeljali na Kozjansko. V Slovenskih goricah in na Ptujskem polju Nemci so marca 1945 požgali v Senčaku v Slovenskih goricah eno stanovanjsko hišo, stiskalnico in tri kleti. Zakaj? Partizani terenci so napravili nemški pa-truli zasedo, iz katere so Nemce napadli. Padel je eden izmed Nemcev, trije so bili ranjeni. Partizani so se nato umaknili. Nemci so zato uničili omenjena poslopja. Tega meseca so partizani zgradili lesen bunker v Vrablovem gozdu pri Kukavi v Slovenskih goricah. Tu so se namenili imeti skladišče in zatočišče med zadnjimi boji z Nemci. Nekega marčnega dne pridrvi v Novo vas pri Markovcih kolona nemškega Rdečega križa. V vasi se mora zadržati, ker ji zmanjka bencina. Vozila spravijo v kolarnice, da bi jih ne odkrilo kakšno letalo. V hiši pri Kosta-njevčevi »tetki«, zanesljivi in požrtvovalni pomočnici OF, je bilo pet partizanov v uniformah. »Tetka« jim je hitro priskrbela delovne obleke in jih odnesla v hlev, kjer so se mudili; po dvorišču pa so hodili Nemci. Iz velike nevarnosti, da jih Nemci odkrijejo, jih je »tetka« rešila, ko jim je v veliki košari prinesla obleko v hlev. Košaro je seveda primerno prekrila. Partizani so se oblekli v delavce in odšli »na delo v hosto«. Okupator je marca aretiral predano pomočnico OF Cilko Drevenšek iz Lovrenca na Dravskem polju, po poklicu učiteljico. Pri njej je bila javka. Okupator jo je odpeljal v ptuj- Ljudska knjižnica v Ptuju želi približati knjigo bralcu (K preureditvi km"nice) Ljudska in študijska knjižnica v Ptuju si je kot matična knjižnica zastavila nalogo, vključiti v enotno knjižničarsko mrtžO vse vrste knjižnic v ptujski Občini. Gre namreč za uvajanje in ureditev strokovnih knjižnic v vseh delovnih organizacijah, tovarnah, podjetjih, zavodih, šolah, društvih itd. S prevzemom matične dej avnosti pa je morala naša osrednja knjižnica misliti tudi na ureditev knjižnih fondov po sodobnih knjižničarskih načelih, zlasti v oddelkih ljudske in mladinske knjižnice v Kremplovi ulici. Oba oddelka sta imela doslej knjižni fond razporejen po principu formata (velikosti knjig) in je bralec prišel do knjige le s pomočjo knjižničarja. Tak sistem imenujemo pultni sistem. Ob tem načinu je bralec pogrešal neposredni stik s knjigami na policah; ni'imel možnosti, da bi si knjige sam ogledoval in izbiral, ker so bile le-te razvrščene po velikosti, ne pa po vsebini in strokah. Zato smo proti koncu februarja začeli preurejati ljudsko ■knjižnico za svobodni pristop bralcev h knjigam. Naročili smo nove knjižne police in nanje postavili knjige po strokah oziroma literarnih zvrsteh. Prve štiri police zajemajo sedaj leposlovje, ki je razdeljeno na naslednje podskupine: pesništvo, dramatika, zbrana dela, izbrana dela, splošni romani, pustolovski romani, zgodovinski, potopisni, kriminalni, življenje-pipni in fantastični romani, krajša proza /krajše povesti, novele in črtice), pravljice in pripovedke, pisma, humor in satira, antologije, kronike in spomini, literarna zgodovina in teorija. Na peti polici se vrste znanstvene in poučne knjige iž naslednjih področij: zemljepis — domoznanstvo, ' življenjepisi, umetnost in šport, uporabne vede (medicina, tehnika, kmetijstvo, gospodinjstvo itd.), prirod-ne vede in