Franc Marušič, Rok Žaucer, O določnem ta v pogovorni slovenščini ... 223UDK 811.163.6’367.63 Franc Marušič Fakulteta za humanistiko v Novi Gorici Rok Žaucer University of Ottawa O DOLOČNEM TA V POGOVORNI SLOVENŠČINI (Z NAVEZAVO NA DOLOČNO OBLIKO PRIDEVNIKA) Članek govori o tako imenovanem določnem členu ta v pogovorni slovenščini. Kakor bova pokazala s primeri, je ta členolika besedica, ki se pojavlja ob pridevnikih. Ta pogovorne slovenščine je bolj ali manj primerljiv z določno obliko pridevnika knjižne slovenščine, pa tudi srbohrvaščine, medtem ko se pomembno razlikuje od člena v nemščini, italijanščini, bolgarščini itd. Članek ima dva namena. Prvi je dopolniti obstoječe opise tega »določnega člena«, drugi pa s stališča generativne slovnice razložiti omenjeno prvino. Predlagano bo, da je ta osebek malo- stavčnega levega prilastka. The paper discusses the so-called defi nite article ta in colloquial Slovene. The authors demonstrate that ta is an article-like element associated with adjectives. Ta is more or less com- parable with the defi nite form of adjective in standard Slovene and Serbo-Croatian, but it differs signifi cantly from the defi nite article in German, Italian, or Bulgarian. The paper has a two-fold purpose. Firstly, it aims to complement the existing descriptive literature on ta, and secondly, it attempts to explain the behavior of ta in generative-syntactic terms. The authors propose that ta is the subject of a small-clause-like prenominal modifi er. Ključne besede: določni člen, določna oblika, določnost, pridevnik, levi prilastek Key words: defi nite article, defi nite form of adjective, defi niteness, adjective, prenominal modifi er 1 Uvod Kot je dobro znano, pozna pogovorna slovenščina določni člen ta, ki se zdi vezan na pridevnik oziroma levi prilastek (npr. brez avtorja 1947, Kolarič 1960, Orožen 1972, Toporišič 1992, 2000, Orešnik 1994, 2001, Herrity 2000, Marušič in Žaucer 2006). Tipičen primer je podan v (1b). (1) a. zelene hlače b. ta zelene hlače Z vidika primerjave z bolj znanimi določnimi členi v naprimer nemščini, angleščini, italijanščini, francoščini pa tudi bolgarščini je ta zanimiv vsaj iz dveh razlogov. Prvi je ta, da medtem ko se določni členi v omenjenih jezikih načeloma pojavljajo tako rekoč v vsakršni samostalniški zvezi, je slovenski ta, kot je znano, omejen na samostalniško zvezo z levim prilastkom, (2). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_15.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 224 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij (2) a. i. ta zelene hlače ii. *ta hlače b. i. i pantaloni verdi ii. *i pantaloni (ital.) c. i. die grüne Hose ii. *die Hose (nem.) d. i. the green pants ii. *the pants (angl.) Druga zanimivost slovenskega ta pa je to, da se za razliko od določnega člena v omenjenih jezikih lahko pojavlja v samostalniški zvezi z nedoločnimi elementi (npr. zaimkom), (3).1 (3) a. Lihkar je mim prdirkal en ta hiter avto. b. (*Some) the fast car has just sped by. (angl.) b’. Some (*the) fast car has just sped by. (angl.) neki ČLENDOLOČ hiter avto POMOŽNIK ravno dirkal mimo Že samo ti dve lastnosti naredita ta samosvoj in kot tak vreden nadaljnjega preučevanja. Ta pa je v resnici še precej bolj zanimiv. Kot bomo videli spodaj, se kljub navidezni podobnosti kazalnemu zaimku od njega razlikuje. Ta se lahko tudi ponovi, če ima samostalniška zveza več pridevnikov, lahko pa se ponovi tudi znotraj iste pridevniške zveze. Pojavlja se tudi na izpridevniških prislovih, včasih pa lahko celo razbije pridevniško besedo na več delov. V nadaljevanju prve sekcije bova podrobneje opisala distribucijo ta-ja – kje se in kje se ne pojavlja – ter opisala pomen, ki ga ta prinaša. V drugi sekciji je ta primerjan z določnimi členi v potencialno primerljivih jezikih, v tretji sekciji podava zgradbe- no razlago zvez s ta-jem, četrta sekcija nudi primerjavo z določno obliko pridevnika iz knjižne slovenščine in srbohrvaščine, v peti sekciji obravnavava nekaj navidez problematičnih podatkov, šesta sekcija pa je sklep. 1.1 Oblikoglasne in skladenjske lastnosti ta-ja 1.1.1 Oblikoglasje Za razliko od (v slovarski obliki) istozvočnega kazalnega zaimka je določni člen ta nepregibna breznaglasnica, (4). Kakor je razvidno iz primerov v (4), se kazalni zaimek in določni ta lahko pojavita tudi skupaj. Takrat so omenjene razlike najbolj očitne, saj je prvi/kazalni ta (oziroma tá) za razliko od drugega/določnega ta v (4a) naglašen, v (4b) pa ima sklonsko-številsko-spolsko obrazilo le prvi/kazalni ta (oziroma tá).2 Odslej bova v besedilu s simbolom ta poimenovala samo določni ta. 1 Ker članek govori o prvini pogovornega jezika, zapisujeva zglede neknjižno; pri tem se ne drživa nikakršnega standarda, temveč prilagajava priložnostno, kot se nama zdi primerno od primera do primera. V članku privzemava (morda naivno), da se ta obnaša po slovenskih narečjih enako; če je to res, bi trditve, primeri in sodbe, ki jih sicer podajava na podlagi svojih domačih govorov, ljubljanskega in goriškega, morale biti posplošljive na vsa ta-jevska narečja. Dodava lahko še opazko, da čeprav ta danes velja za pogovorno prvino, gotovo ne gre za nedavno inovacijo, saj ga najdemo vsaj že pri Trubarju; o tem in tudi o kasnejši knjižni rabi ta-ja glej Orožen (1972). 2 V literaturi o določnosti so včasih skupaj obravnavane rabe ta-ja, ki se jih zdi – vsaj v pretežno sinhroni študiji – bolje obravnavati ločeno. Npr. Kolarič (1960) v zgodovinskem orisu določnega ta skupaj opisuje nepregibni, zgolj obpridevniški določni ta in (nekdanji) pregibni ta, ta, to, ki se lahko pojavlja tudi ob golem Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_15.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Franc Marušič, Rok Žaucer, O določnem ta v pogovorni slovenščini ... 225 (4) a. tá ta zelen svinčnik b. tega ta zelenga svinčnika Kljub temu, da je ta vezan na jedro levega prilastka, tipično torej na pridevnik, in da se ga včasih najde zapisanega kar skupaj s pridevnikom kot kakšno predpono, ta ni obrazilo, temveč naslonka, ki se ‘nasloni’ na pridevnik (podobno kot nikalnica na glagol). To je še posebej očitno iz primerov, kot je (5), kjer se med ta in pridevnik vrine prislov, ki modifi cira pridevnik (Orešnik 1994: 108). (5) ta frišn pofarban bicikl Sam po sebi ta nima vpliva na obliko pridevnika. Pogovorna slovenščina tako ali tako ne pozna razlike med določno in nedoločno obliko (vsaj narečja, ki so znana nama; v ljubljanskem govoru je posplošena ustreznica knjižne ‘kratke’ oblike). Ko se ta poja- vi ob posamostaljenem pridevniku moškega spola ednine v tožilniku, se sicer morda zdi, da ta vpliv na obliko pridevnika v resnici ima, saj ima posamostaljeni pridevnik v primerjavi z običajno atributivno rabo v tožilniku moškega spola ednine drugačno obrazilo, (6a); vendar je ta sprememba iz sklanjatvenega vzorca za nežive samostalnike v sklanjatveni vzorec za žive samostalnike neodvisna od prisotnosti določnega ta, saj se zgodi tudi v njegovi odsotnosti, (6b-c). (6) a. Prnes mi ta zelen stol. – Prnes mi ta zelenga. b. Prnes mi zelen stol. – Prnes mi zelenga. c. Prnes mi en zelen stol. – Prnes mi enga zelenga. 1.1.2 Kje se ta pojavlja Kot že omenjeno, se v običajnih pogojih ta ne more pojaviti v samostalniški zvezi s samim samostalnikom, (2b), temveč se zdi vezan na pridevnik. In kot je tudi že bilo omenjeno, se ta pogosto rabi pri posamostaljenih pridevnikih, naj gre za priložnostna sobesedilna posamostaljenja oziroma izpuste jedrnega samostalnika, (7a-b), ali za ustaljene frazeološke zveze, (7c-d) (prim. Orožen 1972). samostalniku; oba ima za določni člen (oz. »določni spolnik”). V Trubarjevih spisih se pojavljata oba; primer nepregibnega ta je ∫a ta telesne rizhi ‘za ta telesne reči’ (Ena dolga predguvor; dosegljivo na http://www. ijs.si/lit/trubar57.html). Zdi se, da gre pri pregibnem ta, ta, to, ki se pojavlja tudi ob golem samostalniku, oblikovno za kazalni zaimek, četudi v prostorskonekazalni rabi; podobno velja za uno, unu, kar naj bi po Škrabčevih (1895/1994) navedbah Trubar tudi uporabljal kot »določni člen«. Vidovič Muha (1996: 119) kot o zaimku v vlogi določnega člena govori tudi o tisti, ko je rabljen ob ki (torej tisti, ki), ker tedaj ne izraža relativne prostorske oddaljenosti glede na govorečega; tudi ta besedica se skladenjsko obnaša drugače od najinega ta-ja, zato se s tem ne ukvarjava. Vendar čeprav misliva, da bi tudi pri Trubarju veljalo ločevati nepregibni ta in pregibni ta, ta, to, tudi ko je slednji rabljen prostorskonekazalno, to nikakor ne pomeni, da poskušava zanikati, da se je nepregibni ta razvil prav iz pregibnega ta, ta, to (verjetno prek faze s prostorskonekazalno rabo); ravno nasprotno (glej sekcijo 3). Pregibno prostorskonekazalno rabo morda izpričuje često ponavljani Kopitarjev zgled Ktiro kravo si drajši prodal, to pisano al to černo? Prim. Kolarič (1960), Orožen (1972), Vidovič Muha (1996), Praznik (1997). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_15.