Gradbeni vestnik • letnik 65 • november 2016234 CELOVITO OCENJEVANJE TRAJNOSTNIH VIDIKOV GRADNJE NA PRIMERU ENODRUŽINSKE HIŠE HOLISTIC ASSESSMENT OF SUSTAINABILITY ASPECTS ON A CASE OF SINGLE FAMILY DETACHED HOUSE Teja Török, univ. dipl. inž. grad. teja.torok@gmail.com doc. dr. Mitja Košir, univ. dipl. inž. arh. mitja.kosir@fgg.uni-lj.si doc. dr. Mateja Dovjak, dipl. san. inž. mateja.dovjak@fgg.uni-lj.si Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Znanstveni članek UDK 502.131.1:728.3(497.4) Povzetek l Termin trajnostni razvoj je znan že od leta 1987 in pomeni uravnoteženje štirih vidikov razvoja: ekonomskega, okoljskega, socialnega in zdravstvenega. Ti vidiki morajo biti enakovredno zastopani tudi v trajnostnem gradbeništvu. Namen članka je na konkretnem primeru enodružinske hiše slovenskega proizvajalca montažnih hiš pre- veriti, ali so enakovredno obravnavani vsi štirje vidiki trajnosti. Za ocenjevanje trajnostnih vidikov gradnje smo uporabili že leta 2013 razvito metodo avtorjev Mateje Dovjak in Aleša Krainerja, ki sledi osnovni morfologiji inženirskega načrtovanja. Ocenjevanje trajnostnih vidikov je potekalo po korakih: korak 1 – analiza dejanskega stanja, korak 2 – definiranje trajnostnih kazalnikov, korak 3 – definiranje trajnostnih ciljev, korak 4 – analiza in končna ocena. Na osnovi opravljene analize dejanskega stanja smo izbrali konkretno hišo. Pri pregledu obstoječih virov in literature smo ugotovili, da je zdravstveni vidik pri ocenjevanju trajnosti večinoma izključen. Rezultati koraka 2 so definirani kazalniki pri energetski učinkovitosti objekta, vplivu gradbenih proizvodov na okolje, stroških za ogrevanje in razsvetljavo, dnevnem osvetljevanju prostorov in možnem vplivu grad- benih proizvodov na zdravje. Za vsak kriterij smo določili mejne vrednosti in merljive cilje (korak 3). Rezultati koraka 4, analiza in končna ocena trajnosti, so pokazali, da analizi- rani primer enodružinske hiše hkrati ne upošteva vseh štirih vidikov trajnostnega razvoja, saj močna vidika okolja in ekonomije zasenčita zdravstvenega. Z namenom celovitega ocenjevanja trajnostnih vidikov gradnje pričujoča raziskava vpeljuje zdravstveni vidik, njegove kazal nike in cilje. Predstavljeno oceno je mogoče uporabiti za načrtovanje gradbenih pro izvodov kot tudi stavb v celoti, od faze načrtovanja do odpadka oziroma njegove ponovne uporabe. Pri trajnostni gradnji je v vseh fazah ključno multidisciplinarno sodelovanje. Ključne besede: trajnostno, vidiki, kazalniki, ocena, enodružinska hiša Summary l The term sustainable development has been known since 1987 and means balancing four aspects of development: economic, environmental, social and health. These aspects should be equally represented in the design of sustainable build- ings. The purpose of this article is to check on the case of single-family prefabricated house by Slovenian manufacturer, whether are all four aspects of sustainability are treated equally. To assess the sustainable aspects of construction we used a method developed by Mateja Dovjak and Aleš Krainer in 2013, which follows the basic morphology of engi- Teja Török, Mitja Košir, Mateja Dovjak•CELOVITO OCENJEVANJE TRAJNOSTNIH VIDIKOV GRADNJE NA PRIMERU ENODRUŽINSKE HIŠE Gradbeni vestnik • letnik 65 • november 2016 235 CELOVITO OCENJEVANJE TRAJNOSTNIH VIDIKOV GRADNJE NA PRIMERU ENODRUŽINSKE HIŠE•Teja Török, Mitja Košir, Mateja Dovjak Izraz trajnost (ang. sustainability) se danes izredno široko uporablja v medijih, v poljud- nem kot tudi strokovnem besednjaku. Beseda je največkrat uporabljena v povezavi s pro- metom, energijo, turizmom ter z gradnjo in gradbenimi proizvodi (v nadaljevanju GP) [Uredba, 2011]. Prav tako se izraz trajnostno (ang. sustainable) pogosto napačno interpre- tira in preširoko uporablja. Namreč vse, kar izpolnjuje vsaj eno od zahtev iz varstva okolja, vidikov energetske učinkovitosti ali zagotav- ljanja nizkih finančnih stroškov, je opredeljeno za trajnostno. In ta opredelitev je nepopolna ali celo napačna. Prepreka v slovenskem jeziku se pojavi že pri prevodu besede trajnost iz angleškega jezika, ki jo uporabljamo tako za angleški izraz sustainability kot tudi za durability. Trajnost namreč ni samo trajno. Za primer navedimo starejšo hišo. Ker nam kot posamezniku ta ne odgovarja več, čeprav je lahko dobro zgrajena in tako »trajna«, jo bomo porušili in s tem povzročili odpadke, ki bodo imeli okoljske in zdravstvene vplive. Ker bomo potrebovali prebivališče, bomo zgradili novo hišo z novimi GP, pri nastanku kate rih bomo ponovno vplivali na okolje in sebi povzročili ekonomski primanj- kljaj. Hkrati lahko z nepremišljeno gradnjo v že obstoječem tradicionalnem okolju potencialno negativno vplivamo na prostor in s tem na družbeni vidik. In to kot celota je trajnost, katere le del pa je beseda trajno. Poleg besede trajnost (za oba angleška izraza sustainability in durability) se pojavlja še be- seda trajnostnost. Ta se v angleškem izrazo- slovju uporablja enako kot trajnost, in sicer su stainability. Besedi trajnostnost in trajnost- nostni se v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, Slovenskem pravopisu in Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika ne po- javita, je pa zato v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika pridevnik trajnostni kot podiztočnica trajnostnega razvoja, kjer je razložena kot razvojna usmeritev, ki omogoča zadovoljevanje potreb se danjih generacij ljudi na način, ki ne ogroža možnosti zadovolje- vanja potreb prihodnjih generacij [ISJFR, 2016]. V SSKJ 2 najdemo pod iztočnicami ekošola, razvoj, sonaraven, trajnosten iz- peljano zvezo: trajnostni razvoj, iztočnica pa je tudi trajnosten. Zato v članku uporabljamo termine s pridevnikom trajnosten (npr. traj- nostna stavba). V poročilu Brundtlantine komisije, uradno znane kot Svetovna komisija za okolje in razvoj (WCED), je bila leta 1987 na pobudo Združenih narodov zapisana prva defini cija trajnostnega razvoja, in sicer kot »zadovoljitev potreb sedanjih generacij tako, da niso ogrožene možnosti prihodnjih generacij, da zadovoljijo svoje potrebe« [WCED, 1987]. Na konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju v Riu de Janeiru leta 1992 je bilo predstavljeno, da trajnostni razvoj temelji na štirih vidikih: ekonomskem, okoljskem, social- nem in zdravstvenem, ki morajo biti med seboj uravnoteženi [Rio, 1992]. Večina uveljavljenih definicij trajnostnega razvoja (ang. sustain able development) enači socialni vidik z