jezikoslovje (slovarji). Na obzidnih policah so družbene vede (politika, gospodarstvo, vzgoja, narodopisje), verstvo, filozofija, splošno (leksikoni, zborniki, revije) in tujeje-zične knjige, (srbohrvaške, angleške, esperantske in nemške). Napisi literarnih zvrsti in strok bralcu takoj povedo, na kateri polici bo našel zaželeno knjigo. Ob takem načinu pride bralec v neposredni stik s knjigami, saj si lahko knjigo s police sam vzame, si jo ogleda, prelista in še celo prebere kak odlomek, posebno kadar izbira novo delo, ki ga še ne pozna. Tak način izposoje knjižničarja po eni strani razbremenjuje, saj si bralec sam izbira knjige in jih prinaša knjižničarju v vpis, po drugi strani pa lahko bralci povzroče knjižničarju mnogo dodatnega dela z urejevanjem knjig, kadar jih ne vračajo na pravo mesto. Kljub temu pa ima ta novi sistem kot celota velike prednosti pred zastarelim pultnim sistemom. Tudi pri tem novem sistemu ostaja knjižničarju važna naloga, da svetuje bralcu pri izbiri knjig ali pa mu jo celo sam poišče. Vse moderne knjižnice v zahodnih državah so že uvedle novi sistem in tudi pri nas se že močno uveljavlja. Za prosti pristop nameravamo preurediti še mladinsko knjižnico, čeprav nam tudi letos še ni dano, da bi naši mladini pripravili lepo in moderno urejeno knjižnico s čitalnico, na katero čakamo že sedem let. Ob tej priložnosti se oprošča-mo bralcem, ki so morali tako dolgo čakati, da se je knjižnica ponovno odprla. Čeprav si je delovni kolektiv prizadeval, da bi čimprej uredili knjižnico, se nadrobnih del kakor razvrstitev knjig po strokah in literarnih, zvrsteh in v okviru teh po abecedi avtorjev, določitev novih signatur, vpis signatur v abecedni imenski katalog, v inven-tarno knjigo in v knjigo samo itd., zavlekla za cele štiri tedne. Boleča točka naše knjižnice Je bila tudi nezadostna razsvetljava, zato smo sedaj namestili neonske luči, ki imajo učinek dnevne svetlobe. V torek, 24. marca, smo knjižnico po daljšem presledku zopet odprli. Ta dan je knjižnico obiskalo 78 bralcev, meid katerimi so se mlajši bralci hitreje znašli pri novem načinu izbire knjig kot starejši. Upamo pa, da se bodo vsi naši bralci kmalu privadili novemu načinu izposoje in da bodo prav tako radi kot doslej ali pa še v večjem številu obiskovali našo novo knjižnico. Priporočamo pa tudi knjižničarjem ljudskih in tudi strokovnih knjižnic delovnih organizacij, da si ogledajo naš oddelek ljudske knjižnice in se seznani- zgodovina, tisk s tematiko NOB,je preureditev zaradi mnogih jo s strokovno obdelavo knjižnega fonda po tako imenovani decimalni klasifikaciji — kar pomeni, da razvrstimo knjige na 10 glavnih skupin, ki so označene s številkami od 0 do 9 oziroma po strokah, kajti tudi strokovne knjižnice v delovnih organizacijah, zavodih in šolah bodo morale biti urejene po teh principih, saj tudi tam velja načelo, da je treba knjigo čimbolj približati koristniku. Ne bi hotel ponavljati, kolike važnosti so javne in interne, ali kakor jih po zakonu o knjižnicah imenujejo samostojne in nesamostojne, knjižnice za izobraževanje delovnih ljudi, ki morajo imeti ob vedno večjih in težjih postavljenih nalogah tudi večjo izobrazbo. Naš socialistični razvoj še posebej terja od vsakega