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 226 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij (7) a. Prnes mi ta zelen stol. – Prnes mi ta zelenga. b. Kero srajco hočeš, ta zeleno al ta rmeno? c. ta rdeči in ta beli (= ‘komunisti in belogardisti’) d. Micka je v gostilni naletela na Petrove ta stare. (=‘starše’) Ta je v govorjenem jeziku zelo običajen, pravzaprav že skoraj obvezen dodatek k vrstilnim števnikom in presežniškim oblikam pridevnikov (Orožen 1972). Oba tipa pridevniških besed sta inherentno določna, saj se samostalniška zveza z vrstil- nim števnikom ali presežnikom lahko nanaša le na eno entiteto (stvar ali bitje oziro- ma skupino stvari ali bitij). Le ena entiteta je lahko prva, druga … zadnja in le ena enti teta je lahko najboljša. Seveda lahko govorimo o najboljši vrsti entitet in seveda lahko govorimo o paru ali skupini zmagovalcev, vendar so tu entitete še vedno strogo zamejene od ostalih, tako da je njihova identifi kacija nesporna. Podobno se ta včasih pojavlja tudi na inherentno določnem pridevniku isti (običajno, tudi v SSKJ, s stičnim zapisom taisti). (8) a. ta drug letošn cvek b. Ta zadn pir smo naročil ob enajstih. c. ta najboljši komad (9) Taisti polcaj me je ustavu tud že en dan prej. Kot omenjata že Orožnova (1972: 108) in Orešnik (1994: 108), se ta pojavlja tudi s presežniškimi in vrstilnimi prislovi, ki so očitno izpeljani iz pridevnikov, (10a-b). Takšni izpridevniški prislovi se lahko pojavijo tudi znotraj pridevniške zveze, ki ima že svoj lasten ta, (10c). V tem primeru se ta lahko navidezno podvoji, (10c), v kolikor med obe pojavitvi ne pride kak dodaten prislov, (10d).3 (10) a. *[Ta prvič] sem člank bral počas. b. *Kdo je pa [ta najboljš] smuču? c. *tá [ta [ta prvič] zafl ikana] guma d. *tá [ta [že/šele ta drugič] zafl ikana] guma e. *tá [[ta prvič] ta zafl ikana] guma Ravno to podvajanje kaže, da je ta, ki se pojavlja s prislovom (npr. prvič), dejansko del notranje zgradbe prislova. Zgradba je orisana v (11). Ta je torej tudi tedaj, ko se pojavlja s prislovom, dejansko vezan na pridevnik (npr. prvi), ki je nato spremenjen v prislov. Zanimivo je sicer, da je ta še vedno le naslonka, medtem ko je prislovna končnica obrazilo, četudi je zgradbeno gledano ta bližje pridevniku kot prislovno obra- zilo. To je torej primer oklepajčkanjskega protislovja (ang. bracketing paradox). 3 Zvezdica na (10e) kaže, da je zgled nesprejemljiv, če naj pomeni isto kot (10c). Ob nekem drugem branju pa se zdi možen tudi (10e), namreč če je primerljiv po pomenu s primerom ‘tista včeri ta prazna guma’, kar pomeni ‘tista guma, ki je bila včeraj ta prazna [npr. ta prazna izmed dveh gum]’. (10e) torej lahko pomeni nekaj takega kot ‘tá guma, ki je bila ta zafl ikana [izmed npr. dveh], ko smo bili tukaj ta prvič’. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_15.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Franc Marušič, Rok Žaucer, O določnem ta v pogovorni slovenščini ... 227 (11) a. [[ta prvi]-ič] b. [[ta zadnji]-krat] c. [[ta absolutno zadnji]-krat] d. [[ta prve] trikrat/parkrat] Ta se včasih ponovi tudi znotraj ene same pridevniške zveze. Takšno ponavljanje se nama sicer zdi rahlo mejno oziroma nama njegov status ni prav jasen, čeprav se resnici na ljubo po hitrem pregledu slovenskih spletnih strani pojav niti ne zdi tako redek. Še posebej običajno je »razbijanje« presežnikov, kot recimo v (12a) (oba pri- mera s svetovnega spleta). (12) a. (ta) nar ta boljš »mučo let nazaj je bil pa res ta nar ta bolš pir« prim. ta narboljš »ta narbolš avto pa je yugo« b. ta pred ta zadn tekač prim. ta predzadn tekač c. ta bolj ta čiste rokavice prim. ta bolj čiste rokavice d. ta naj ta prvič (Orešnik 1994: 108) e. De ner ta vegshi Nauuk, ner ta bulshi Kunsht, ner tanuznishi Modro∫t e. [...] (Trubar 1557) Podobno se zdi možno reči še ta čist ta nov (izpričano tudi na internetu), ta skor ta zadn, ta zlo ta dobr, ta čist ta desn (slišano v spontani rabi), ta res ta drage (slišano v spontani rabi) ipd. Na ta način se da s presežnikom skovati tudi kak primer s trojno ponovitvijo ta-ja znotraj ene same pridevniške zveze, npr. ta nar ta bl ta rdeč, ali celo primer s štirimi ta-ji, npr. ta čist ta nar ta bl ta nov. Take ponovitve se da seveda delati tudi znotraj pridevniške zveze izpridevniškega prislova, npr. [[ta čist ta zadnji]-krat]. Kakorkoli že, tovrstne ponovitve znotraj ene same pridevniške zveze gotovo niso pri- merljive niti z zgledi v (10) (ta že ta drugič zafl ikana guma) niti z zgledi kot tist ta rdeč ta hiter avto (o slednjih glej sekcijo 1.1.4 spodaj). Pri ponovitvah v (12) gre mogoče le za nekakšno post-skladenjsko kopiranje elementa, ki je v ozki skladnji prisoten kot zgolj eno jedro. Zdi se, da je izvorno mesto ta-ja dejansko med presežniškim obrazilom nar/naj in stopnjevanim pridevnikom, kamor ga postavlja Trubar v primeru (12e), ter da se je na začetek pridevniške zveze premaknil z nekakšnim kopiranjem. V nadalje- vanju se takim primerom ne bova posvečala. V redkih primerih se ta lahko pojavlja tudi v levih prilastkih, katerih jedro ni pri- devnik. Tako se načeloma lahko rabi s samostalniki, ko so le ti rabljeni opisno in ko samostalnikov opis vzpostavlja nasprotje. Primer (13a) je zanimiv, saj se zdi, kot da je ta vezan le na nikalno predpono ne-. To je namreč tista sestavina samostalnika, ki ustvarja nasprotje, na katero je vezan ‘ta’ (ta ne-bencinar in ta ja-bencinar), ta sestavina pa tudi nujno nosi kontrastivni poudarek (ki ga ponazarjava s podčrtanjem). Možnost obstoja (13a) torej še vedno ne pomeni, da se ta lahko pojavlja z golimi samostalniki, saj nikalna predpona tu deluje kot levi prilastek. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_15.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 228 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij (13) a. ta ne-bencinar nasproti: ta ja-bencinar Situacija: A: Ker avto je pol boljši, un k je bencinar al un k ni bencinar? B: Un k ni bencinar. A: Ja no, v tem primeru v garaž pust ta ne-bencinarja (, na odpad odpel pa ta ja-bencinarja). b. ta človk človk nasproti: ta žvau člouk Situacija: npr. na pustni zabavi, ko kontrastiramo med osebo, našemljeno v človeka, in osebo, našemljeno v žival Včasih lahko tovrstno modifi katorsko vlogo odigra tudi pridevnik v besedotvorni osnovi izpridevniškega samostalnika, oziroma lahko besedotvorna pripona odigra vlogo jedra modifi cirane samostalniške zveze; Orešnik (1994: 108) navaja primer ta glavnček (o družinskem psu), morda bolj običajen pa je primer ta maučki oz. tamaučki, sestavljen iz ta mau in obrazila -ček (zgled se sreča vsaj v Ljubljani, izpričan je tudi na spletu). Tudi taki zgledi torej ne spodbijajo opazke, da se ta z golimi, nemodifi ciranimi samostalniki načeloma ne pojavlja. Izkaže se torej, da ta v resnici ni tako intimno vezan na pridevnik (na to opozarja že Orešnik 1994: 108), temveč se vsaj mejno lahko pojavlja s precej širšim spektrom modifi katorjev samostalnika. Pravkar smo videli zglede s predponskim prilastkom, samostalniškim prilastkom in prilastkom v besedotvorni osnovi, mejno pa se ta lahko pojavlja celo s predložnimi zvezami, ki modifi cirajo samostalnik, (14). Zdi se, da v takšnih primerih ta preprosto spremeni predložno zvezo v pridevnik. Da predložna zveza v takšnih primerih ni prava predložna zveza, govori tudi dejstvo, da je celotna predložna zveza izgovorjena kot ena glasovna/prozodična enota, torej kot ena sama beseda, in skupaj s samostalnikom tvori podobno glasovno enoto kot levoprilastkov- ni pridevnik. Takšna pretvorba predložne zveze v pridevnik je verjetno primerlji- va z angleškimi primeri tipa over-the-counter drug (‘zdravilo brez recepta’), kjer se predložna zveza over the counter (‘čez pult’) ravno tako izgovori kot pridevnik, v isti prozodični enoti s samostalnikom. (14) a. ta za-okol-pasu anorak b. tazahmašn/tahmašn gvant (dobro poznano, izpričano tudi na spletu) c. tazahmašnik Za razliko od predložnih zvez na levi strani samostalnika se predložne zveze na desni ne morejo pretvoriti v pridevnik, in zato posledično tudi ne sprejmejo ta-ja, (15b). (15) a. un ta za-na-reko čoln b. (*ta) čoln (*ta) za na reko Mejno se, podobno kot predložna zveza, kot ena beseda (brez notranjih premorov, z enim samim glavnim poudarkom) lahko izgovori tudi na levo prestavljeni oziralni odvisnik, (16b); takšnega oziralnega stavka drugače kot na levi strani niti ne moremo Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_15.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Franc Marušič, Rok Žaucer, O določnem ta v pogovorni slovenščini ... 