zdravst- venim oz. družbeni vidik z zdravstvenim. To ni v skladu z definicijo Brundtlantine komisije [WCED, 1987] in definicijo Združenih narodov o okolju in razvoju [Rio, 1992], saj vidika nista enakovredno obravnavana. Če pogledamo samo spletno stran – prosto enciklopedijo – Wikipedio, kjer tako pod iskalnim nizom sustainability [Wikipedia, 2015] kot sustain- able development [Wikipedia, 2015] najdemo zdravstveni vidik skrit v drugih vidikih in nikjer izpostavljen kot samostojen. Prav tako tudi metode za certificiranje stavb ([LEED, 2010], [CASBEE, 2015], [BREEAM, 2015], [GBTool, 2005]) dajejo največji poudarek okoljskemu vidiku (osredotočajo se predvsem na energijo, vodo, onesnaževanje zraka, odpadke, promet, materiale itd.), nato sledi ekonomski vidik, socialnega in zdravstvenega pa združijo kar v eno skupino in ga skorajda čisto zanemarijo. Nekatere izmed navedenih metod celo enačijo socialni in ekonomski vidik [Hikmat, 2009]. Uravnoteženje vseh štirih vidikov se mora vzpostaviti tudi v pomenu besede trajnost- nega gradbeništva in s tem posledično tudi besede trajnostna stavba. Trajnostna stavba pomeni, da v času njenega načrtovanja, grad- nje, uporabe, vzdrževanja pa vse do porušitve ravnamo okolju prijazno, cenovno ugodno in da uporabniku zagotovimo zdravo (telesno, duševno, socialno blagostanje) in udobno bivalno okolje. Pomembne kriterije za oblikova- 1•UVOD neering design. Assessment of sustainable aspects was made step by step: Step 1 - analysis of actual conditions, step 2 - defining sustainable indicators Step 3 - defining sustainable goals, and Step 4 - analysis and final evalua- tion. Based on the analysis of actual conditions we chose one house. After reviewing existing sources and literature, we found that the health aspect in the sustainability assessment is mainly excluded. The results of step 2 are defined indicators in building energy efficiency, the impact of construction products on the environment, the cost of heating and lighting, day lighting of the areas and the potential impact of construction products on health. For each crite- rion we determined limit values and measurable goals (step 3). The results of step 4 showed that not all four aspects of sustainable development are treated equally, because the environmental and economic aspects override health. With the aim of comprehensive assessment of the sustainability aspects of design, this study introduces the health aspect, its indicators and goals. The presented assessment can be used for the design of construction products and buildings, from the design to the waste and its re-use. In sustainable design multidisciplinary collaboration is crucial in all phases. Keywords: sustainability, aspects, indicators, assessment, single-family house Gradbeni vestnik • letnik 65 • november 2016236 nje trajnostne stavbe predstavlja tudi Uredba 305/2011 [Uredba, 2011], ki poleg osnovnih zahtev v gradbeništvu, od varnosti do nosil- nosti stavb, daje pomembno vlogo tudi zahte- vam z vidika varčevanja z energijo, ohranjanja okolja, zagotavljanja zdravja ljudi in traj nostne rabe naravnih virov. Uredba med drugim določa, da se morajo vse zahteve nanašati na stavbo v celotni življenjski dobi. Trajnostno gradnjo sooblikujejo mnogi deležniki: gradbe- niki, arhitekti, urbanisti, strokovnjaki javnega zdravja, ekonomisti, zakonodajalci in še veliko drugih, zato je zelo pomembno medsebojno sodelovanje [Török, 2013]. Z raziskavo smo na specifičnem primeru enodružinske hiše preučili, ali slovensko Teja Török, Mitja Košir, Mateja Dovjak•CELOVITO OCENJEVANJE TRAJNOSTNIH VIDIKOV GRADNJE NA PRIMERU ENODRUŽINSKE HIŠE gradbeništvo stremi k implementaciji vseh štirih vidikov trajnosti in k njihovi enako vredni obravnavi. Raziskava temelji na uporabi že razvite metode avtorjev Mateje Dovjak in Aleša Krainerja [Dovjak, 2013] za načrtovanje traj- nostnih konceptov stavb. Metoda sledi osnovam inženirskega načrtovanja po [Asimow, 1962] in vpeljuje ocenjevanje po korakih. Aplikacija metode za oceno dnevnega osvet ljevanja v stavbah je bila prikazana v članku [Dovjak, 2014], v katerem so ocenjeni okoljski, ekonom- ski, socialni in zdravstveni vidiki dnevnega osvet- ljevanja v stavbah. Ocena trajnostnih vidikov na konkretnem primeru hiše še ni bila opravljena. S tem namenom smo izvedli analizo hkrat- nega upoštevanja okoljskega, ekonomskega in zdravstve nega vidika trajnost nega razvoja na primeru enodružinske hiše slovenskega proizvajalca montažnih hiš. Socialni vidik smo izključili iz raziskave, ker gre za generični pri- mer stavbe, ki nima definiranega konkretnega lokalnega socialnega okolja, v katerem bi lahko ocenili socialne kriterije. V okviru obravnavanih vidikov trajnostnega razvoja smo se osredotočili na obravnavo naslednjih kriterijev, ki se nanašajo na: • energetsko učinkovitost stavbe, • okoljski vpliv GP, • dnevno svetlobo v bivalnem okolju, • vpliv GP na zdravje. Rezultati raziskave so celovita ocena trajnost- nih vidikov gradnje. Z namenom članka, da bi na konkretnem primeru enodružinske hiše slovenskega proizvajalca montažnih hiš preverili, ali so enakovredno obravnavani vsi štirje vidiki trajnosti, smo uporabili (1) razvito metodo za načrtovanje trajnostih konceptov stavb [Dovjak, 2013] in (2) metodo za evaluacijo trajnostnih vidikov dnevne svetlobe v stavbah [Dovjak, 2014]. Prva sledi osnovnim načelom inženirskega načrtovanja po [Asimov, 1962] 2•CELOVITA OCENA TRAJNOSTNIH VIDIKOV in sestoji iz štirih korakov: 1. korak – anali- za dejanskega stanja, 2. korak – definicija traj nostnih kazalnikov, 3. korak – defi - nicija trajnostnih ciljev, 4. korak – analiza in končna ocena. Metodo je mogoče upo - rabiti na nivoju načrtovanja tako GP kot tudi stavbe v celoti. Zajame celotno življenjsko dobo, od faze načrtovanja do odpadka/ ponovne rabe. Njen cilj je doseg zaprtega socio ekonomskega proizvodno-potrošnega kroga. Uporabijo jo lahko vsi deležniki v celotnem procesu graditve, pri čemer je treba vedno uravnotežiti vse štiri vidike razvoja. Pogosto se namreč zgodi, da ima en vidik prednost pred drugimi, kot je na primer ekonomski vidik, pozabi pa se na zdravstvenega. Metoda še ni bila upora- bljena na konkretnem primeru enodružinske hiše. Rezultati celovite ocene trajnostnih vidikov bodo podani po korakih za posamezni traj- nostni vidik. Novost raziskave je v tem, da so v oceno trajnostnih vidikov stavb vključeni zdravstveni vidik, njegovi kazalniki in cilji. 