posameznika večjo razgledanost, večjo izobrazbo, več Znanja. To nam nalaga ne samo sistem družbenega samoupravljanja, ampak tudi zahteva po večji, boljši strokovnosti na vseh področjih našega ustvarjanja in gospodarjenja. D. H. Kolektiv ljudske knjižnice v Ptuju ob koncu urejanja knjižnice ske zapore, nato pa v mariborske in jo 5. maja v Mariboru ustrelil. Seja okrajnega odbora OF Dne 23. marca 1945 je bila seja okrajnega odbora OF. Med drugimi so bili na seji Simon, Srečko, Boža, Mira, Ivica, Franc in Branko. Izvolili so nov odbor OF. Sekretar je ostal še naprej Simon. Delo so si med seboj porazdelili. Agitacijo in propagando je prevzel Srečko, finance Mira, raziskovanje zločinov Franc, socialno skrbstvo in zdravstvo ter Rdeči križ Jože, skrb za ZSM je prevzela Vida, za SPZZ pa Sonja, vojni referent pa je postal Marko. Na sestanku so govorili o pripravah na splošno mobilizacijo in o razpoloženju ljudstva v okraju do OF. V svojih poročilih so zbrani povedali, da bela garda pomaga Nemcem na Ptujskem in Dravskem polju, manj pa v Halozah. Med belo gardo so skri-vači in dezerterji NOV, ki so zakrivili veliko aretacij. Proti skri-vačem je potrebno ostro nastopiti. Na seji so poročali člani o svojem delu v OF. Simon je povedal, da je imel sestanek z Božo in petimi drugimi aktivisti in o zvezi s Hrvaško ter o nabiralnih akcijah za NOV. Srečko je'poročal o mitingu, ki ga je priredil v Peklaču in o sestanku OF v Lovrencu ter o politični uri na 8 TV postaji. Obiskal je tudi sekretarje petih odborov in kontroliral delo »na centru«. Boža je poročala, kako je obiskala odbore ZSM in OF v Sp. Halozah. Na Ptujskem polju je obiskala odbore OF in osem sekretark ZSM. Omenila je tudi težave pri delu. — Don je poročal 6 delu v Ptuju, Ivica o sestankih ZSM v Zavrču in drugem delu. Iz zapisnika je razvidno, kakšne so zaloge v skladiščih OF v prehrani, kakšno je denarno stanje blagajne in koliko so ljudje vplačali ljudskega posojila in še o pomoči partizanskim družinam. Na koncu zapisnika o tej seji čitamo o zaupnikih, ki jih bodo izbrali in določili zaupnike za prenašanje tiska po vaseh in kako si bodo razdelili delo po okoliših. Poročilo Lackovega odreda Z dne 31. marca 1945 je ohranjeno poročilo Lackovega odreda, ki pravi, da so se 28. in 29. marca pričeli Nemci umikati z oklop-njaki prek Ptuja proti Gradcu. Dne 30. marca so odpoklicali vse posadke s sektorjev VII. in VIII. ter jih z orožniki z Vurberka poslali v Ptuj. Naslednjega dne so oznanili mobilizacijo folksstur-ma. Posadki pri Barbari in Ru-pertu so poslali proti Gradcu. V Dornavi pri Ptuju je pripravljenih pet protitankovskih baterij za boj z NOV. Vse se zdi, pravi poročilo, da gre vojna h koncu. Rusi so že prekoračili Veliko Kanižo in prodirajo proti Cakovcu. Bombni napadi na Ptuj 14. marca 1945 so odvrgli aero- plani na Ptuj 252 bomb, življenje je zgubilo 14 ljudi. Dne 17. marca so Ptuj spet preletela letala, ki so odvrgla 115 bomb. Te so poškodovale železniški most in biše ob Dravi. Tako piše nemško poročilo. Padli marca 1945 O žrtvah, padlih za svobodo v domačem okolišu marca 1945 med spopadi s sovražnikom, smo že napisali v prejšnjih odstavkih partizanskega koledarja. Sedaj pa bomo napisali še o