229 izreči, prim. (16a), in drugače kot tako, torej kot ena glasovna enota, levo stoječi ozi- ralni odvisnik v (16b) niti me more biti izgovorjen. (16) a. Sreču sm (*ta) fanta, (*ta) ki je učiri padu s kolesom b. Sreču sm *(??ta) k-je-učiri-padu-s-kolesom fanta 1.1.3 Ob kakšnih prilastkih se ta ne pojavlja Večkrat je že bilo omenjeno, da je ta vezan na levi prilastek, pravkar sta bila podana tudi dva primera, kjer je ta ob levem prilastku (mejno) možen, ob desnem pa ne, (15-16). Ta ni možen tudi ob ujemalnih samostalniških desnih prilastkih (npr. (*ta) ptica (*ta) pevka), neujemalnih rodilniških in dajalniških prilastkih (npr. (*ta) mož (*ta) dejanj; (*ta) sporočilo (*ta) javnosti) itd. (Ko se običajno levoprilastkovni pridevnik stilno zaznamovano rabi na desni, se ta sicer ne sliši ravno običajno, vendarle pa možno, prim. npr. ti mulec (ti) frdamani – ti mulc (ti) ta frdaman.4 Nadalje je možno seveda tudi npr. smučar ta najvišjega ranga, vendar ta-jev pridevnik tu predstavlja levi prila- stek samostalniku rang, šele oba skupaj pa predstavljata desni prilastek samo stalniku smučar.) Poudariti velja tudi, da čeprav je ta vezan na levi prilastek, tipično s pridevniškim jedrom, potencialno pa še z marsičem drugim, se – vsaj v nezaznamovanih primerih – vseeno ne pojavlja kar s kakršnimkoli levim prilastkom. Odsoten je ob kazalnih zaimkih, (17a), ob količinskih prilastkih, (17b-c), in ob nedoločnostnih prilastkih, (17d). Še več, ne moremo reči niti, da se pojavlja kar s kakršnimkoli pridevniškim levim prilastkom: odsoten je namreč v zvezah z nekaterimi inherentno določnimi pridevniki, kot so svojilni pridevniki (in zaimki) in vrstni pridevniki, (18). Trditev o nepojavljanju s svojilnimi in vrstnimi pridevniki sicer kliče po dopolnitvi. Taki zgledi so namreč mejno možni ob vzpostavljanju poudarjenega nasprotja. Orešnik (1994: 108) kot možen, pa brez kakšne dodatne kvalifi kacije, navaja zgled ta Plečnikovi sto- li; tudi ta je po najinem občutku mejno možen samo ob vzpostavljanju poudarjenega nasprotja oziroma eksplicitnem izbiranju med dvema entitetama (npr. Kaj na včerišnji razstavi ti je blo torej bolj všeč, ta Fabianijevi al ta Plečnikovi stoli? Men so vsekakor bolj sedl ta Plečnikovi.). V nezaznamovani spontani rabi pa se naravnost in produkti- vnost tovrstnih zgledov – pravtako kot najinih zgledov (13) do (16) (s predponskimi, samostalniškimi, korenskimi, predložnozveznimi in odvisniškimi prilastki s ta-jem) – ne more primerjati z naravnostjo in produktivnostjo zgledov kot ta zelene hlače, ta prvič pofarban bicikel ipd. (17) a. (*ta) tist/un avto tamle čez b. (*ta) trije avtomobili c. (*ta) več/neki/mal avtomobilov d. (*ta) nek avto 4 Dodajava, da so sodbe o tovrstnih primerih (ti smotko (ti) ta bebav, ti prasica (ti) ta umazana/ prekleta/ hudičeva …) neustaljene. Avtorja se ne strinjava glede povečanja/pomanjšanja sprejemljivosti v prisotnosti drugega ti, pa tudi pri sami zgradbi nama sodbe niso povsem enake za različne pridevnike. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_15.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 230 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij (18) a. V šolo se vozi s (*ta) fotrovim/svojim avtom. b. Jutri bo v centru kaos, ker bojo (*ta) javni delavci štrajkal. Zgoraj omenjeni presežniški in vrstilni prislovi, ob katerih se zaradi njihove izpridevniškosti pojavlja tudi ta, dajo slutiti, da bi se ta lahko pojavil tudi ob osnovniških in primerniških izpridevniških prislovih. Vendar kot kažejo primeri v (19), takšni pri- slovi niso mogoči, neglede na to, da se z levoprilastkovnimi pridevniki, ki so v podstavi takih prislovov, ta seveda brez težav pojavlja.5 (19) a. *Peter je pel ta najlepš (od vseh). b. *Peter je pel ta (zlo) lepo. c. *Peter je pel ta lepš (od Toneta). 1.1.4 Stava pridevnikov s ta-jem znotraj levega prilastka Omenila sva že ponavljanje ta-ja v zgledih kot ta nar ta boljš in ta že ta drugič zafl ikana guma. Morda še bolj zanimivi pa so zgledi s ponavljanjem ta-ja na način, kot ga kaže samostalniška zveza z dvema pridevnikoma v (20). (20) a. tá/un/tist [ta rdeč] [ta hiter] avto RAZLAGA: ‘ta rdeč od ta hitrih avtov’ / ‘rdeči izmed hitrih’ b. tá/un/tist [ta hiter] [ta rdeč] avto RAZLAGA: ‘ta hiter od ta rdečih avtov’ / ‘hitri izmed rdečih’ Kot vidimo iz zgledov v (20), je vrstni red pridevnikov, ko pred njimi stoji ta, zamenljiv, pomembno je le, da so na levi strani samostalnika, torej v vlogi levega prilastka. To je pomembno zato, ker si pridevniki znotraj levega prilastka sicer sledijo v nekakšnem stalnem, nezamenljivem vrstnem redu; pridevniki, ki izražajo »lastnost, kakršno v veliki meri objektivno prisojamo predmetom«, se ob nevtralni intonaciji razvrščajo pred barvne pridevnike (Toporišič 2000: 559). Tako si pridevnika v zvezi hiter rdeč avto (npr. Videl sem nek hiter rdeč avto.) sledita v običajnem vrstnem redu, medtem ko se obratni vrstni red, torej zveza rdeč hiter avto (npr. Videl sem nek rdeč hiter avto.), sliši precej slabo (če seveda zveze hiter avto ne razumemo kot besedne zveze, za kar običajno uporabljamo vrstne pridevnike, torej v knjižnem jeziku rdeč hitri avto). Stalen vrstni red pridevnikov ni le slovenska posebnost, temveč gre tu za univerzalne tendence (Scott 2002, Sproat in Shih 1990). Za razliko od običajnih levo- prilastkovnih pridevnikov pa se zdita pri zgledu v (20) mogoča oba vrstna reda. Imata 5 Čeprav se besedici en, ki se v neštevniškem pomenu pojavlja v nedoločnih samostalniških zvezah, nisva posvečala, bi iz te sekcije moralo postati jasno tudi to, da sta si ta in en precej različna. Poleg oblikovnih razlik, kot je pregibnost (en tip, enega tipa – ta velik tip, ta velikega tipa), ju ločujejo tudi distribucijske značilnosti: en se za razliko od ta-ja brez težav pojavlja ob golem samostalniku (npr. Prišle so ene gospe), ob količinskih modifi katorjih (npr. Pomagala sta mi ena dva tipa, k jih prej nism poznou), ob samostalniku z več pridevniki na levi se ne more ponoviti (npr. *en hiter en rdeč avto) itd. Dejansko je tako en po svoji distribuciji bližje kazalnim zaimkom kot ta-ju (prim. en ta hiter ta rdeč avto – un ta hiter ta rdeč avto; ena dva tipa – una dva tipa, itd.), zato je omenjanje besedic ta in en kot para določni / nedoločni člen, kot ga včasih srečamo v literaturi (npr. Vincenot 1975: 150, Toporišič 1992: 16-7), precejšnja poenostavitev. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_15.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Franc Marušič, Rok Žaucer, O določnem ta v pogovorni slovenščini ... 231 pa seveda različna pomena, kot je nakazano že pod primeroma samima. Pridevnik, ki je bližje samostalniku, namreč skupaj s samostalnikom opredeljuje skupino, iz katere nato zunanji pridevnik izbere konkreten predmet. V primeru (20a) ta rdeč izmed hitrih avtomobilov izbere nek točno določen (edinstven) rdeč avto. Zveze z več pridevniki s ta-jem levo od samostalnika se torej glede na stalnost/zamenljivost relativnega vrstnega reda pridevnikov razlikujejo od običajnih večpridevniških levih prilastkov. 1.2 Pomenski doprinos ta-ja 1.2.1 Ta in določnost Do sedaj sva ta imenovala določni člen, ne da bi podrobneje razložila, ali ta res prinaša določnost in si kot tak zasluži naziv določni člen, oziroma kaj natančno imava s pojmom ‘določnost’ sploh v mislih. Tema te sekcije je ravno semantični doprinos ta-ja. ‘Določni členi’ se med jeziki namreč razlikujejo po semantičnem doprinosu (določnost, specifi čnost itd), tako da je vprašanje, v katero kategorijo ‘določnih členov’ ta spada, vsekakor na mestu (vse vrste določnih členov pa od pogosto izvorno sorodnih kazalnih zaimkov loči nesposobnost izražanja relativne prostorske razsežnosti, prim. Vidovič Muha 1996; to seveda velja tudi za slovenski ta). O določnosti samostalniške zveze govorimo, ko tako govorec kot naslovnik pred- postavljata obstoj edinstvenega individuuma v množici, ki jo določa samostalniška zveza (privzeto po Ionin et al. 2004, Ionin 2006). Ta se tipično pojavlja v samostalniških zvezah z inherentno določnimi elementi, se pravi v zvezah, ki vsebujejo elemente, kot so vrstilni števniki, (21a), presežniki, (21b), kazalni zaimki, (21c), in svojilni zaimki in pridevniki, (21d). (21) a. ta drug cvek b. ta najboljši komad c. tá ta visok hrib; tist ta nizek pukl d. moj ta star bicikl; Brecljev ta dolg komad Vse samostalniške zveze v (21) so določne, vendar v primerih (21) ni povsem jasno, kaj je dejanski vir določnosti. Tako vrstilni števniki in presežniki kot kazalni zaimki in svojilni pridevniki so namreč določni že sami po sebi. Seveda se ta pojavlja tudi v običajnih samostalniških zvezah, ki vsaj na prvi pogled postanejo z dodatkom ta-ja določne, kot naprimer v (22), kjer bi neuporaba ta-ja v pogovornem jeziku tako rekoč zahtevala uporabo nedoločnega zaimka ene. A tudi tu morda ni nujno res, da je določnost celotne samostalniške zveze preprosto kodirana v ta-ju; Toporišič (2000: 494) namreč piše, da so samostalniki v slovenščini načeloma določni, če ni nedoločnost posebej izražena, tako da bi določnost samostalniških zvez, kot so ta zelene hlače v (22), vendarle lahko izvirala deloma neodvisno od ta-ja. (22) A mi daš prosm iz unga kupa ta zelene hlače. In dejansko je res, da četudi se ta tipično in zelo pogosto pojavlja v določnih samostalniških zvezah, stvar vendarle ni tako preprosta, saj se ta pojavlja tudi v Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_15.