3.1 Rezultati koraka 1: Analiza dejanskega 3.1 stanja Pregled stanja z izborom stavbe smo opravili s spletnim iskalnikom Google. Na sloven- skem tržišču smo opravili pregled stavb (hiš) z oznako trajnostna. S pomočjo več de- set različnih iskalnih pojmov o izbrani temi smo prišli do zaključka, da nikjer ni pravilno oziroma popolnoma definirana trajnostna stavba/hiša. Večina rezultatov se je nanašala na imenovanje trajnostna samo zaradi izraza »lesena hiša« ali »nizkoenergijska hiša z reku- peracijo in zbiralniki deževnice« in podobno. Tako pravega in popolnega pomena trajnost- ne stavbe nismo zasledili v nobenem rezul- 3•REZULTATI CELOVITE OCENE TRAJNOSTNIH VIDIKOV tatu iskalnika Google. Zato smo se odločili, da bomo ocenili eno izmed montažnih hiš, ki bi se lahko najbolj približala oceni, da je trajnostna. Pregledali smo več različnih montažnih hiš treh znanih slovenskih proizvajalcev. Pomem- bni kriteriji pri izbiri so bili čim bolj enostavna oblika stavbe (da so toplotne izgube čim manjše), količinska in pravilna razporeditev oken (za doseganje zadostne osvetljenosti z dnevno svetlobo), možnost izbire pasivnega ali eko konstrukcijskega sklopa (za doseganje kriterija toplotne prehodnosti in uporabe po- tencialno zdravih GP), možnost izbire vgradnje dvoslojnih ali troslojnih oken, možnost vgrad- nje toplotne črpalke itd. Na podlagi zbranih podatkov smo se glede na kriterije odločili za eno montažno hišo. Od proizvajalca iz- brane hiše smo pridobili podatke o vseh vgrajenih konstrukcijskih sistemih, podatke o stavbnem pohištvu in podatke o ključnih ele- mentih vgrajenih inštalacij (toplotna črpalka, mehansko prezračevanje itd.), ki zagotavljajo kondicioniranje hiše in pripravo tople sani- tarne vode. V hiši so bila prvotno predvidena okna s troslojno zasteklitvijo, ker pa se na trgu vedno pojavlja dilema med izborom dvoslojne in troslojne zasteklitve, smo se odločili, da bomo analizirali oba tipa zasteklitve. Ključni podatki o izbrani hiši so predstavljeni v preglednici 1 (Podatki o stavbi z vgrajenimi inštalacijami), preglednici 2 (Podatki o oknih in senčilih) in preglednici 3 (Podatki o kon- strukcijskih sistemih izbrane stavbe). Gradbeni vestnik • letnik 65 • november 2016 237 CELOVITO OCENJEVANJE TRAJNOSTNIH VIDIKOV GRADNJE NA PRIMERU ENODRUŽINSKE HIŠE•Teja Török, Mitja Košir, Mateja Dovjak LOKACIJA IN OSNOVNE DIMENZIJE Vrsta stavbe enostanovanjska Lokacija stavbe Ljubljana Neto uporabna površina stavbe 113,22 m2 Uporabna površina pritličja 59,27 m2 Uporabna površina mansarde 53,95 m2 Zunanje dimenzije stavbe 8,99 m x 8,06 m Obseg tal v stiku z zunanjim terenom P 34,10 m Površina tal Atal 72,46 m2 Streha dvokapnica (smer V–Z) Naklon strehe 39° Površina strehe Astr 93,24 m2 TLORIS PRITLIČJA IN NADSTROPJA Z rumeno barvo obarvana prostora sta obravnavana v analizi osvetljenosti z dnevno svetlobo. VGRAJENI SISTEMI Ogrevanje toplotna črpalka zrak-voda (COP = 5,04) Topla sanitarna voda toplotna črpalka zrak-voda (COP = 5,04) Hlajenje - Prezračevanje naravno (36 m3/h – ca. 0,12 h-1) in mehansko (200 m3/h, 93 % rekuperacija odpadne toplote) Umetna razsvetljava 6 W/m2 Senčila žaluzije (april–september) Preglednica 1•Podatki o stavbi z vgrajenimi inštalacijami Gradbeni vestnik • letnik 65 • november 2016238 Teja Török, Mitja Košir, Mateja Dovjak•CELOVITO OCENJEVANJE TRAJNOSTNIH VIDIKOV GRADNJE NA PRIMERU ENODRUŽINSKE HIŠE POVRŠINA OKEN Prostor Mere [m] Površina [m2] Orientacija Pritličje Stopnišče 1,80 x 1,20 2,16 S Kopalnica 1 – shramba 2,20 x 0,60 1,32 V Kuhinja 2,20 x 0,60 1,32 V Dnevni prostor 3 x 1,80 x 2,10 11,34 J Spalnica 1 1,40 x 1,40 1,96 Z Nadstropje Kopalnica 2 1,40 x 2,10 2,94 V Otroška soba 1 1,40 x 2,10 2,94 V Otroška soba 2 1,40 x 2,10 2,94 Z Spalnica 2 1,40 x 2,10 2,94 Z Skupna površina oken: 29,86 m2 Preglednica 2•Podatki o oknih in senčilih ZASTEKLITEV Dvoslojna zasteklitev: Troslojna zasteklitev: Ug [W/(m2K)] 1,10 0,60 Uw [W/(m2K)] 1,12 0,62 g 0,63 0,52 LT 0,81 0,73 OKVIR Material les/aluminij Faktor okvirja ff 0,30 [TSG-1-004:2010, 2010] SENČILA g senčil 0,5 (žaluzije kot 30°) uporabljene od aprila do septembra na J, V, in Z GPα (naveden od zunanjosti proti notranjosti) ρ [kg/m3] c [J/(kgK)] λ [W/(mK)] d [mm] ZUNANJA STENA Zaključni fasadni sloj 1850 1050 0,700 8,0 Trde plošče iz lesenih vlaken 190 2000 0,045 60,0 Celulozna vlakna in leseni I-nosilciβ 85 1800 0,040 360,0 OSB-plošče/iverne plošče 1000 1880 0,120 15,0 Mavčnokartonska plošča 900 840 0,210 12,5 U [W/(m2K)] 0,102 STREŠNA KONSTRUKCIJA Betonski strešnikiγ - - - 330/420 Letveγ - - - 50,0 Gradbeni vestnik • letnik 65 • november 2016 239 CELOVITO OCENJEVANJE TRAJNOSTNIH VIDIKOV GRADNJE NA PRIMERU ENODRUŽINSKE HIŠE•Teja Török, Mitja Košir, Mateja Dovjak Prezračevanje in vzdolžne letveγ - - - 50,0 Sekundarna kritina 1100 1460 0,190 0,2 Celulozna vlakna in škarnikβ 85 1800 0,040 400,0 Polietilenska folija 1000 1250 0,190 0,2 Letveδ - - - 30,0 Mavčnokartonska plošča 900 840 0,210 12,5 U [W/(m2K)] 0,115 TALNA PLOŠČA Podložni betonε - - - 100,0 Ekstrudirani polistiren (XPS) 42 1260 0,036 120,0 Bitumenski trak 1100 1460 0,190 8,0 Ekstrudirani polistiren (XPS) 42 1260 0,036 120,0 Armiranobetonska plošča 2400 960 2,040 200,0 Ekspandirani polistiren (EPS) 20 1260 0,037 110,0 Armirani cementni estrih 2200 1050 1,400 60,0 Parket/keramične ploščice 700 1670 0,210 13,0 (15,0) U [W/(m2K)] 0,100 MEDETAŽNA KONSTRUKCIJA Mavčnokartonska plošča 900 840 0,210 12,5 Letveδ - - - 22,0 Stropnikiδ - - - 240,0 OSB-plošče/iverne plošče 1000 1880 0,120 18,0 Ekspandirani polistiren (EPS) 20 1260 0,037 60,0 Polietilenska folija 1000 1250 0,190 0,2 Armirani cementni estrih 2200 1050 1,400 60,0 Parket/keramične ploščice 700 167 0,210 13,0 (15,0) U [W/(m2K)] 0,455 PREDELNA STENA 2x mavčnokartonska plošča 900 840 0,210 25,0 Celulozna vlakna in leseni I-nosilciβ 85 1800 0,040 100,0 2x mavčnokartonska plošča 900 840 0,210 25,0 U [W/(m2K)] 0,364 OPOMBE α Fizikalne lastnosti GP so bile povzete po Tehnični smernici TSG-1-004:2010, Učinkovita raba energije, poglavje 10, snovni podatki. β Vpliv lesene nosilne konstrukcije na toplotno prehodnost je bil upoštevan pavšalno, in sicer tako, da je bila debelina toplotne izolacije zmanjšana (pri steni za 10 %, pri strehi za 15 %). γ Prezračevani sloji v izračunu U-faktorja niso upoštevani. δ Vpliv stropnikov/letev in med njimi ujetega zraka je bil pri izračunu U-faktorja zanemarjen. ε Vlažni sloji pri izračunu U-faktorja niso upoštevani. Preglednica 3•Podatki o konstrukcijskih sistemih izbrane stavbe Gradbeni vestnik • letnik 65 • november 2016240 Teja Török, Mitja Košir, Mateja Dovjak•CELOVITO OCENJEVANJE TRAJNOSTNIH VIDIKOV GRADNJE NA PRIMERU ENODRUŽINSKE HIŠE 3.2 Rezultati koraka 2: 3.2 Definiranje trajnostnih kazalnikov Osnova za opredelitev ocene trajnostne grad- nje in doseganja zadanih ciljev je definiranje trajnostnih kazalnikov s pomočjo kriterijev za vsak vidik posebej. Naslednji korak je torej točna določitev kriterijev za vse štiri trajnostne vidike, s katerimi smo opredelili cilje in nazad- nje ocenili trajnostno gradnjo. Analizo izbrane stavbe smo opravili na podlagi kriterijev in njihovih parametrov, ki so predstav- ljeni v preglednici 4. Kriterijem, ki so navedeni za vsak vidik posebej, smo določili parametre, orodje za oceno in mejne vrednosti. V sklopu okoljskega vidika smo s pro- gramom za izračun energetske bilance stavbe (TOST) [Krainer, 2009] preverili energetsko učinkovitost stavbe, s pomočjo Vidik Analiza Kriterij Izbrani parameter Orodje za oceno Mejne vrednosti O KO LJ SK I Analiza energetske učinkovitosti stavbe Energetska učinkovitost stavbe Q primarna, RERα Program za izračun energetske bilance stavbe (TOST) [Krainer in Predan, 2009] PURESβ 2010 [PURES, 2010] Analiza vpliva GP na okolje Vpliv GP Parametri iz EPD LCAγ -analiza Okoljske izjave izdelkov (EPDδ) - Standard ISO 14025 [ISO 14025, 2006] EK O N O M SK I Analiza stroškov porabe energije Energetska učinkovitost stavbe Stroški porabe energije za ogrevanje in pripravo sanitarne vode ter stroški električne energije za razsvetljavo Program za izračun energetske bilance stavbe (TOST) [Krainer in Predan, 2009] Primerjava z drugimi energenti ZD RA VS TV EN I Analiza osvetljenosti za izbrani prostor Dnevno osvetljevanje prostorov KDSε, osvetljenost Program za osvetljenost prostorov Velux Daylight Visualizer [Velux Daylight Visualizer 3, 2016] Standardi in priporočila Analiza GP z možnim negativnim vplivom na zdravje Možen vpliv GP na zdravje Prisotnost snovi, ki imajo možen negativen vpliv na zdravje in udobje. Sistematični pregled Znanstvene študije, podatki zdravstvenih organizacij OPOMBE α RER (Renewable Energy Ratio): delež obnovljivih virov glede na skupno dovedeno energijo, po definiciji REHVA. β PURES: Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah. γ LCA (Life Cycle Assessment ): analiza, ki čez celotno življenjsko obdobje ocenjuje vplive nekega materiala oz. proizvoda na okolje. δ EPD (Environmental Product Declaration): okoljske izjave izdelkov. ε KDS: količnik dnevne svetlobe. Preglednica 4•Izbrani kriteriji in njihovi parametri, orodje za oceno in mejne vrednosti parametrov iz okoljskih izjav izdelkov (ang. Environmental Product Declaration – EPD) pa smo preučili možne vplive GP na okolje. Z ekonomskega vidika smo preučili stroške ogrevanja stavbe in pripravo sanitarne vode ter stroške električne energije za razsvetljavo. Zadostna in kvalitetna dnevna svetloba ter možni vpliv GP na zdravje pa sta merilo za zdravstveni vidik. 3.3 Rezultati koraka 3: 3.3 Definiranje trajnostnih ciljev Korak 3 vključuje trajnostne cilje, ki se definira- jo za vsak vidik posebej in morajo biti merljivi. Na sliki 1 so prikazani splošni cilji, ki jih želimo doseči z izborom trajnostne hiše, v preglednici 5 pa konkretni cilji, ki so bili definirani na os- novi zakonskih zahtev in priporočil za potrebe naše raziskave. Gradbeni vestnik • letnik 65 • november 2016 241 CELOVITO OCENJEVANJE TRAJNOSTNIH VIDIKOV GRADNJE NA PRIMERU ENODRUŽINSKE HIŠE•Teja Török, Mitja Košir, Mateja Dovjak OPOMBE α RER (Renewable Energy Ratio): delež obnovljivih virov glede na skupno dovedeno energijo, po definiciji REHVA. β KDSpov (povprečni količnik dnevne svetlobe) naj bi se, po britanskem standardu BS 8206-2: 2008, približal oz. celo presegel 2 %. γ ∆ KDSpov/med: razhajanje med KDSpov in KDSmed (mediana vrednosti KDS ) naj bo, po britanskem stan- dardu BS 8206-2: 2008, čim manjše. Slika 1•Prikaz splošnih ciljev, ki jih želimo doseči v trajnostni hiši ([PURES, 2010], [TSG, 2010], Slika 1•[AN OVE, 2010], [AN sNES, 2015], [ISO, 2006], [BS, 2008], [Pheasant, 1991], Slika 1•[Uredba, 2011], [Vovk, 2000]) Vidik Analiza Cilji in vir zakonskih zahtev oz. priporočil O KO LJ SK I Analiza energetske učinkovitosti stavbe – Izpolniti zahteve po PURES 2010 in TSG4, – RER > 50 % => doseg minimalnega deleža OVE po AN sNES Analiza vpliva GP na okolje – Minimalna količina izpustov CO2 v celotnem življenjskem ciklu GP, – Minimalni delež OVE v končni rabi energije po AN OVE 2010 EK O N O M SK I Analiza stroškov porabe energije – Minimalni stroški porabljene energije za delovanje TČ z lesno biomaso ZD RA VS TV EN I Analiza osvetljenosti za izbrani prostor – Dnevna soba s kuhinjo: doseg zadostne osvetlitve in enakomerna osvetljenost prostora – Otroška soba: doseg zadostne osvetlitve in enako- merna osvetljenost prostora Analiza GP z možnim negativnim vplivom na zdravje – Odsotnost GP v stavbi, ki vsebujejo potencialno zdravju škodljive snovi [Uredba 305/2011] V nadaljevanju so predstavljeni rezultati analize kriterijev po posameznem vidiku. Preglednica 5•Cilji in vir zakonskih zahtev ter priporočil Gradbeni vestnik • letnik 65 • november 2016242 Teja Török, Mitja Košir, Mateja Dovjak•CELOVITO OCENJEVANJE TRAJNOSTNIH VIDIKOV GRADNJE NA PRIMERU ENODRUŽINSKE HIŠE 4.1 Okoljski vidik 4.1.1 Analiza energetske učinkovitosti stavbe Za analizo energetske učinkovitosti stavbe smo uporabili programsko orodje TOST [Krainer, 2009], ki izračuna energetsko bi- lanco stavbe po Pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah (v nadaljevanju PURES 2010), upoštevajoč SIST EN ISO 13790 in Tehnični smernici za graditev TSG-1-004:2010 (v nadaljevanju TSG4). Ključni podatki za izračun energetske bilance obravnavane stavbe so prikazani v preglednicah 1, 2 in 3. Pri določitvi notranjih temperaturnih razmer je bilo predvideno 24-urno obratovanje s tempe- raturo zraka 20 °C za čas ogrevanja ter 26 °C za čas hlajenja, čeprav stavba ni aktivno hlajena. Celotna stavba je obravnavana kot enotna toplotna cona, ogrevana s toplotno črpalko zrak-voda, ki se jo uporablja tudi za pripravo tople sanitarne vode (preglednica 1). Povprečna moč notranjih dobitkov (metabolna toplota uporabnikov in toplota naprav) je bila privzeta po TSG4 in znaša 5 W/m2 [TSG, 2010], kar za celotno stavbo pomeni 566 W. Topla sanitarna voda se v stavbi zagotavlja celo leto, pri umetni razsvetljavi je bila privzeta povprečna gostota moči svetilk 6 W/m2, kar je manj kot maksimalna dovoljena (8 W/m2) za stanovanjske stavbe po TSG4. 