borcih, ki so padli v manjših spopadih v domačem okolišu, in nato o onih, ki so se borili in padli v raznih edinifcah NOV širom po domovini, o padlih talcih in interni-rancih. Franc Gmajner iz Mihovac je padel v spopadu z nemško patruljo v Narapljah 13. marca 1945, star 37 let. K partizanom je odšel leta 1944. Franc Matjašlč iz Senčaka, po poklicu mizar, je leta 1944 pobegnil iz nemške vojske in se pridružil partizanom terencem. Marca 1945 je naletel pri Ruc-mancih v Slovenskih goricah na nemško patruljo, ki ga je napadla in smrtno zadela. Star je bil 28 let. Ivan Zebec, lončar, doma v Moškajncih, pozfteje je živel v Pragerskem, je padel v Beli Krajini 16. marca 1945, star 37 let. Š partizani se je povezal baje že leta 1943, v NOV pa je stopil oktobra 1944. Vlado šimenko iz Rogoznice, dijak ptujske gimnazije, je iz nemške vojske pobegnil v NOV. Boril se je v Tomšičevi brigadi. Okupator ga je zajel in ga dne 4. marca 1945 pri Ožbaltu nad Dravogradom še tisti dan ustrelil. Star je bil 18 let. Jurij Zavec, železniški uslužbenec, rojen 1912, doma iz Le-skovca, je odšel v NOV septembra 1944. Nemci so ga 15. marca ujeli in za njim je tedaj izginila sled. Tudi za Jožefom Svenškom iz Lancove vasi, kmečkim sinom, ki so ga zavezniki v Franciji ujeli in je s prekomorsko brigado prišel v domovino — je marca 1945 izginila sled. Tedaj so ga bojni to-tovariši zadnjikrat videli med boji v Liki. Star je bil 21 let. V Mali Mislinjl je padel dne 27. marca 1945 Janez Krlstovlč iz Zabovec na Ptujskem polju. K partizanom je odšel novembra 1944, nazadnje je bil namestnik političnega komisarja Lackove čete v Šercerjevi brigadi. V Sumljanah na Hrvaškem je padel 20. marca Vinko Slameršak iz Zabovec, star 31 let. Zaposlen je bil pri vodni upravi v Ptuju. K partizanom je odšel oktobra 1944 v Zagorsko brigado. Po njegovem odhodu je okupator odpeljal oba njegova otroka Petra in Rudolfa v Knittelfeld, kjer je Rudolf, star komaj leto dni, dne 26. marca 1945 umrl. Na Pohorju je padel marca 1945 Jože Gabrovec iz Velike Varnice, krojač, star 31 let. (Nadaljevanje na 5. strani) Učenje tujih iezikov v tečajih S strani osebja, zaposlenega v trgovini in gostinstvu, je vedno več povpraševanja po tečajih tujih jezikov. Delavska univerza Ptuj že dalj časa razglablja o tem, kdko bi odstranila vse objektivne in tehnične zapreke, ki hromijo zaenkrat še delo v tečajih tujih jezikov, in uvajala uspešne sodobne oblike. Profesor Arnold Pavlinič, vodja tečajev tujih jezikov pri Delavski univerzi Ptuj je ob analiziranju teh tečajev dal naslednje pripombe: Jezikovni tečaji, ki/jih prirejamo vsako leto, ne dosegajo tega, kar si želi večina tečajnikov. Vprašanje je, zakaj neuspehi? Odgovor na to ni tako lahak. Kljub temu bi navedel nekaj dejstev in bi izhajal iz intenzivnih tečajev, kot jih imamo v Ljubljani, Mariboru in Celju, ki so vsekakor uspešni. Tak tetej traja tri mesece, to se pravi trikrat šestindvajset po šest ur dnevno, kar daje skupno 468 ur. Naši običajni tečaji imajo 30-krat 2 uri, to je 60 ur na leto, v treh letih torefj 180 ur. Intenzivni tečaji imajo na razpolago vsa sodobna avdio-vizualna sredstva: magnetofon, gramofone, diapozitive, filme, episkop, diaprojektor, stenske slike