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 232 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij nedoločnih samostalniških zvezah. Takšne so samostalniške zveze z nedoločnimi en, neki, katerikoli, kakšen itd., (23). Zelo očitno je torej določnost celotne samostalniške zveze (tj. določevalniške zveze, angleško Determiner Phrase) načeloma neodvisna od ta-ja, saj celotna samostalniška zveza ni nujno določna. V tem se ta bistveno razlikuje od določnega člena v nemščini, italijanščini, bolgarščini itd. (23) a. eni ta hitri avti b. nek ta hitr avto c. kerkol ta hitr avto d. kšn ta hitr avto e. kr en ta hitr avto Vendarle pa se zdi, da ta prinaša nekakšno določnost, a raje kot določnost celotne samostalniške zveze le določnost, vezano na lastnost, ki jo prinaša pridevnik; gre torej bolj za nekakšno vrstno oziroma tipsko določnost. To je sicer manj očitno v zgledu v (22), že bolj pa v zgledih v (23)-(24). Če naprimer v gostilni izrečem (24a), prav go- tovo ne jaz (gost) ne naslovnik (natakar) ne predpostavljava obstoja dveh edinstvenih velikih piv/vrčkov piva, in torej ne gre za določno samostalniško zvezo (za razliko od npr. različice s kazalnim zaimkom, Dejte nama prosm tistale dva ta velka pira). Predpostavljava pa edinstveno vrsto oziroma tip/porcijo piva. In dejansko je celotna samostalniška zveza lahko ob prisotnosti ta-ja nedoločna tudi tedaj, ko ne vsebuje nobenega nedoločnega zaimka. V (24b) je govor o nepitju iz katerekoli zelene stek- lenice, torej iz zelene steklenice nasproti rjavi steklenici oziroma steklenice zelene vrste nasproti steklenici rjave vrste. Odebeljeni samostalniški zvezi v (24) torej nista določni, poimenujeta needinstveni entiteti, ki pa sta opisani kot pripadajoči edinstve- nemu (določnemu) tipu. Semantični doprinos ta-ja je torej tu res določnost, vendar ne določnost celotne samostalniške zveze, temveč določnost tipa/vrste, ki jo s pridevnikom pripisujemo jedru samostalniške zveze (ali pa tudi večjemu/ne zgolj jedrnemu sestav- niku samostalniške zveze, kot v zgledu Ivo nikol ne pije s ta zelene steklene fl aše, kjer določeni tip, namreč zeleni tip, pripisujemo zvezi steklena fl aša). (24) a. Dejte nama prosm dva ta velka pira. b. Ivo nikol ne pije s ta zelene fl aše, ker prnaša nesrečo. 1.2.2 Ta in specifi čnost? Kot že omenjeno, so v nekaterih jezikih zaimki/členi, ki se jih često obravnava kot ‘določne’, dejansko zaimki za specifi čnost, oziroma ne padejo pod defi nicijo določnosti, kot sva jo privzela zgoraj. Vprašanje je torej, če morda tudi ta ne prinaša specifi čnosti raje kot določnosti. Vprašanje je še toliko bolj na mestu zato, ker Aljovićeva (2002) trdi, da bosanska dolga oblika pridevnika, ki bi bila po vsej verjetnosti lahko primer- ljiva tako s knjižnoslovensko dolgo obliko kot s pogovornoslovenskim ta-jem (o teh vzporednicah glej sekcijo 4), dejansko doda samostalniški zvezi pomen specifi čnosti raje kot določnosti (prim. tudi Trenkić 2004). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_15.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Franc Marušič, Rok Žaucer, O določnem ta v pogovorni slovenščini ... 233 Pri ločevanju med določnostjo in specifi čnostjo se spet opirava na Ionin et al. (2004) in Ionin (2006). Za njih je samostalniška zveza določna, če tako govorec kot naslov- nik predpostavljata obstoj edinstvene entitete v množici, ki jo zajema samostalniška zveza. Na drugi strani pa je samostalniška zveza specifi čna, ko se ima govorec na- men nanašati na edinstveno entiteto v množici, ki jo zajema samostalniška zveza, in jemlje to entiteto za nosilca neke lastnosti, ki je vredna omembe. Torej za razliko od določnosti, ki vključuje tako govorčevo kot naslovnikovo vedenje, specifi čnost vključuje le govorčevo vedenje. Najprej si poglejmo celotno samostalniško zvezo. V (25) je celotna samostalniška zveza tako nedoločna kot nespecifi čna. Celotne samostalniške zveze torej ta gotovo ne naredi nujno specifi čne. (25) Dej mi iz unga kupa kšne ta strgane hlače, da jih zašijem. V luči zgoraj omenjane tipske določnosti pa si zdaj zamislimo še naslednji scenarij: oseba A, ki pozna hišo, kjer se pravkar sama nahaja oseba B, daje osebi B, ki je v tej hiši prvič, navodila po mobitelu (prim. Trenkić 2004): (26) Ko prideš v dnevno sobo, boš na levi videl en/nek tak velik predalnik; odkleni ga in iz drugega predala od zgoraj vzemi francoza. Zveza en/nek tak velik predalnik je po Ionin et al. (2004) tu nedoločna in specifi čna. Po zgledu (26) lahko modeliramo zgled (27), ki preverja vpliv ta-ja na ravni tipa/vrste znotraj celotne samostalniške zveze. Zdi se dokaj jasno, da je zgled (27) ustrezno rabljen samo, če je tudi oseba B že vnaprej seznanjena z nekim edinstvenim, ‘ta velikim’ tipom predalnikov. Če pa naj drži scenarij, po katerem ne obstaja nek ‘ta velik’ tip predal- nikov, ki ga poleg osebe A pozna tudi oseba B, potem raba primera (27) ne bo ustrezna. Na podlagi tega zaključujeva, da doprinos ta-ja ne more biti samo tipska specifi čnost ampak nujno (tudi) tipska določnost. Ni nama sicer jasno, kako ugotoviti, ali je lahko znotraj nedoločne samostalniške zveze pridevnik s ta-jem rabljen tipsko določno in tipsko nespecifi čno, ali pa tipsko določnost nujno spremlja tipska specifi čnost; vendar ker samo pojem določnosti očitno zajame vse rabe ta-ja, to niti ni pomembno. Sekcijo o pomenskem doprinosu ta-ja torej zaključujeva s sklepom, da čeprav ta ne prinaša niti določnosti niti specifi čnosti celotne samostalniške zveze, pa vendarle prinaša nekakšno določnost, namreč določnost tipa/vrste, ki ga zaznamuje prilastek. (27) [Oseba A osebi B] Ko prideš v dnevno sobo, boš na levi videl (en/nek) ta velik predalnik; odkleni ga in iz drugega predala od zgoraj vzemi škarje. 1.3 Povzetek opisa Kakor sva pokazala, je ta tesno povezan z levim prilastkom, tipično pridevniškim, vendar po drugi strani ni del prilastkovega jedra oziroma pridevnika. Če ima samostalniška zveza več pridevnikov, se ta lahko ponovi, z vplivom na pomen; včasih Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_15.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 234 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij pa se lahko ponovi tudi, ko imamo samo en pridevnik, vendar v tem primeru brez razlike v pomenu (kot nekakšna nestrukturna kopija). Pomenski doprinos ta-ja sicer ni popolnoma jasen, vendar zelo očitno ne prinaša nujno določnosti celotne samostalniške (oziroma določevalniške) zveze, temveč le nekakšno vrstno določnost, vezano na pri- devnik, ob katerem se pojavlja. Kadar pa celotna samostalniška zveza zaradi ta-ja res postane določna, je to prej rezultat nekakšne pomenske posledice, da sklepamo, da je ob pomanjkanju nedoločnega zaimka samostalniška zveza pač določna v celoti. Po- menska posledica pač sledi iz tega, da je ob določnosti stopnje veljavnosti pridevnika običajno določen tudi konkreten nanosnik. Zdi se, da je določnost samostalniške zveze vezana tudi na kontekst. 1.4 Pomen ta-ja v slovenistični literaturi Tudi v dosedanji slovenistični literaturi se kot pomen za tako dolgo pridevniško obliko kot ta navaja določnost (brez avtorja 1947, Vincenot 1975, Toporišič 1992, 2000, Herrity 2000, itd.; zgolj za ta tudi Orožen 1972, zgolj za dolgo obliko tudi Breznik 1924). Pri Herrityju (2000: 73) je določnost razumljena kot nanašanje obsamostalniškega pri- devnika na ‘znano osebo ali stvar’ in nedoločnost kot nanašanje na ‘neznano osebo ali stvar’; ob takem pojmovanju, ki sicer brez težav zajame tipične zglede v (21) zgoraj, seveda ostaja vprašanje, katera oseba ali stvar je znana v primerih kot ena ta zelena fl aša ali nek ta pocen letalski prevoznik, glede na to, da celotna samostalniška zveza, s fl ašo/prevoznikom kot jedrom, glede na prisotnost besedic en/nek naslovniku ne more biti znana oziroma edinstveno identifi cirana.6 Medtem ko Herrity (2000: 74) piše, da imajo nekatere vrste pridevniških besed samo eno obliko, ki se rabi tako v določne kot nedoločne namene, pa Toporišič (2000: 494) pravi: ‘Nekatere vrste pridevniških besed, npr. slovenski […], so zmeraj določne, zato nimajo dveh oblik.’ Ker smo že ugotovili, da se ti ‘zgolj določni pridevniki’ (in večina drugih pridevnikov v določni obliki) vsekakor lahko znajdejo v nedoločni samostalniški zvezi, se tudi v Toporišičevi ubeseditvi verjetno skriva ideja, da ob pridevniški določni obliki ne gre vedno za določnost celotne samostalniške zveze temveč za nekakšno določnost vrste/tipa, ki jo/ga poimenuje pridevnik. Dejansko Toporišič (2000: 328) na drugem mestu navaja tudi, da se določna oblika pridevnika rabi, ‘ko govorimo o že znani lastnosti kakega samostalnika’, iz česar bi lahko sklenili tudi, da je možno govoriti o že znani lastnosti/vrsti neznane samostalniške entitete, oziroma o še neidentifi cirani entiteti, ki je član identifi cirane skupine (torej vrste/tipa entitet). Čeprav Toporišič omenjenih misli ne poda ravno eksplicitno, besedilo vseeno vsebuje glavno idejo, ki sva jo o pomenu ta-ja podajala v sekciji 1.2. Vprašanje, na katero pa v slovenistični literaturi ne najdeva niti kakega implicitnega odgovora, pa je, od kod ta interpretacija določne vrste/tipa v nedoločni samostalniški zvezi izvira, ko pa imamo v celotni samostalniški zvezi le en izražen samostalnik oziroma le en 6 S tem je povezana tudi prepoenostavljena paralela, ki jo Herrity (2000: 73) in Vincenot (1975: 150) potegneta med določno obliko in pogovornim ta-jem na eni strani in angleškim oziroma francoskim določnim členom na drugi strani. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_15.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Franc Marušič, Rok Žaucer, O določnem ta v pogovorni slovenščini ... 235 izražen element, ki poimenuje (posamične ali skupinske) entitete; v ena ta zelena fl aša recimo samostalnik fl aša, v kak večn-i študent samostalnik študent. To bova poskusila razložiti v sekciji 3, še prej pa si poglejmo, če v strokovni literaturi najdemo kak pojav v kakšnem drugem jeziku, ki bi ustrezal našemu ta-ju in čigar analizo bi torej mogoče lahko prevzeli tudi za slovenski ta. 2 Nekaj sorodnih, a vendarle drugačnih pojavov iz drugih jezikov Omenila sva že jezike, kot so nemščina, angleščina, francoščina, italijanščina, španščina, makedonščina, bolgarščina itd., v katerih se določni člen – za razliko od slovenskega ta – v samostalniški zvezi z več pridevniki ne more ponoviti, načeloma ni vezan na prilastek oziroma se pojavlja neglede na modifi kacijo7, in se ne pojavlja v nedoločnih samostalniških zvezah. Obstajajo pa že v Evropi tudi jeziki z določnostnimi elementi, ki imajo s ta-jem mogoče vendarle več skupnega. V nadaljevanju bova pred- stavila nekaj teh navidez sorodnih pojavov iz drugih (evropskih) jezikov ter obenem pokazala, da se vsaj od razmeroma dobro opisanih vendarle vsi po vrsti razlikujejo od slovenskega ta-ja, saj nobeden ne izkazuje vseh treh omenjenih lastnosti. Delsing (1993) opisuje pridevniško dvojno določnost v švedščini. V prisotnosti le- vega prilastka se poleg priponskega določnega člena na jedrnem samostalniku obvezno pojavi še naslonski člen pred pridevnikom. Podobno kot ta je tudi ta element v švedščini glasoslovno ošibljena oziroma naslonska različica kazalnega zaimka. (28) a. hus-et b. det gamla hus-et hiša-ČLENDol ČLENDol staraKREPK hiša-ČLENDol ‘hiša’ (konkretna) ‘ta stara hiša’ (Delsing 1993) Prvo, kar švedščino še vedno loči od slovenščine, je to, da v slovenščini v samo- stalniški zvezi s pridevnikom in ta-jem ni nobenega drugega določnostnega elementa na samostalniku. Nadalje se za razliko od ta-ja v primeru več kot enega pridevnika na- slonski člen ne ponavlja, (29). Morda najpomembnejša razlika med švedsko pridevniško določnostjo in slovenskim ta-jem pa je, da medtem ko se ta lahko pojavi tudi na pridev- niku znotraj nedoločne samostalniške zveze, za švedski det to ne velja. Za našo rabo primerljivo kot v švedščini se predpridevniški določni člen obnaša tudi v danščini in norveščini (glej Hankamer in Mikkelsen 2002, 2005). (29) det stora gamla hus-et ČLENDol velikaKREPK staraKREPK hiša-ČLENDol ‘velika stara hiša’ (konkretno), ‘ta velika stara hiša’ 7 Ta trditev velja za večinsko/običajno rabo določnih členov v omenjenih jezikih; znano je namreč, da je v nekaterih posebnih primerih, kot so lastna imena, tudi v npr. francoščini, (i), in angleščini, (ii), določni člen tesno vezan na prisotnost modifi kacije: (i) la *(petite) Brigitte (ii) the Rome *(that I love) ČLENDol majhna Brigitte ČLENDol Rim ki jaz ljubim ‘mala Brigitte’ (Leu 2001: 58) ‘tisti/tak Rim, kot ga imam rad’ (Simpson 2002) Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_15.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 236 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij V moderni grščini je dobro znan pojav določevalniškega razlezanja (ang. deter- miner spreading), ki vsaj v dveh lastnostih spominja na ta. Prva je to, da se določna naslonka v primeru večpridevniškega prilastka ponovi, druga pa to, da postane v pri- sotnosti določevalniškega razlezanja relativni vrstni red med pridevniki zamenljiv, (30) (Alexiadou in Wilder 1998, Panagiotidis 2003). (30) a. to meγalo to kokkino to vivlio ČLENDol velika ČLENDol rdeča ČLENNDol knjiga ‘ta velika ta rdeča knjiga’ b. to meγalo to vivlio to kokkino ČLENDol velika ČLENDol knjiga ČLENDol rdeča c. to vivlio to meγalo to kokkino ČLENDol knjiga ČLENDol velika ČLENDol rdeča (Alexiadou in Wilder 1998) Vendar tako kot v primeru švedščine grški določni člen od slovenskega ta spet ločita dejstvi, da se lahko pojavi tudi na golem samostalniku, (31a), in da ni možen v nedoločni samostalniški zvezi (Androutsopoulou 2001: 166), (31b) (zadnji podatek je še toliko zgovornejši zato, ker se sicer v grščini kazalni zaimek in določni člen lahko sopojavljata, (31c)). Še dodatna razlika pa je v tem, da se sicer obvezno levoprilastkovni grški pridevniki v prisotnosti določnega člena lahko pojavijo tudi desno od samostal- nika, (30c), kar ne velja za slovenske pridevnike s ta-jem. (31) a. to vivlio ČLENDol knjiga ‘knjiga’ (konkretno/določno) b. *ena to kokkino (to) vivlio ČLENNeDol ČLENDol rdeča ČLENDol knjiga ‘ena ta rdeča knjiga’ (prim. Androutsopoulou 2001: 166) c. afto to oreo to vivlio tale ČLENDol lepa ČLENDol knjiga ‘tale ta lepa knjiga’ (Simpson 2002, zgled (19)) Čeprav ima slovenski ta torej morda z nekaterimi določnimi elementi v jezikih, omenjenih v tej sekciji, več skupnega kot z bolj klasičnimi določnimi členi v nemščini, italijanščini, bolgarščini itd., vendarle ni povsem primerljiv z nobenim. Na koncu naj omeniva še to, da jeziki, ki sva jih navedla v tej sekciji, prav gotovo ne izčrpajo seznama jezikov, ki poznajo pojave, ki bi lahko bili blizu slovenskemu ta-ju. Dva dodatna jezika sta aromunščina in albanščina; za slednjo Simpson (2002) celo omenja primer, kjer se pridevniški določni člen pojavlja znotraj nedoločne samostalniške zveze, (32a). Na žalost nama iz opisov v redki obstoječi literaturi še ni uspelo ugotoviti, za kaj pri teh pojavih v albanščini in aromunščini res gre. O večkratnih določevalnikih in pridevniških določevalnikih v albanščini je nekaj napisano v Androutsopoulou (2001), o ta-ju po- tencialno sorodnem elementu v aromunščini pa sva zasledila le parvrstično omembo v Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_15.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Franc Marušič, Rok Žaucer, O določnem ta v pogovorni slovenščini ... 237 Campos in Stavrou (2004). Nadalje kaže, da bi znal biti slovenskemu ta-ju blizu kitajski členek de, ki naj bi se tudi pojavljal samo ob modifi ciranih samostalnikih, (32b), in ki se lahko pojavlja tudi znotraj nedoločne samostalniške zveze, (32c) (Simpson 2002). Tudi o kitajskem de na žalost ta hip še ne veva dovolj.8 (32) a. nje djale i mire (alb.) ČLENNeDol fant ČLENDol dober ‘en ta dober fant’, ‘neki dobri fant’ (Simpson 2002, zgled (22)) b. (*de) ren / ren-(*de) (kitaj.) ČLEN oseba oseba-ČLEN ‘oseba’ (določno, konkretno) (Simpson 2002, zgled (43)) c. wo de liang-ben shu (kitaj.) jaz ČLEN 2-KLASIFIKATOR knjiga ‘dve moji knjigi’ (nedoločno, (Simpson 2002, zgled (50)) nekonkretno) 3 Zgradbena analiza Privzemava, da ima tudi slovenščina določevalno zvezo (angl. DP), četudi morda nima pravega glasovno izraženega določevalnega člena (z nedoločno vrednostjo je možen kandidat že omenjeni ‘en’). V tem slediva analizi srbohrvaške samostalniške zveze Ljiljane Progovac (1998) (prim. tudi Aljović 2002). Dejansko niti ni tako po- membno, kaj je najvišja projekcija znotraj samostalniške zveze, saj je za naju bolj re- levantna notranja zgradba samostalniške zveze in še bolj notranja zgradba pridevniške zveze ter način pridevniškega modifi ciranja. Pri tem se žal ne moreva v celoti opreti na nobeno od predlaganih analiz za ta-ju sorodne konstrukcije v drugih jezikih, vseeno pa si bova pomagala predvsem z analizo, ki jo Campos in Stavrou (2004) ponudita za sorodno konstrukcijo v aromunščini. Po vsem, kar smo videli, lahko opišemo nekaj glavnih lastnosti, ki jih bo skušala predlagana zgradba pojasniti. Ta tvori sestavnik skupaj s pridevnikom in ni del glavnega skeleta projekcij med samostalnikom in določevalno zvezo. Kombinacija pridevnika s ta-jem dobi restriktivno branje; v tem se torej kombinacija ta+Prid obnaša kot oziralni stavek, ki zameji možne nanosnike samostalniške zveze. Kombinacija pridevnika s ta-jem v (33) tako izmed žog izbere tisto žogo, ki je edina modre barve (edinstvenost modre žoge je presupozicija določnega zaimka ta). Kot že rečeno, je dejanski pomen ta-ja vrstna določnost, kar pomeni, da pridevnik s ta-jem, kot npr. ta usnjena v (34), predpostavlja obstoj edinstvenega tipa nogometne žoge, tj. usnjene nogometne žoge; to pride še najlepše do izraza pri nedoločnih samostalniških zvezah. 8 Simpsonova (2002) analiza postavi kitajski členek de v jedro določevalne zveze, kar ni prestavljivo v slovenščino; ta namreč ne more biti jedro določevalne zveze, saj imamo ob več pridevnikih lahko tudi več ta-jev, določevalna zveza pa je vedno ena sama. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_15.