4.1.2 Analiza vpliva GP na okolje Večina GP iz pridobljenih konstrukcijskih sklo- pov obravnavane stavbe ima v svojih tehničnih listih oz. izjavah o lastnostih nave deno, da so ekološki, se lahko 100 % reciklirajo, vsebu- jejo naravne surovine ali imajo potrdilo o neškodljivosti okolju itd., torej naj bi bili okolju prijazni. Resničnost teh izjav smo preverili ob pomoči okoljskih izjav izdelkov, ki jih izdajo na podlagi LCA-analize (LCA – Life Cycle Assess- ment) na nivoju GP, ki v celotnem življenjskem obdobju ocenjuje vplive nekega materiala oz. proizvoda na okolje. Okoljske izjave izdelkov (EPD) so narejene po standardu ISO [ISO, 2006], kjer so navedene kot tip 3 okoljske izjave. Po ISO-klasifikaciji se okoljske oznake delijo na tri tipe. Tip 3 pred- stavljajo preverjeni podatki o GP in njegovem vplivu na okolje, ki ga preverja tretja ne- odvisna stranka. Parametri, na podlagi katerih ocenjujejo okoljske vplive v celotni življenjski dobi GP, so: potencial globalnega segrevanja ozračja, potencial izčrpavanja ozona, poten- cial zakisanja ozračja, potencial evtrofikacije, 4•REZULTATI KORAKA 4: ANALIZA TRAJNOSTNIH KRITERIJEV izčrpavanje abiotskih virov, fotokemični poten- cial tvorbe ozona, poraba energije (poraba neobnovljivih in obnovljivih virov energije), poraba vode, proizvodnja odpadkov (nevarnih, nenevarnih in radioaktivnih) itd. V LCA-analizi GP so bili upoštevani proizvodna faza (do bava surovin, transport k proizvajalcu, proizvod- nja), faza vgradnje (transport na gradbišče, vgradnja v stavbo), faza uporabe (uporaba, vzdrževanje, popravila, zamenjava, obnova, energija za delovanje, voda za delovanje), konec življenjske dobe (demontaža, transport na odlagališče, obdelava odpadkov, odstra- nitev) in sistem naslednjega proizvoda (po- tencial za ponovno uporabo, regeneracijo ali reciklažo). V analizi vpliva GP izbrane stavbe smo se osredotočili na naslednje parametre: glo- balno segrevanje ozračja (škodljivi izpusti CO2), poraba energije (poraba neobnovljivih in obnovljivih virov energije), poraba vode in skupna proizvodnja odpadkov. Potencialno okoljsko problematični GP, ki se pojavljajo v izbranih konstrukcijskih sklopih in smo jih analizirali, so: beton [EPD1, 2006], cementni estrih [EPD2, 2015], ekspandirani polistiren (EPS) [EPD3, 2015], ekstrudirani polistiren (XPS) [EPD4, 2010], mavčnokartonska plošča [EPD5, 2014] in bitumenski trak [EPD6, 2013]. 4.2 Ekonomski vidik 4.2.1 Analiza stroškov porabe energije S programom TOST [Krainer, 2009] smo za obravnavano stavbo izračunali letno toploto, ki jo potrebujemo za ogrevanje prostorov (QNH). Stavba nima upoštevanega aktivnega hla- jenja, zato se v analizi na porabljeno energijo za hlajenje nismo osredotočali. Ker se največji delež porabljene energije uporabi za ogrevanje prostorov, smo v analizi upoštevali le letno to- ploto, ki jo potrebujemo za ogrevanje. Izračun je bil narejen za primer dvoslojne in troslojne zasteklitve oken. Nato smo na podlagi cen s trga, izračunali, kolikšen strošek za kurjavo bi imeli pri obravnavani hiši. Izbrali smo lesne energente (bukova polena, sekance in lesne pelete) ter zemeljski plin in za primerjavo še energijo, pridobljeno s toplotno črpalko, ki je poleg lesne biomase edini obnovljiv vir energije v naši analizi. Za čim boljše bivalne in delovne razmere v prostoru je treba zagotoviti primerno osvet- ljenost. Ta je lahko naravna ali umetna, za katero smo ugotovili stroške. Ker je poraba električne energije v stanovanjskih stavbah odvisna od načina uporabe in navad upo- rabnikov kot tudi od razpoložljive dnevne svetlobe, smo se pri opravljeni analizi odločili za uporabo poenostavljene metode določitve potrebne električne energije za umetno raz- svetljavo po standardu SIST EN 15193 [SIST, 2007] in TSG4. Ker omenjena poenostavljena metoda ne omogoča upoštevanja vpliva raz- like med osvetljenostjo pri dvoslojni ali troslojni DIMENZIJE IZBRANEGA PROSTORA Dnevna soba s kuhinjo Otroška soba 1 Dolžina [m] 8,49 4,15 Širina [m] 3,60 3,60 Višina [m] 3,00 3,00 Tlorisna površina prostora [m2] 30,56 14,94 LASTNOSTI OKEN Dvoslojna zasteklitev Troslojna zasteklitev Prepustnost svetlobe LT [%] 81 73 Vidna širina okvirja/krila [mm] 114 114 REFLEKSIVNOST POVRŠIN [%] Stene 60 Strop 85 Tla 30 Preglednica 6•Podatki prostorov, za katera je bila opravljena analiza osvetljenosti Preglednica 6•z dnevno svetlobo Gradbeni vestnik • letnik 65 • november 2016 243 CELOVITO OCENJEVANJE TRAJNOSTNIH VIDIKOV GRADNJE NA PRIMERU ENODRUŽINSKE HIŠE•Teja Török, Mitja Košir, Mateja Dovjak zasteklitvi, je v obeh primerih izračunana po- raba električne energije za razsvetljavo enaka. V izračunu sta bila uporabljena povprečna gostota moči svetilk 6 W/m2 ter čas obra- tovanja 1500 h/leto. 4.3 Zdravstveni vidik 4.3.1 Analiza osvetljenosti za izbrani prostor Pri analizi osvetljenosti in analizi stroškov razsvetljave smo se osredotočili na analizo dveh prostorov: dnevni prostor z jedilnico in kuhinjo, saj je pri delu v kuhinji potrebna zadostna osvetlitev, ter na otroško sobo 1. Omenjena prostora sta označena z rumeno barvo in prikazana na slikah Tloris pritličja in nadstropja v preglednici 1. Podatki o izbranih prostorih so prikazani spodaj. S programom Velux Daylight Visualizer [Velux, 2016] smo opravili analizo osvetlje- nosti za dnevni prostor z jedilnico in kuhinjo ter eno od otroških sob. Prostora nista bila izbrana naključno, saj dnevna soba pred- stavlja glavni bivalni prostor, v katerem se stanovalci zadržujejo največ časa, hkrati pa otroci zelo veliko časa preživijo v svojih sobah. Osvetljenost prostora je bila preverjena z izračunom količnika dnevne svetlobe (KDS) in osvetljenosti na izbrani horizontalni delovni višini, pozicionirani 85 cm nad tlemi. Izračuni so bili izvedeni le v času spomladanskega enakonočja (21. 