ipd. Naši običajni tečaji nimajo na razpolago niti najnavadnejših prikladnih knjig slovenskih založnikov, ne stenskih slik, ne gramofonskih plošč itd. Kljub temu je še razlika med posameznimi jezikovnimi tečaji. Za angleščino bi se še dobile take ustrezne knjige, ker nas z njimi zalagajo domači in inozemski založniki, teže je pa pn francoščini, posebno pa pri nemščini, kjer so učbeniki, ki so izšli doma, razprodani. Se kakšno besedo o naših tečajnikih) . Voljo za učenje tujih jezikov imajo pri nas stari^ in mladi. Težko je najti kompromis, ki bi bil dostopen obema krogoma. Starejši si žele hitrejši tempo učenja kot otroci. Naši učbeniki se ozirajo predvsem na otroke. Zato je besedišče prvega letnika bolj skromno in obsega prvo leto manj kot 400 besed, drugo leto nekaj več kot 400 besed, tretje leto pa okrog 500 besed, skupno torej približno 1300 besed. Tako besedišče je seveda zelo skromno, Več pa povprečni otrok ne zmore. Ce upoštevamo pri tem še vsaj obrise slovnice, brez katere si ne moremo predstavljati učenja jezikov, moramo reči. da zahteve pri učenju tujega jezika niso majhne. Sedaj smo dospeli do precej bistvenega vprašanja: Kako se bo zadržal tečajnik tujega jezika, da se nauči vsaj najnujnejšega za skromno obvladanje jezika? Zaradi besedišča (čeprav pičlega!), okvirne slovnice in frazeologiije, ki jih mora obvladati vsaj v skromnem obsegu, ie nujno potrebno, da tečajnik aktivno sodeluje, da Si osvoji predelano iiFno tvarino., Zato 1° 41 - deklic^ Rn-za Horvat, Starše 41 — Jožico, Ana Munda, Senešci 31 — deklico; Marija Cafuta, Na postajo 4 — deklaco; Marija Terman, SaV-dinje 34 —.Dušana; Silvestra An-drič. Mariborska 9 — Branka. Peter Robič, Meljska 9, Maribor, in Terezija Markovič, Sp. Hajdina 99; Henrik Konig, Spuh-lja 95, in Justina Popošek, Spuh-lja 6. Andrej Baša, Krempljeva, roj. 1887, umrl 19. 3 1964 ; Franc Glavnik, Murkova 7, roj 1884, umrl 19.3.1964.; Frančiška Levičnik, Raj"špova 8, roj. 1879, umrla 20. 3. 1964.; Vera Mikac. Ljuto-merčaika 20/a, rpj. , 1879, umrla 20 3 1964.; Hilda Podgoršek. Zadružni trg 3, roj. 1890, umrla 21. 3. 1964.; Jožef Segula. Murkova 5, roj. 1901, umrl 22. 3 1964.; Rozalija Notersberger. Ormoška 5, roj. 1907, umrla 22. 3 1964.; Julius Puh. Petrovsko 35. Krapina. roj. 1915, umrl 23 3 1964.; Martin Hvaleč Oh Dravj 3, roj. 1893, umrl 33. 3. iato^ Novi dom" si 7SE VRSTE POHIŠTVA. OP REMO ZA VAS DOM DOBITE V TRGOVINI »NOVI DOM«, ZADRUŽNI TRG jT. 1. Pavšalna skočnina in veterinarske usluge Svet za kmetijstvo in gozdarstvo Občinske skupščine Ptuj je na svoji seji dne 18. marca 1964 razpravljal o zboljšanju službe osemenjevalnih centrov, če to območju naše občine ter o zvišanju pavšalne skočnine od dosedanjih 1500 na 2000 din po ple-menici. Ugotovil je, da je zvišanje pavšalne skočnine nujno, saj dosedanja skočnina ni zadoščala za kritje stroškov samega osemenjevanja, še manj pa za zboljšanje službe ter ostalih veterinarskih uslug, ki jih bo veterinarska služba vršila vzporedno z osemenjevanjem plemenic. Z druge strani pa so se cene telet od leta 1959 do 1963 dvignile za 73,9 %>, cene mleku v istem obdobju pa za 104,1 °/o, medtem ko se je pavšalna skočnina v tem obdobju povečala le za 7,14 "/o. Vzporedno