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 238 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij (33) ta plava žoga = edini predmet, ki je tako žoga kot plave barve (34) ena ta usnjena fuzbalka = ena fuzbalka, ki je fuzbalka edinstvene usnjene vrste Vzpostavljanje paralele z oziralnimi odvisniki nas po eni strani vodi v stavčno anali- zo pridevniške modifi kacije, ki je bila popularna zlasti v zgodnjih generativnih analizah samostalniške zveze, sedaj pa je poznana predvsem iz dela Kayne (1994). Po Kaynu je vsak pridevnik v levem prilastku na začetku derivacije običajen predikativni pridevnik znotraj oziralnega odvisnika, ki pa (iz kakršnegakoli vzroka že) ostane neizgovorjen (prim. tudi Larson 1991, Alexiadou in Wilder 1998). V tem duhu sta Campos in Stavrou (2004) analizirala pojav podvajanja določnega zaimka v aromunščini. Najina analiza se v nekaterih točkah opira ravno na delo Campos in Stavrou (2004). Aromunska konstrukcija, ki jo analizirata Campos in Stavrou, sicer ni identična slovenščini, a je zanimiva v tem, da gre tako kot pri našem ta tudi v aromunščini za fonološko oslabljeno obliko kazalnega zaimka, ki izgubi osnovni pomen kazalnosti. Samostalniška zveza v (35b) je tako razumljena zgolj določno, osiromašeni kazalni zaimek pa je v omenjeni analizi le osebek malega stavka (ki je nekakšna okrnjena oblika oziralnega odvisnika) znotraj samostalniške zveze (mali stavek Campos in Stavrou poi- menujeta predikacijska zveza oziroma PredP). Podrobna analiza aromunščine Camposa in Stavroujeve je ta trenutek za naju nepomembna (in je tudi za aromunščino verjetno neustrezna), zanimiva pa je zgradba malega stavka, ki je podana v (36). (35) a. om-lu atselu bun-lu (aromunščina) človekDOL tisti doberDOL ‘tisti dobri človek’ b. om-lu atsel bun-lu človekDOL »tisti« doberDOL ‘(točno določeni) dobri človek’ (Campos in Stavrou 2004:159) (36) [DP človek-DOL [FP [PredP tisti [Pred’ doberi-DOL [AP ti ]]]]] Sledeč Camposu in Stavroujevi tudi midva predlagava, da je kombinacija ta+AP okrnjen oziralni stavek. Izbira vrhnje projekcije oziralnega odvisnika je rahlo naključna, saj je precej vseeno, kakšna je njena natančna identiteta. Odvisnik je torej v obliki pre- dikativne zveze (PredP) prosto pridružen (ang. adjoined) neki funkcionalni projekciji (prim. Svenonius 1994, Cinque 2005). Znotraj predikativne zveze pa se ta nahaja v osebkovi poziciji tega malega stavka, torej v določilu PredP-ja. Zgradba celotne samostalniške zveze (torej določevalniške zveze) s ta-jem je podana v (37). Ob tej zgradbi tudi derivacija primerov, kot je un ta rdeč ta hiter avto, ni noben problem, vsak ta+Prid pač izvira v svojem malem stavku. Z neodvisnostjo ta-ja od določevalniške projekcije (DP) pa je razloženo tudi, zakaj se ta+Prid lahko pojavlja tako v določni kot nedoločni samostalniški zvezi. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_15.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Franc Marušič, Rok Žaucer, O določnem ta v pogovorni slovenščini ... 239 Za ta+Prid je značilna tudi interpretacija kontrasta. Ta interpretacija je tudi edina možna, ko se ta pojavlja ob nepredikativnih pridevnikih, kot naprimer v (38). (38) a. Moj bivši mož je pjanc. (neglede na to, če sem se še enkrat poročila) b. Moj ta bivši mož je pjanc. (imam novega moža) Pridevniška zveza ta bivši v primeru (38b) predpostavlja obstoj še enega moža, ki ni bivši, torej nujno trenutnega moža. Z drugimi besedami, oseba, ki je izrekla (38a), se ni znova poročila, medtem ko se je oseba, ki je izrekla (38b), nujno še enkrat poročila, saj bi sicer ne mogla vzpostaviti nasprotja med bivšim in nebivšim možem. Na podoben način je razumljen tudi primer (39), ki predpostavlja, da je v kontekstu še nek reševalec drugačne vrste, torej ne gorski, temveč recimo pomorski, rečni, jamarski itd. (39) Poklical smo ta gorskega reševalca (ne ta pomorskega). Interpretacijo kontrasta oziroma izbiranja najdemo v primerih kot (40), kjer v predikativni poziciji pridevnik modifi cira pomensko prazen samostalnik ‘one’ znotraj določne samostalniške zveze. (40) This book is the big one. (angl.) Ta knjiga je ta velika Slovenščina sicer nima takega pomensko praznega samostalnika ‘one’, namesto njega uporablja glasovno ničti samostalnik NE. Če torej privzamemo, da je izbiranje (izbiranjska raba) vezana na prisotnost slovenskega ničtega samostalnika, bi zgradba primera (39) izgledala nekako takole: Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_15.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 240 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij 4 Ta in knjižnoslovenska dolga/določna pridevniška oblika 4.1 V slovenistični literaturi se zdi splošno sprejeto, da je ta tako rekoč pogovor- na ustreznica knjižne dolge/določne pridevniške oblike, oziroma da sta si ta in dol- ga/določna pridevniška oblika po svojem pomenskem doprinosu enaka (brez avtorja 1947, Vincenot 1975, Toporišič 1992, 2000, Herrity 2000, itd.). Temu pogledu se pridružujeva tudi sama. Kot pomen za obe različici pa privzemava tisto, kar sva v sekciji 1.2 navedla kot pomen ta-ja, torej določnost oziroma edinstveno identifi ciranost entitete (ki je lahko oseba, stvar ali pa tudi vrsta/skupina stvari) tako z govorčeve kot z naslovnikove strani. V detajlno primerjavo ta-ja in dolge oblike se ne bova spuščala, nekaj paralel pa bova vendarle naštela. Na koncu sekcije bova izrisala še zgradbo za dolgo pridevniško obliko. V primerjavi s kratko/nedoločno oziroma brez-ta-jsko različico v (42) tako dodatek ta-ja kot dodatek obrazila -i tipično prinese isto spremembo pomena, namreč premik v določnost, (43). Enako kot sva zgoraj že pokazala za ta, se tudi dolga oblika lahko pojavi tudi znotraj samostalniške zveze, ki je kot celota nedoločna, (44), torej tudi dolga oblika ne prinese nujno določnosti celotne samostalniške zveze (za razliko od npr. nemškega, italijanskega … določnega člena). Dolga/določna oblika se prav tako kot ta tudi ne pojavlja z golimi samostalniki, prav tako kot ta se ob več pridevnikih ponovi, (45), prav tako kot ta se rabi ob posamostaljenjih pridevnikih, in prav tako kot lahko pred pridevnikom s ta-jem v isti samostalniški zvezi stoji tudi pridevnik brez ta-ja, lahko tudi pred pridevnikom v dolgi obliki v isti samostalniški zvezi stoji tudi pridevnik v kratki obliki, (46). (42) priden študent (43) a. ta priden študent b. pridn-i študent (44) a. kšn ta nizkocenovn prevoznik b. kak nizkocenovn-i prevoznik (44) a. c. en ta rdeč politik d. neki rdeč-i politik (45) a. un ta rdeč ta hiter avto b. oni rdeč-i hitr-i avto (46) a. en nov ta nizkocenovn b. neki nov nizkocenovn-i prevoznik (44) a. prevoznik Poleg knjižne slovenščine pozna dolgo pridevniško obliko tudi srbohrvaščina, z najjasnejšo izraženostjo v bosanski različici, in tudi za to se običajno trdi, da sporoča določnost (Progovac 1998, Rutkowski in Progovac 2005) (vendar prim. Aljović 2002 in Trenkić 2004, kjer se trdi, da srbohrvaška dolga oblika sporoča specifi čnost, ne določnosti). In tudi za srbohrvaščino velja, da se dolga pridevniška oblika rabi ob po- samostaljenjih, da se ob več pridevnikih ponovi, (47), pa tudi da se lahko pojavi znotraj nedoločne samostalniške zveze, (48), torej da celotne samostalniške zveze ne spremeni nujno v določno (v nasprotju s Progovac 1998, Rutkowski in Progovac 2005). (Zgled v Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_15.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Franc Marušič, Rok Žaucer, O določnem ta v pogovorni slovenščini ... 241 (48) istočasno kaže še to, da celotna samostalniška zveza s pridevnikom v dolgi obliki tudi ni nujno specifi čna, v nasprotju s trditvami v Aljović 2002 in Trenkić 2004.)9 (47) ono njegovo pouzdano: malo: crno: auto (Aljović 2002: 34) ‘tisti njegov zanesljiv-i mal-i črn-i avto’ (48) [v trgovini z izobešenimi rdečimi plašči] Treba mi jedan crven-i kaput. potrebuje mi en rdeč-i plašč ‘Rabil bi en rdeči plašč.’ (Tanja Milićev, v osebni komunikaciji) Paralela med dolgo obliko in ta-jem se torej zdi upravičena. Resnici na ljubo pa morava dodati, da čisto popolna vendarle ni. O nepojavljanju ta-ja ob nekontrastivni rabi nekaterih inherentno vrstnih pridevnikov (za razliko od dolge/določne oblike) sva govorila že v sekciji 3, a sva odsotnost te paralele tudi razložila. Manj jasno pa se zdi naprimer, zakaj se v zvalniški rabi lahko pojavi dolga oblika, (49a) (isto velja za srbohrvaščino, glej Progovac in Rutkowski 2005), medtem ko ta te rabe verjetno nima, (49b). Po drugi strani sicer lahko dodava, da se za razliko od zgleda (49b) zgled (49c) sliši sprejemljivo, a kaj več o tej zvalniški rabi vseeno ne znava povedati in jo puščava kot odprt problem. (49) a. Pametn-i človek, spregovori! b. *Ta pametn človk, spregovor! c. Zdej mi pa ti, ta pameten človk, povej tole: ... 