3.), kar zadostuje za osnov- no analizo osvetljenosti z dnevno svetlobo, saj rezultati prikazujejo neke vrste celoletno povprečje. Simulacije so bile izvedene ob uporabi CIE standardnega oblačnega (KDS in osvetljenost) in CIE jasnega tipa neba (osvet- ljenost) [CIE, 2003]. Stavba je v Ljubljani in je z dnevnim prostorom usmerjena proti jugu, analizirana otroška soba pa je orienti- rana proti zahodu. Analizo smo zaradi večne dileme med uporabo dvoslojne ali troslojne zasteklitve opravili za oba primera. Pri reflek- sivnostih notranjih površin prostora (pregled- nica 6) smo privzeli priporočene vrednosti po standardu SIST EN 12464-1 [SIST EN 12464-1, 2011], vpliv pohištva je bil zanemarjen. Kot merilo za primerno osvetljenost prostora smo uporabili priporočila, navedena v britanskem standardu BS 8206-2: 2008, ki pravi, da je povprečni količnik dnevne svetlobe (KDSpov) splošno merilo osvetljenosti z naravno dnevno svetlobo. Ta naj bi se približal 2 %. Prostor s KDSpov od 2 % do 5 % ima zadovoljivo osvet litev s pogostejšo uporabo umetne raz- svetljave pri natančnejših opravilih, v primeru KDSpov več kot 5 % pa je prostor tako svetel, da uporaba električnih virov svetlobe čez dan ni potrebna [BS, 2008]. Za minimalno vrednost KDSpov smo tako upoštevali 2 %, pri čemer je bila želja doseči ali preseči 5 %. Za dodaten kriterij smo opazovali tudi mediano vrednost KDS (KDSmed), pri čemer je ta vrednost poka- zatelj enakomernosti osvetljenosti prostora. Če je razhajanje med KDSpov in KDSmed veliko, pomeni, da je osvetljenost prostora neena- komerna, kar ni zaželeno. 4.3.2 Analiza GP z možnim negativnim 4.3.2 vplivom na zdravje Z zdravstvenega vidika smo, upoštevaje se- stavo konstrukcijskih sistemov, naredili ana- Konstrukcijski sklop GP Zunanja stena Celulozna vlakna OSB-plošče Strešna konstrukcija Celulozna vlakna Talna plošča Ekstrudirani polistiren (XPS) Ekspandirani polistiren (EPS) Bitumenski trak Medetažna konstrukcija OSB-plošče Ekspandirani polistiren (EPS) Predelna stena Celulozna vlakna Možno v vseh sklopih Poliuretansko lepilo Preglednica 7•GP iz podanih konstrukcijskih sklopov, ki vsebujejo potencialno zdravju škodljive snovi lizo GP. V skladu z ugotovitvami znanstvenih študij smo preverili, ali GP potencialno vsebu- jejo snovi, ki imajo možen negativen vpliv za zdravje ljudi. Negativne učinke na zdravje smo posredno ocenili s sistematičnim pregledom znanstvenih študij (navedene v nadaljevanju) iz baz Science direct in Pub Med ali na podlagi podatkov zdravstvenih organizacij, kot so Sve- tovna zdravstvena organizacija (World Health organization – WHO), Agencija za varnost in zdravje pri delu (Occupational Safety & Health Administration – OSHA), Nacionalni inštitut za varnost in zdravje pri delu (The National Institute for Occupational Safety and Health – NIOSH), Agencija za strupene snovi in bolezni (Agency for Toxic Substances and Disease Registry – ATSDR) idr. Ob pregledu GP v obravnavani stavbi smo v vsakem izmed konstrukcijskih sklopov našli vsaj po en GP, ki vsebuje potencialno zdravju škodljive snovi (GP so podani v preglednici 7). Ker bi bila analiza vseh GP, ki vsebujejo po- tencialno škodljive snovi, preobsežna, bomo v članku prikazali analizo le za primer GP iz lesa, za katere se v splošnem meni, da so zdravju neškodljivi. 5.1 Okoljski vidik 5.1.1 Analiza energetske učinkovitosti 5.1.1 stavbe Rezultati analize konstrukcijskih sklopov izbrane stavbe so pokazali, da toplotna 5•REZULTATI KORAKA 4: KONČNA OCENA prehodnost podanih konstrukcijskih sklo- pov ustre za PURES 2010. Ker pa so okna najšibkejši člen stavbe v smislu prehajanja toplotne energije in posledično lahko tudi vzrok za veliko porabo energije, smo v sklopu analize energetske učinkovitosti stavb preve- rili, kakšni so toplotne izgube, letna potrebna toplota za ogrevanje in/ali hlajenje ter letni izpusti CO2 v primeru dvoslojne in troslojne zasteklitve. Gradbeni vestnik • letnik 65 • november 2016244 Teja Török, Mitja Košir, Mateja Dovjak•CELOVITO OCENJEVANJE TRAJNOSTNIH VIDIKOV GRADNJE NA PRIMERU ENODRUŽINSKE HIŠE PURES 2010 določa mejne vrednosti učinkovite porabe energije za namene ogrevanja in hlajen ja stavbe ter uporabo najmanj 25 od- stot kov celotne končne energije iz obnovljivih virov energije (v nadaljevanju OVE) za dosego energijske učinkovitosti stavbe. Izbrana stavba je tako energetsko učinkovita, saj vse vred- nosti izpolnjujejo zahteve po PURES 2010, sistem za ogrevanje in pripravo tople sani- tarne vode pa je toplotna črpalka zrak-voda, ki spada pod OVE. Končna poraba energije za ogrevanje stavbe in ogrevanje sanitarne vode je tako zaradi zelo učinkovite toplotne črpalke DVOSLOJNA ZASTEKLITEV IZPOLNJEVANJE ZAHTEV PO PURES 2010 Izračunana Največja dovoljena Koeficient specifičnih transmisijskih toplotnih izgub stavbe H’T [W/(m2K)] 0,27 0,38 Letna potrebna toplota za ogrevanje QNH [kWh] 2.724 5.765 Letni potrebni hlad za hlajenje QNC [kWh] 1.692 5.661 Letni izpusti CO2 na enoto uporabne površine [kg/(m2a)] 18,37 - STRUKTURA PORABE ENERGIJE [kWh] Ogrevanje Topla voda Razsvetljava Skupaj Potrebna 2.724 1.359 1.019 5.102 Končna 590 283 1.019 1.637 Primarna 1.476 708 2.547 4.731 Preglednica 8•Rezultati analize porabe energije – varianta z dvoslojno zasteklitvijo IZPOLNJEVANJE ZAHTEV PO PURES 2010 Izračunana Največja dovoljena Koeficient specifičnih transmisijskih toplotnih izgub stavbe H’T [W/(m2K)] 0,22 0,38 Letna potrebna toplota za ogrevanje QNH [kWh] 1.998 5.765 Letni potrebni hlad za hlajenje QNC [kWh] 1.540 5.661 Letni izpusti CO2 na enoto uporabne površine [kg/(m2a)] 16,92 - STRUKTURA PORABE ENERGIJE [kWh] Ogrevanje Topla voda Razsvetljava Skupaj Potrebna 1.998 1.359 1.019 4.376 Končna 433 283 1.019 1.735 Primarna 1.082 708 2.547 4.337 Preglednica 9•Rezultati analize porabe energije – varianta s troslojno zasteklitvijo precej nizka. Se je pa pokazala velika potreb- na količina energije za umetno raz svetljavo prostorov (precej večja končna poraba ener- gije v primerjavi s končno energijo, potrebno za ogrevanje (več kot dvakratna vrednost) in pripravo tople vode (več kot trikratna vred- nost)), zato je z okoljskega vidika treba tudi za pridobivanje električne energije uporabljati energijo iz OVE (za račun porabe energije za razsvetljavo je bila uporabljena poeno- stavljena metoda). Opozoriti moramo še na veliko potrebo po hlajenju stavbe (primerljiva količina s potrebno toploto za ogrevanje), ki prvotno nima predvidenega sistema za hlajenje stavbe. Primerjava obeh vrst zasteklitve je poka- zala, da so razlike v toplotnih izgubah sicer opazne, vendar, absolutno gledano, dokaj majhne. Tako razlika pri letni potrebni toploti za ogrevanje med primerom z dvoslojno in troslojno zasteklitvijo znaša 776 kWh ozi- roma 26 % zmanjšanje v primeru troslojne zastek litve. Primerjava z maksimalno do- voljeno vrednostjo letne potrebne toplote za ogrevanje po PURES 2010 pa pokaže, da sta obe varianti daleč pod maksimalno dovoljeno porabo (preglednici 8 in 9), tako lahko imamo obe za energetsko učinkoviti. Letni izpusti CO2 so ob uporabi troslojnih oken resda nižji, vendar pa tu niso upoštevani škodljivi izpusti, ki nastanejo v proizvodnji dodatne šipe za tro- slojno zasteklitev v primerjavi z dvoslojno, zato predpostavljamo, da sta z okoljskega vidika izpustov CO2 ti dve vrsti oken primerljivi. Akcijski načrt za skoraj ničenergijske stavbe za obdobje do leta 2020 predvideva, da mora biti minimalni delež OVE za enostanovanjske stavbe 50 % [AN sNES, 2015]. Delež obnov- ljivih virov glede na skupno dovedeno energijo (RER-faktor) v primeru dvoslojne zasteklitve je 66 %, v primeru troslojne zasteklitve pa 60 %, s čimer presegamo minimalni delež OVE za enostanovanjske stavbe. Pri izračunu je bila upoštevana le energija, proizvedena iz OVE na lokaciji, saj stavbe nimamo umeščene v prostor, zato ne moremo vedeti, v kolikšni meri bi lahko stavba izkoriščala vire energije OVE zunaj lokacije. 