z dviganjem cen živine in živalskih proizvodov ter glede na splošni porast cen v vseh panogah gospodarstva pa so se dvignile tudi cene veterinarskih uslug. Vsi ti momenti so narekovali nujnost zvišanja pavšalne skočnine na 2000 din za vsako kravo in nad eno leto staro telico. Živinorejcu oziroma lastniku plemenice bo za plačano pavšalno skočnino nudila veterinarska služba sledeče usluge: — osemenjevanje plemenic na osemenjevalnih postajah s semenom bikov last Živinorejsko veterinarskega zavoda Ptuj ali po želji lastnika plemenice tudi s semenom plemen j akov dragih osemenjavalnih centrov, če to zahtevajo pasemske ali selekcij-ske potrebe in prvo osemenitev, v primeru, da se plemenica ni obrejila, pa še dve nadaljnji osemenitvi. V krajih, kjer ni možno vršiti umetnega osemenjevanja, pa bo zavod organiziral službo prirodnega pripusta; — opravljanje kontrole bre-jqsti vseh osemenjenih in prirodno pripuščenih plemenic; — zdravljenje plemenic, ki bolehajo na rodilih, kar ima za posledico neplodnost; — pri plemenicah, ki so slabe kondicije in je zaradi tega bre-jost negotova, bo veterinarska služba opravljala brezplačne preglede na povzročitelje metiljavo-sti za vsa goveda takega gospodarstva. Ob upoštevanju zgoraj navedenih veterinarskih storitev, zboljšanju živinorejske službe, ^sr za zmanjšanje časa med dvema telitvama, kar ima za posledico povečanje staleža goveje živine, je vsekakor bilo opravičeno povišanje pavšalne skočnine od dosedanjih 1500 na 2000 din. N F. O o o o o o o g o o o o o o o o o o H skop) ZAHVALA Po mučni bolezni je preminil dragi mož, oče, stari oče in tast J 0 2 E R0BAR Iskreno se zahvaljujemo darovalcem vencev, pevcem in vsem, ki so ga spremljali k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se tudi kolektivoma KZ Haloze in Tovarne volnenih izdelkov Majšperk za izražena sožalja in darovane vence. Posebno se zahvaljujemo dr. Turšiču , iz Pragerskega za požrtvovalno zdravljenje na domu. Žalujoči: žena, sinovi ln hčere z družinami ter ostalo sorodstvo. n O O o ■D ČJ o ■'Th.f P O o o o o 9 o 0 1 I v D O fs '■-J o o o o o-o OVEN (od 21. marca do 20. aprila) Najboljše bo, če boste še dalje tako vztrajni pri začetem delp. Pri vsem povedanem obstoja ena nevarnost, da je kdo nekaj preslišal. Kdor prezre male pozornosti, jih tudi navadno ne vrača. ' V BIK (od 21. aprila do 20. maja) Radi se zavzemate za stvari, ki ae vam zdijo pravilne. Pri svojih sodelavcih boste največ dosegli z ljubeznivostjo in z moško besdo. Ostanite pri -vojih odločitvah le, če so dobro premišljene. DVOJČKA (od 21. maja do 22. Junija) Ce boste izpolnili vsaj to. kar ste sami obljubili, boste mnogo storili. Ne bojte se preizkušnje, ker še niste razočarali. Previdnost vam doslej ni škodovala. RAK (od 23. junija do 22. julija) Ni tako važno, kaj mislite o svojih bližnjih kot to. kaj o njih govorite. Več volje in manj strahu pred važnimi odločitvami, pa bo šlo. Kdor ima svoje mnenje, ga je sposoben tudi braniti. LEV (od 23. julija do 22. avgusta) Ni vse dobro, kar se vam ponuja. V službi se mnogi lažje uveljavijo kot v družbi. Druge je včasih lažje prepričati kot samega sebe. DEVICA (od 23. avgusta do 22. septembra) Hitro si pridobite nove prijatelje, ki vam