4.2 Razširitev predlagane zgradbe za ta na dolgo obliko Paralela med ta-jem in dolgo pridevniško obliko se pokaže kot zanimiva v luči naji- ne zgradbene analize zvez s ta-jem. Zgodovinsko gledano je dolga pridevniška oblika namreč kombinacija pridevniškega obrazila in anaforičnega zaimka (npr. praslovanski prednik oblike star-i, tj. star-ь-jь, združuje koren star-, pridevniško obrazilo (imen., m. sp., ed.) -ь- in anaforični zaimek (imen., m. sp., ed.) -jь; Schenker 1993: 91), ta pa je zgodovinsko gledano, kot rečeno, povezan s kazalnim zaimkom. Oba morfema, ta in dolga oblika, torej vsebujeta zaimkovni del, kar je vse prej kot presenetljiv element za osebkovo pozicijo. Samostalniški zvezi s praslovansko dolgo obliko pridevnika bi torej ustrezala zgradba v (50). V isti osebkovi poziciji malega stavka, kamor sva postavila ta (torej Spec,PredP), bo torej tudi zaimkovni del dolge pridevniške oblike. Pridevniškoobrazilni del dolge oblike pa bo zasedal jedrno pozicijo v malem stavku (torej Pred0). Zlasti če upoštevamo tudi zgodovinsko morfematiko dolge oblike, je zaimkovnost torej argument v prid postavitve ta-ja v osebkovo pozicijo malega stavka raje kot v jedrno pozicijo. 9 Čeprav tudi moderna ruščina izraža isto oblikovno nasprotje, namreč med kratko in dolgo pridevniško obliko, ima razlikovanje tam bistveno drugačen pomenski doprinos kot v srbohrvaščini in knjižni slovenščini. O dolgi obliki v moderni ruščini glej npr. Bailyn (1994). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_15.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 242 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij Od predlagane zgradbe v drevesu lahko pridemo do dejanske glasovne podobe pra- slovanske oblike s privzetjem naprimer ‘premikanja jedr’ (angl. head movement) (Pol- lock 1989) ali inkorporacije (Baker 1988), kjer se pridevniško jedro spoji s pridevniškim obrazilom po povzpetju v pozicijo Pred0, potem pa se nekako, kot naslonka, tej stvari na rep ‘nalepi’ še zaimkovni element. Če sta dolga oblika in ta torej res istopomenska, potem zgodovinska morfematika dolge oblike dodatno osmišlja najino analizo zvez s ta-jem. Kar pa zadeva dejansko glasovno podobo modernoslovenske dolge oblike (torej rdeč-i), jo bomo izpeljali na isti način, čeprav smo v tem primeru priča samo eni, na videz nesestavljeni končnici (-i). Obrazilo -i bo predvidoma realizacija predikacijskega jedra, zaimkovni element pa se bo, kadar je izražen, spojil z ostalim delom enako kot v primeru praslovanske dolge oblike. 5 Ta ob predikativnih pridevnikih? V sekciji 1.1 sva z zgledi pokazala, da je ta omejen na pozicijo levega prilastka. To distribucijsko omejitev sva zdaj tudi vgradila v analizo, tako da če je predlagana zgradba res pravilna, potem se ta drugje kot v levem prilastku niti ne more pojaviti. Zato v tej sekciji omenjava še nekaj vrst zgledov, ko ta omejitev vsaj na prvi pogled ne zgleda upravičena. Pridevnik s ta-jem je namreč mogoč tudi v predikativni poziciji, torej ob pridevniku, ki tvori del povedkovega določila. Ta se tako pojavlja naprimer ob presežnikih, v (51a), ter ob primernikih, v (51b). (51) a. Meta je ta najboljša. b. Peter je ta višji od obeh bratov. Ta je povsem običajen ob predikativnih pridevnikih tudi tedaj, ko pridevnik iz množice izbere eno entiteto, (52). (52) Peter je tist ta visok. Kakor je opisano že zgoraj, je izbiranje (izbiranjska raba), kjer pridevnik iz množice možnih nanosnikov izbere ravno enega, tipično vezano na obstoj ničtega samostalnika. Ker Matushanskyjeva (2004) dokazuje, da gre v primerniških zgradbah za odkrito partitivno zgradbo, v presežniških zgradbah pa za glasovno prikrito partitivno zgra- dbo, se zdi, da tudi zgledi z navidez predikativnimi primerniškimi in presežniškimi Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_15.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Franc Marušič, Rok Žaucer, O določnem ta v pogovorni slovenščini ... 243 pridevniki, kot v (51), vsebujejo ničti/glasovno neizraženi samostalnik, ki ga pridevnik modifi cira. Podobno situacijo kot v opisanih slovenskih primerih najdemo tudi v ruščini. Ko je ruska dolga oblika pridevnika, ki je sicer tudi omejena na levoprilastkovno pozicijo, rabljena v predikativni rabi, pridevnik dejansko modifi cira ničti samostalnik (Babby 1973, Bailyn 1994) (kot omenjeno že v opombi 9, ima razlikovanje med dolgo in kratko obliko v ruščini sicer bistveno drugačno vlogo od istega nasprotja v knjižni slovenščini). Da je navidezno predikativni pridevnik, ki se pojavlja skupaj s ta, res levoprilastkov- ni, lahko pokažemo z dvema argumentoma. Prvi se opira na stavo dopolnila pridev- nika v levem oziroma desnem prilastku. Slovenski pridevniki z dopolnilom namreč izkazujejo različno stavo glede na to, ali nastopajo v levem ali v desnem prilastku. Ko so v vlogi levega prilastka, se dopolnilo pridevnika nahaja pred pridevnikom, kot v primeru (53). Ko pa so v vlogi desnega prilastka ali v predikativni rabi, se dopolnilo pridevnika nahaja za pridevnikom, (54). (53) a. *podobn fotru fantič b. *fotru podobn fantič (54) a. *Peter je podobn fotru a’. *Fant, podobn fotru, je... b. *Peter je fotru podobn b’. *Fant, fotru podobn, je... S to razliko v mislih lahko pogledamo, kako se obnašajo pridevniška dopolnila, ko ima pridevnik v predikativni rabi ob sebi ta. Kakor vidimo iz primera (55), dopolnilo v takih primerih nujno stoji pred pridevnikom; ta stava kaže, da je navidezno predika- tivni pridevnik v tej rabi dejansko levi prilastek. Primer (55b) ima v sebi torej ničti samostalnik, ki ga modifi cira pridevniška zveza ‘ta fotru podoben’. (55) a. *Peter je ta podobn fotru b. *Peter je ta fotru podobn Ne Drugi argument pa prihaja iz drugoosebnih enačenjskih stavkov. Kakor sta za ruščino opisovala že Babby (1975) in Bailyn (1994), se pri (‘pravem’) vikanju gla- gol sicer res ujema z vljudnostnim zaimkom vi, (56a), vendar po drugi strani vikanje v enačenjskih stavkih ne zahteva množinske samostalniške zveze (to ne velja le za ‘polovično’ ampak tudi za ‘pravo’ vikanje), (56b). Ker v takih stavkih osebek v drugi osebi množine (torej ne vikalni temveč pravi ‘vi’) zahteva množinsko samostalniško zvezo, (56c), pridemo do razlike med (56b) in (56c). To razliko lahko skušamo upo- rabiti za naš test. (56) a. Vi ste prišli. = dvoumno: vljudna ednina ali množina b. Vi ste tisti gospod. = enoumno: le ednina c. Vi ste tisti gospodi. = enoumno: le množina Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_15.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 244 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij Podobno kot glagol tudi običajen predikativni pridevnik zahteva množinsko obliko tako ob vikalnem kot ob množinskem ‘vi’, (57a). Vendar če namesto običajnega pre- dikativnega pridevnika uporabimo pridevnik s ta-jem, se pokažejo razlike. Z množinsko obliko pridevnika je osebek lahko le množinski, (57b), z edninsko pa le edninski, (57c). Za lažjo predstavo in jasnejšo sodbo o nesprejemljivosti vikanjske rabe v (57b) si velja zamisliti osebo ženskega spola, ki jo lahko vikamo le s primerom (57c). (57) a. Vi ste še mladi. = dvoumno: vljudna ednina ali množina b. Vi ste ta mladi. = enoumno: le množina c. Vi ste ta mlada. = enoumno: le ednina Ta je torej dovoljen le na pridevnikih v levoprilastkovni poziciji, pri navidezni rabi ob predikativnih pridevnikih pa gre dejansko le za levoprilastkovne pridevnike, ki modifi cirajo ničti oziroma glasovno neizražen samostalnik. Ta se lahko v predika- tivni rabi pojavi tudi skupaj s posamostaljenimi pridevniki, kakor naprimer v primeru (58), vendar gre tudi tukaj zelo verjetno za modifi ciranje ničtega samostalnika (to iz slovenistične literature veje že skozi izraz ‘posamostaljenje’, s čimer se opisuje take zglede, npr. Toporišič 2000: 494). Temu v prid govori tudi pridevniška sklanjatev teh ‘samostalnikov’ (ta beli, ta belih, ta belim ...). Vsi omenjeni primeri so torej po vsej verjetnosti protiprimeri najini analizi zgolj na videz. (58) a. Tile so pa ta beli / ta rdeči. b. Tole so njeni ta stari. 6 Sklep Določni ta, dobro znan iz pogovorne slovenščine, je primerljiv z dolgo obliko pridevnika knjižne slovenščine. Distribucijsko sta oba načeloma omejena na levi pri- lastek, s pomenskega stališča pa oba prinašata pomen vrstne določnosti, vezane na prilastek, in ne določnosti celotne samostalniške zveze. Ta se zdi prava slovenska posebnost, saj primerljivih elementov ni v nobenem od bližnjih slovanskih jezikov ali bolj oddaljenih evropskih jezikov. Ta v slovenščini tako ne more biti preprost ‘uvoz’ iz kakega sosednjega jezika, saj imajo ti precej drugačne določne člene. Pomenski doprinos ta-ja se zdi primerljiv z doprinosom zamejevalnega oziralnega stavka. To odseva tudi v članku predlagana zgradbena analiza, kjer je ta obravnavan kot osebek malega stavka, ki je prosto pridružen neki funkcionalni projekciji na osi samostalnik – določevalnik (jedro malega stavka pa je neizraženo). Analiza je posplošena tudi na dolgo pridevniško obliko. LITERATURA Artemis ALEXIADOU in Chris WILDER, 1998: Adjectival Modifi cation and Multiple Determiners. V: Alexiadou in Wilder (ur.): Possessors Predicates and Movement in the Determiner Phra- se. Linguistik Aktuell. Amsterdam: Benjamins. 303–332. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_15.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Franc Marušič, Rok Žaucer, O določnem ta v pogovorni slovenščini ... 245 Nadira ALJOVIĆ, 2002: Long adjectival infl ection and specifi city in Serbo-Croatian. Recherches linguistiques de Vincennes 31. 