5.1.2 Analiza vpliva GP na okolje Beton, cementni estrih, ekspandirani poli- stiren (EPS), ekstrudirani polistiren (XPS), mavčnokartonska plošča in bitumenski trak so GP, ki smo jih v celotni življenjski dobi preverili z okoljskega vidika in ugotovili, da z izpusti emisij CO2, preveliko porabo ne- obnovljivih virov energije, preveliko porabo vode in veliko količino novonastalih odpadkov škodujejo okolju. Obravnavani GP, ki imajo negativen vpliv na okolje, opravljajo v stavbi različne funkcije, tako funkcijo nosilne konstrukcije kot funkcijo toplotne izolacije, hidroizolacije, sekundarne nosilne konstrukcije itd. Ugotovili smo, da so okolju neprijazni GP v vseh konstrukcijskih sistemih. V analizi se je poleg vseh že omenjenih faz upoštevala tudi življenjska doba GP. Izračun je bil v večini primerov (razen za beton) narejen za 1 m2 GP, ker je taka enota uporabljena tudi v okoljskih izjavah izdelkov (EPD-jih). Gradbeni vestnik • letnik 65 • november 2016 245 CELOVITO OCENJEVANJE TRAJNOSTNIH VIDIKOV GRADNJE NA PRIMERU ENODRUŽINSKE HIŠE•Teja Török, Mitja Košir, Mateja Dovjak Iz preglednice 10 lahko razberemo, da so beton, ekstrudirani polistiren in ekspandirani polistiren največji onesnaževalci okolja. Beton je v primerjavi s preostalimi GP največji proizva- jalec emisij CO2, saj je njegova vrednost količine ogljikovega dioksida dosti večja. Večina emisij CO2 se v ozračje izpusti v proizvodni fazi, pred- vsem pri proizvodnji cementa. Tudi ekstrudirani polistiren ima velik vpliv na globalno segrevanje ozračja, čeprav ne tako velikega kot beton. Velika količina izpustov CO2 se namreč pri XPS pojavi na koncu življenjske dobe ob sežiganju zavrženih plošč, zato je izredno pomembna, tako kot pri večini materialov, pravilna reciklaža. V veliki porabi vode in proizvodnji odpad- kov izstopajo beton, ekstrudirani polistiren, ekspandirani polistiren in mavčnokartonska plošča, zato je treba najti potencial za ponovno uporabo. Tako se lahko npr. v primeru betona namesto naravnega agregata uporabijo recik- lirani gradbeni odpadki in odpadna voda, ki GP/parameter Enota Beton Cementni estrih Eksp. polistiren (EPS) Ekstr. polistiren (XPS) Mavčnokartonska plošča Bitum. trak Deklarirana enota 1 m3 1 m2 1 m2 1 m2 1 m2 1 m2 Življenjska doba leto Ni podatka 50 60 Ni podatka 50 90 Vir in leto izdaje [EPD1, 2006] [EPD2, 2015] [EPD3, 2015] [EPD4, 2010] [EPD5, 2014] [EPD6, 2013] Globalno segrevanje ozračja kg CO2 231,04 5,16 2,21 17,27 2,77 0,28 Poraba energije MJ 1878,98 45,1 98,94 273,32 46,39 5,77 Poraba neobnovljivih virov energije MJ 1800,71 42,5 98,08 271,19 39,08 5,76 Poraba OVE MJ 78,27 2,6 0,86 2,13 7,31 0,01 Poraba vode m3 0,59 0,04 0,045 0,047 0,013 0,00087 Proizvodnja odpadkov kg 76,87 0,6 2,94 6,16 5,88 0,22 Preglednica 10•Vpliv uporabljenih GP na okolje nastane ob čiščenju avtomešalcev, opažev ali pri proizvodnji betona. Pri vseh GP je bila ugotovljena velika po- raba neobnovljivih virov energije, pri čemer je glede na porabo celotne energije poraba OVE povprečno le 4,63 % (pri nekaterih GP je po- raba OVE celo manj kot 1 %), kar je glede na Akcijski načrt za OVE skrb zbujajoč podatek. V Akcijskem načrtu za OVE za obdobje 2010– 2020 je namreč zapisano, da mora Slovenija do leta 2020 zagotoviti vsaj 25 % delež OVE v končni porabi energije [AN OVE, 2010]. 5.2 Ekonomski vidik 5.2.1 Analiza stroškov porabe energije Cene energentov so bile izračunane povprečno iz cen različnih dobaviteljev energentov, kate- rih imen zaradi nezaželene promocije ne bomo navedli. Cene so bile povzete po splet- nih straneh ponudnikov energentov na slo- venskem trgu 24. 5. 2016. S programom TOST [Krainer, 2009] smo izračunali, da stavba v primeru dvoslojne zasteklitve potrebuje za ogrevanje 2724 kWh energije, v primeru troslojne zasteklitve pa 1998 kWh. V izračunih cene končne energije sta bili, če je bilo treba, upoštevani še cena dostave energenta in učinkovitost ogrevalnega sistema, ki je pri različnih energentih lahko drugačna. Stroške umetne razsvetljave smo izračunali na podlagi potrebne energije za razsvetljavo, ki znaša 1019 kWh. V izračunih stroškov porabljene energije za pripravo tople vode in za razsvetljavo smo prav tako upoštevali navedene energente, saj tako lahko primerjamo stroške, ki se pojav- ljajo. Omenjena potrebna energija je enaka za obe vrsti zasteklitve, saj od le-te ni odvisna. Stroški porabljene energije za ogrevanje, pripravo tople vode in razsvetljavo stavbe so prikazani v preglednici 11. OGREVANJE TOPLA VODA RAZSVETLJAVA (0,1333 €/kWh) SKUPAJ STROŠEK [€] Energent Končna energija [kWh] Cena končne energije [€/kWh] Cena energije za ogrevanje glede na tip zasteklitve [€] Končna energija [kWh] Strošek [€] Končna energija [kWh] Strošek [€] Dvoslojna Troslojna Dvoslojna Troslojna Dvoslojna Troslojna Polena (bukova)α 3.272 2.399 0,0247 80,82 59,25 1.569 38,75 1.019 135,83 255,40 233,83 Sekanciα 3.272 2.399 0,0209 68,38 50,14 1.569 32,79 1.019 135,83 237,00 218,76 Lesni peletiα 3.272 2.399 0,0488 159,67 117,07 1.569 76,57 1.019 135,83 372,07 329,47 Zemeljski plinβ 2.860 2.097 0,0724 207,06 151,82 1.372 99,33 1.019 135,83 442,22 386,98 Toplotna črpalkaγ 590 433 0,1333 78,65 57,72 283 37,72 1.019 135,83 252,20 231,27 OPOMBE α Izkoristek generatorja toplote = 0,9. V izračunih je zaradi najpogostejše uporabe in visoke energetske vrednosti upoštevan bukov les. β Izkoristek generatorja toplote = 1,04 (kondenzacijski kotel). γ Toplotna črpalka tipa zrak-voda z grelnim številom COP = 5,04. Preglednica 11•Stroški porabljene energije za ogrevanje, pripravo tople vode in razsvetljavo stavbe Gradbeni vestnik • letnik 65 • november 2016246 Teja Török, Mitja Košir, Mateja Dovjak•CELOVITO OCENJEVANJE TRAJNOSTNIH VIDIKOV GRADNJE NA PRIMERU