tudi ostanejo naklonjeni. Izpolnite obljubo, sicer vašo beseda ne bo več mnogo pomenila. Le tiste želje se vam bodo izpolnile, ki niso pretirane. TEHTNICA (od 23. septembra do 22. oktobra) Besedo je lahko izreči, ne pa vzeti nazaj. Bodite pravočasni. Vzamite si toliko časa, da boste lahko dobro pre-motrili svoje načrte. Niti v šali ne smete oditi predaleč. ŠKORPIJON (od 23. oktobra do 22. novembra) Mirni začnite delo, ki vam bo prineslo nove uspehe. Tudi nepremišljen očitek boli. Izdatkom se vsaj ta teden izognite. STRELEC (od 23. novembra do 20. decembra) V modnih stvareh najdete vedno pravilno rešitev. Tudi iz nepričakovane strani prejeta pomoč koristi. Najprej pomislite, potem bo beseda dvakratno zalegla. KOZOROG (od 21. decembra do 20. januarja) v Prijaznosti ni nikdar preveč. Pokažite razumevanje tudi za nasvet in poskušajte biti tudi z malimi stvarmi zadovoljni. Včasih se je težje brzdati kot držati na vajetih mladega konja. VODNAR (od 21. Januarja do 19. februarja) Kdor si preveč naloži, težko nosi. Naklonjeni ste soljudem. ki vam mnogo zaupajo. Vse lažje prenašate kot ljndo, ki so navajeni misliti samo na se. RIBI (od 20. februarja do 20. marca) Prisrčni pozdrav s poslano kartico zelo razveseli. Tiho in nemoteno stopate svoji sreči naproti. Poiščite si družbo* ki ji boste v veselje,.ne pa v breme. •oooooooooooooooooco ZAHVALA Vsem, ki ste počastili spomin na našega moža in očeta FRANCA GLAVNIKA Iz Ptuja, darovali vence, ga spremljali na pogrebu in nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, govornikom za poslovilne besede in godbi DPD Svoboda Ptuj ter predstavnikom družbeno političnih organizacij — iskrena hvala. Glavnikov! Ptuj, 23. marca 1964. ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage žene in mame HILDE PODGORŠEK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom in bolniškemu osebju kirurškega oddelka bolnišnice v Ptuju, g. župniku, pevcem, mestni godbi in darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrekli sožalje ter nam stali ob strani v težkih dneh. Ptuj,'24. marca 1964. Žalujoča družina PODGORŠEK mrmmmTTTmTT ČESTITKA Strojnemu stavca tiskarne CP Mariborski tisk, ki že več let marljivo stavil material za naS »Tednik« želimo ob njegovi poroki mnogo zdravja in srečnega sožitja v zakonski skupnosti. Kolektiv stavnice in Tednika AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA, Čestitka Janezu Zeleniku Iz Prvenc, ki služi vojaški rok v Karlovcu želijo vse dobro za triindvajseto pomlad in vesele praznike vsi domači posebno pa mama Mali oglasi Prodam ca. 2000 kg sena po 20 din, dam tudi v celoletni najem 50 arov deteljišča (lucer-ne) in 1 ha travnika, slednjega tudi prodam. Ptuj, Zagrebška št. 41. 800 kg semenskega krompirja »cvetnik« prodam. Naslov v upravi. Goveji hlevski gnoj prodani. Selmajer, Vičava 18. Prodam kobilo, 11 let staro, dobro voznico. Rogaška 4, Ptuj. Posestvo s stanovanjskim in gospodarskim poslopjem v Pla-carovcih 19, p. Gorišnica, ugodno prodam. Radi ženine bolezni prodam hišo z gospodarskim poslopjem in 3 ha posestva vseh kultur v Slovenskih goricah. Franc Zaje, Sp. Korena 98, p. Korena. Prodam več gradbenih parcel v neposredni bližini Ptuja ob glavni cesti na suhem