27–42. Antonia ANDROUTSOPOULOU, 2001: Adjectival determiners in Albanian and Greek. V: M.-L. Ri- vero in A. Ralli (ur.): Comparative Syntax of Balkan Languages. Oxford: OUP. Leonard BABBY, 1973: The Deep Structure of Adjectives and Participles in Russian. Language 49. 349–360. – – 1975: A Transformational Grammar of Russian Adjectives. The Hague: Mouton. John BAILYN, 1994: The Syntax and Semantics of Russian Long and Short Adjectives: An X’– Theoretic Account. V: J. Toman (ur.): Formal Approaches to Slavic Linguistics (The Ann Arbor Meeting). Ann Arbor: Michigan Slavic Publications. 1–30. Mark BAKER, 1988: Incorporation: A Theory of Grammatical Function Changing. Chicago: University of Chicago Press. Brez avtorja – [Sestavil neimenovan uredniški odbor], 1947: Slovenska slovnica. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Anton BREZNIK, 1924: Slovenska slovnica za srednje šole. Prevalje: Družba sv. Mohorja. Hector CAMPOS in Melita STAVROU, 2004: Polydefi nite Constructions in Modern Greek and Aro- manian. V: O. Tomić (ur.): Topics in Balkan Sprachbund syntax and semantics. Amsterdam: Benjamins. 147–186. Guglielmo CINQUE, 2005: The dual source of adjectives and phrasal movement in the Romance DP. Rokopis. Università Ca’ Foscari, Venezia. Lars-Olof DELSING, 1993: The Internal Structure of Noun Phrases in Scandinavian Languages: A comparative study. Doktorska disertacija. Lunds Universitet. Jorge HANKAMER in Line MIKKELSEN, 2002: A morphological analysis of defi nite nouns in Da- nish. Journal of Germanic Linguistics 14. 137–175. – – 2005: When Movement Must Be Blocked: A Reply to Embick and Noyer. Linguistic Inquiry 36/1. 85–125. Peter HERRITY, 2000: Slovene: A Comprehensive Grammar. London: Routledge. Tania IONIN, 2006: This is defi nitely specifi c: specifi city and defi niteness in article systems. Natural Language Semantics 14. 175–234. Tania IONIN, Heejeong KO in Kenneth WEXLER, 2004: Article semantics in L2-acquisition: the role of specifi city. Language Acquisition 12/1. 3–69. Richard KAYNE, 1994: The antisymmetry of syntax. Cambridge, Mass.: MIT Press. Rudolf KOLARIČ, 1960: Določna in nedoločna oblika slovenskega pridevnika. Godišnjak fi lozof- skog fakulteta u Novom Sadu. Knjiga 5. Novi Sad: Filozofski fakultet. 185–197. Richard LARSON, 1991: The projection of DP (and DegP). Rokopis. Stony Brook University. [Ima iziti v knjigi Richarda Larsona: Essays on Shell Structure. New York: Routledge.] Thomas LEU, 2001: A sketchy note on the article-modifi er relation. Generative Grammar in Geneva 2. 55–69. Franc MARUŠIČ in Rok ŽAUCER, 2006: The ‘Defi nite Article’ TA in Colloquial Slovenian. V: J. E. Lavine et al. (ur.): Formal Approaches to Slavic Linguistics 14 (The Princeton Meeting). Ann Arbor: Michigan Slavic Publications. 189–204. Ora MATUSHANSKY, 2004: The DP and the deepest. Rokopis. Université Paris 8. Janez OREŠNIK, 1994: Slovenski glagolski vid in univerzalna slovnica. Ljubljana: SAZU. – – 2001: A Predictable Aspect of (Morpho)syntactic variants. SAZU: Ljubljana. Martina OROŽEN, 1972: K določnemu členu v slovenščini. Slavistična revija 20/1. 105–114. Phoevos PANAGIOTIDIS, 2003: Empty Nouns. Natural Language and Linguistic Theory 21. 381–432. Jean-Yves POLLOCK, 1989: Verb Movement, Universal Grammar and the Structure of IP. Lin- guistic Inquiry 20. 365–424. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_15.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 246 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij Zvonka PRAZNIK, 1997: Določna in nedoločna oblika pridevnika pri Škrabcu (in v slovenskem jezikoslovju). V: J. Toporišič (ur.): Škrabčeva misel II. Nova Gorica: Frančiškanski samo- stan Kostanjevica. Ljiljana PROGOVAC, 1998: Determiner phrase in a language without determiners. Journal of Linguistics 34. 165–179. Paweł RUTKOWSKI in Ljiljana PROGOVAC, 2005: Classifi cation Projection in Polish and Serbian: the Position and Shape of Classifying Adjectives. V: S. Franks et al. (ur.): Formal Appro- aches to Slavic Linguistics 13 (The South Carolina Meeting). Ann Arbor: Michigan Slavic Publications. 289–299. Alexander SCHENKER, 1993: Proto-Slavonic. V: B. Comrie in G. Corbett (ur.): The Slavonic languages. London: Routledge. 60–121. Gary-John SCOTT, 2002: Stacked Adjectival Modifi cation and the Structure of Nominal Phrases. V: G. Cinque (ur.): Functional Structure in DP and IP: The Cartography of Syntactic Struc- tures, Volume 1. Oxford: Oxford University Press. 91–120. Andrew SIMPSON, 2002: On the status of ‘modifying’ DE and the structure of the Chinese DP. V: Sze-Wing Tang in Chen-Sheng Liu (ur.): On the formal way to Chinese languages. Stan- ford: CSLI. Richard SPROAT in Chilin SHIH, 1990: The Cross-Linguistic Distribution of Adjective Ordering Restrictions. V: C. P. Georgopoulos in R. L. Ishihara (ur.): Interdisciplinary Approaches to Language: Essays in Honor of S.-Y. Kuroda. Dordrecht, Boston: Kluwer Academic. 565–593. Peter SVENONIUS, 1994: On the structural location of the attributive adjective. V: Proceedin- gs of the 12th West Coast Conference on Formal Linguistics. Stanford, California: CSLI. 439–454. Stanislav ŠKRABEC, 1895: Nekoliko slovenške slovnice za poskušnjo. V: Cvetje XVI, 3. zv. Pona- tisnjeno v S. Škrabec, 1994: Jezikoslovna dela 2. Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica. Jože TOPORIŠIČ, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba. – – 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja. Danijela TRENKIĆ, 2004: Defi niteness in Serbian/Croatian/Bosnian and some implications for the general structure of the nominal phrase. Lingua 114. 1401–1427. Ada VIDOVIČ MUHA, 1996: Določnost kot besedilna prvina v slovničnem opisu slovenskega jezika (ob Kopitarjevi slovnici). V: J. Toporišič (ur.): Kopitarjev zbornik. (Obdobja 15). Ljubljana: SSJLK. 115–130. Claude VINCENOT, 1975: Essai de grammaire slovène. Ljubljana: Mladinska knjiga. SUMMARY The defi nite article ta, such as in ta zelene hlače, is attested in Colloquial Slovene (cf., Kolarič 1960, Orožen 1972, Toporišič 1992, 2000, Orešnik 1994, 2001, Herrity 2000, Marušič and Žaucer 2006). With respect to the defi nite articles in German, English, Italian, French, and Bulgarian, ta is interesting for two reasons. Firstly, because defi nite articles in these languages appear in, so to speak, all types of nominal phrases, while Slovene ta is limited to the nominal phrase with prenominal modifi er, e.g., *ta hlače. Another peculiarity of ta is the fact that it can occur in a nominal phrase with indefi nite article/pronoun, e.g., en ta hiter avto. A word-for-word translation of the phrase en ta hiter avto to the fore-mentioned languages is not possible (cf. Engl. *some the fast car). As is illustrated in the paper, ta in combination with an adjective is semantically similar to the restrictive relative clause, therefore it is analyzed as a subject of a small clause with unexpressed head word that has an adjective as a complement. The entire small Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_15.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Franc Marušič, Rok Žaucer, O določnem ta v pogovorni slovenščini ... 247 clause is placed in a functional projection over the head noun. Since this functional projection is below the determiner phrase, the examples with ta inside indefi nite nominal phrase can be accounted for. The fore-mentioned two characteristics separating ta from defi nite articles in German, English, Italian, French, and Bulgarian, make ta pertinent to the general linguistic theory of the nominal phrase. Furthermore, ta is interesting for its relationship towards the seemingly very similar demonstrative pronoun as well as for, the fact that it can be repeated within a nominal phrase with several adjectives or sometimes even within the same adjectival phrase. It can also occur with adverbs derived from adjectives and it can split an adjective in several parts. The proposed analysis successfully accounts for these characteristics. Ta is briefl y compared to some other elements of defi niteness. The authors come to the con- clusion that ta after all differs from the adjectival defi nite articles in Swedish and modern Greek, but it might be more similar to (for now less well-known) adjectival defi nite articles in Albanian, Chinese, and Aromanian. The authors also compare ta to the Standard Slovene and Serbo-Croatian defi nite/long form of adjective and conclude that the two phenomena are comparable. Like ta, the defi nite/long form of adjective can occur in indefi nite and non-specifi c nominal phrase (cf. Progovac 1998, Rutkowski and Progovac 2005, Aljović 2002, Trenkić 2004). The extension of the small-clause analysis to the long form of adjective explains the fact that the long form is used – according to the traditional terminology – for both defi niteness and the classifying use. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_15.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Powered by TCPDF (www.tcpdf.org)