in gra- moznem terenu v predvidenem gradbenem okolišu. Na-slov v upravi. Prodam kuhinjsko kredenco ic otroški športni voziček. Naslov v j upravi. Kupim srednjeveliko stiskalnico (prešo). Janko Ceh, Podvinci št. 15. Med novim naseljem in Rogoz-niško 2, Ptuj, sem 23. marca | 1964 okrog 17. ure z mopeda | zgubil aktovko z brivskim orodjem. Prosim najditelja, da mi najdeno proti visoki nagradi vrne. Slavko Valenko, Trg Svobode 4, Ptuj. Travnik dam v najem za več let na spodnjem Bregu. Pojasnila pri Sara, Ptuj, Prešernova 17. Ženski iščeta stanovanje ali sobo v okolici Ptuja. Pomagata pri kmečkem delu. Naslov v upravi. SVET STANOVANJSKE SKUPNOSTI PTUJ razpisuje prosto delovno mesto UPRAVNIKA vzgojno-VARSTVENEGA ZAVODA KRAJEVNE SKUPNOSTI PTUJ Pogoj: srednje šolska izobrazba z večletno prakso na vodilnih mestih Prijave sprejema tajništvo stanovanjske skupnosti Ptuj, Trg MDB 1, do 10. aprila 1964. SPOROČAMO VSEM SVOJIM CENENIM GOSTOM, DA BOMO S 1. APRILA 196 4 PRIČELI S POSLOVANJEM NAŠEGA NOVEGA OBRATA »NOVI SVET«, PTUJ, MUZEJSKI TRG OBRAT BO RESTAVRACIJA ODPRTEGA TIPA ZA VSAKOGAR TER BO NUDIL NAŠIM GOSTOM POLEG VSEH VRST TOPLIH IN MRZLIH JEDIL IN ODLIČNIH ALKOHOLNIH ALI BREZALKOHOLNIH PIJAČ TUDI RAZNE SPECIAI.ITETE, ZLASTI SPECIALITETE NA RAZNJU, GIBANICE IN DRUGE POSLASTICE. POSEBEJ VABIMO VSE GOSTE NA OTVORITVENO VESELICO, KI BO V PROSTORIH OBRATA V SOBOTO. DNE 4. APRILA 1964. ZA CIMVECJI OBISK SE PRIPOROČA KOLEKTIV OBRATA. ZANIMIVA TEKMA , V nedeljo, 29. marca bo zadnja preizkušnja ekipe NK Dra-ra pred pričetkom spomladanskega prvenstva v MM nogometni ligi. V prvi prvenstveni tekmi bodo gostovali igralci Drave 5. .aprila v Murski Soboti, kjer se bodo sestali z Grafi-čarjem, ki je pobral v jesenskem delu v Ptuju ves izkupiček (1:2). — Tokrat bo namreč mednarodna nogometna tekma med Dravo in S. L., za katero sta se dogovorili vodstvi klubov v mesecu februarju. S pripravami na spomladanski del prvenstva smo začeli 29. januarja, vendar nismo odigrali še nobene »uradne« tekme. zato bo v nedeljo pred nami težka preizkušnja — prikazati zadovoljiv nogomet in »postaviti« ekipo za prvenstvene borbe, vendar upamo, da bomo zadovoljili naše simpatizene. Verjetna*postava: lvartnik, Vidovič. Sare. Hdaler, Kekec. Ju-rinič. Plajnšek. Nežmah. Ljubeč I. Mlakar. Vopinec. Nastopili ŠP bodo- Polajžt-r Cvetko. Krauibcrger, Ljubeč 11, ivezič. Emeršic ne bo nastopu cei je odpotoval na skupne priprate mladinske reprezentance Maribora, ki se pripravila za turnir v Avstriji.« Prepričani smo. da bo zanimanje med občinstvom /a ro tekmo precejšnje in bodo prjšh bodrit svoje »ljubi jpnee« 'ob enem pa pozdravili sosede iz Avstrije. Tekma bo na stadionu ob Ormoški cesti ob 15. uri. LUNINE SPREMEMBE za čas od nedelje, 29. marca, do nedeije, 5. aprila 1964 Polna luna bo v soboto. 28. marca, ob 3.49. Napoved: V času med 28. in 31. marcem bo splošno poslabšanje vremena Na več krajih severne in srednje Evrope bodo snežni viharji. V zahodni in južni Evropi bo deževno vreme. Možno pa je, da bodo snežni viharji prodrli tudi v zahodno in južno Evropo, a to šele okrog 30. marca. V času med prvim in petim aprilom bo spremenljivo in hladno, v mnogih krajih bo celo mrzlo vrem<- Aioj^ Cestnik