ENODRUŽINSKE HIŠE V našem primeru stavbe se zaradi majhne neto uporabne površine in energetsko varčne gradnje pojavijo zelo nizki stroški ogrevanja. Porabljena energija za ogrevanje je, kot smo ugotovili že v analizi energetske učinkovitosti, manjša v primeru troslojne zasteklitve, tako da so posledično tudi stroški porabe energije manjši. Razlike niso pretirano velike, bi bilo pa vsekakor treba primerjati še investicijo v okna različne zasteklitve ter investicijo v različne ogrevalne sisteme in nato preveriti, kaj bi bilo ugodnejše. Ne glede na tip za- steklitve je bilo ugotovljeno, da je cena letne porabljene ogrevalne energije najnižja v primeru lesne biomase, predvsem pri lesnih sekancih in polenih. Problem tega OVE pa je, da pri nepopolnem zgorevanju v majhnih kurilnih napravah in stranskih produktih zgo- revanja nastajajo zdravju škodljivi trdni delci in emisije, ki pa jih lahko omilimo s pravilnim kurjenjem (npr. s kurjenjem čim bolj suhih polen, zagotovitvijo zadostne količine kisika, pravilne temperature v kurišču itd.). Zelo pomemben je energetski potencial lesne biomase, ki je odvisen od kakovosti lesa (predvsem vrste lesa in vlažnosti), zato je nakup kakovostne lesne biomase vsekakor najbolje opraviti v poletnem času, ko ni kurilne sezone in so tudi cene tega energenta najnižje. Z nizko porabo energije se lahko pohvali tudi toplotna črpalka tipa zrak-voda, ki je prav tako OVE ter tako ekonomsko in okoljsko prijazna. Problem pri večini investi- torjev se pojavi zaradi visoke začetne cene toplotne črpalke, ki pa jo lahko znižamo s subvencijami, npr. subvencije Eko sklada. Investicija pa se zaradi nizkih stroškov porab- ljene energije hitro povrne. Stroški porabljene energije za pripravo tople sanitarne vode in za razsvetljavo so zelo visoki, zato bi bilo bolje uporabljati druge vire energije (po možnosti OVE). Kljub vi- sokemu začetnemu finančnemu vložku bi bilo smiselno investirati v fotonapetostne si- steme, s katerimi bi pridobivali elektriko za razsvetljavo in hkrati poskrbeli za delovanje toplotne črpalke, s sončnimi sprejemniki pa bi zagotovili pripravo tople vode. Seveda pa cena porabljene energije ni odločilna za izbiro ogrevalne naprave, saj je treba upoštevati vse stroške v celotni življenjski dobi stavbe. Velikokrat na odločitev vpliva visoka začetna investicija za nakup ogrevalne naprave, ven- dar se lahko ta z nizkimi obratovalnimi stroški povrne že v nekaj letih. 5.3 Zdravstveni vidik 5.3.1 Analiza osvetljenosti za izbrani prostor Simulacija dnevne svetlobe je bila narejena v prostoru, ki združuje namen dnevne sobe, jedilnice in kuhinje, in v otroški sobi v nad- stropju. Na južni strani dnevnega prostora s kuhinjo so tri velika vrata/okna, ki vodijo na teraso, in eno manjše ozko podolgovato okno na jugovzhodni fasadi s skupno površino oken 12,66 m2. Otroško sobo osvetljuje le eno okno, orientirano proti zahodu, s površino 2,94 m2. Izračun KDS v prostoru je bil narejen za referenčni dan 21. 3. z uporabo CIE oblačnega tipa neba. Izračun osvetljenosti pa je bil nare- jen za dva različna tipa neba (oblačno in jasno) za isti izbran kritični dan. Primerjava osvetljenosti prostorov z uporabo dvoslojnih in troslojnih oken Dvoslojna zasteklitev Troslojna zasteklitev DNEVNA SOBA S KUHINJO, 21. 3., 12:00 KDS [%] Osvetljenost [lx] KDS [%] Osvetljenost [lx] Oblačno nebo Oblačno nebo Jasno nebo Oblačno nebo Oblačno nebo Jasno nebo Povprečje 5,28 322,86 916,14 4,75 291,20 799,75 Mediana 4,67 285,25 794,51 4,22 257,65 687,98 Minimalna vrednost 2,10 132,68 392,06 1,91 118,71 359,01 Maksimalna vrednost 14,74 908,49 2.432,77 13,28 811,18 2.164,13 OTROŠKA SOBA, 21. 3., 12:00 KDS [%] Osvetljenost [lx] KDS [%] Osvetljenost [lx] Oblačno nebo Oblačno nebo Jasno nebo Oblačno nebo Oblačno nebo Jasno nebo Povprečje 2,15 130,90 157,91 1,94 118,44 143,07 Mediana 1,37 83,30 112,08 1,25 75,07 101,56 Minimalna vrednost 0,57 34,32 52,15 0,52 30,83 46,88 Maksimalna vrednost 11,93 746,57 712,40 10,94 677,75 643,42 Preglednica 12•Vrednosti KDS za izbrani prostor na dan 21. 3. ob 12. uri Gradbeni vestnik • letnik 65 • november 2016 247 CELOVITO OCENJEVANJE TRAJNOSTNIH VIDIKOV GRADNJE NA PRIMERU ENODRUŽINSKE HIŠE•Teja Török, Mitja Košir, Mateja Dovjak Dvoslojna zasteklitev Troslojna zasteklitev DNEVNA SOBA, 21. 3., 12.00 KDS [%] Osvetljenost [lx] OTROŠKA SOBA, 21. 3., 12.00 KDS [%] Osvetljenost [lx] Preglednica 13•Slikovni prikaz KDS in osvetljenosti izbranega prostora v oblačnem vremenu na dan 21. 3. ob 12. uri Gradbeni vestnik • letnik 65 • november 2016248 Teja Török, Mitja Košir, Mateja Dovjak•CELOVITO OCENJEVANJE TRAJNOSTNIH VIDIKOV GRADNJE NA PRIMERU ENODRUŽINSKE HIŠE Izračun KDSpov v dnevnem prostoru s kuhinjo je v oblačnem vremenu pokazal, da je prostor dovolj osvetljen, da uporaba umetnih virov svetlobe ni potrebna, saj je v primeru dvo- slojne zasteklitve presegel 5 %, v primeru troslojne zasteklitve pa se približal tej vred- nosti [BS, 2008]. Razlika med KDSmed in KDSpov za ta prostor ni velika, tako da je, kot lahko razberemo že s slik, prostor enako- merno osvetljen. Enakomernost osvetljenosti je boljša v primeru troslojne zasteklitve, kar je pričakovano, saj ima troslojna zasteklitev nižjo LT-vrednost ter s tem manjše maksi- malne vrednosti osvetljenosti v območju ob zasteklit vah. Iz obeh kriterijev tako vidimo, da dnevna soba s kuhinjo doseže zadostno količino in prostorsko enakomerno osvetlitev z dnevno svetlobo, zato je z zdravstvenega vi- dika pro stor za svoj namen primerno osvet ljen. Drugače so pokazali rezultati KDS v otroški sobi. Vrednost KDSpov se v obeh pri merih zasteklitve giblje okoli 2 %, kar pomeni, da ima prostor zadovoljivo osvetlitev [BS, 2008]. Večja je tudi razlika med KDSmed in KDSpov, kar kaže na neenakomerno osvetljen prostor. Rezultati analize osvetljenosti otroške sobe z dnevno svetlobo so sicer zadovoljivi glede na kriterije standarda BS 8206-2, 2008, vendar bi bile zaradi narave prostora (otroška soba, v kateri lahko pričakujemo daljše zadrževanje otroka in opravljanje vizualno bolj zahtevnega dela – učenje) smiselne izboljšave. Izboljšati bi bilo smiselno tako nivo osvetljenosti (kvan- titativni kriterij) kot tudi enakomernost dis- tribucije (kvalitativni kriterij). Na osvetljenost obeh prostorov pa vpliva tudi izbor zasteklitve. V primeru troslojne zastek- litve (povprečna osvetljenost ob oblačnem nebu za dnevno sobo s kuhinjo = 291,20 lx, za otroško sobo = 118,44 lx) je namreč osvet- ljenost prostora manjša kot v primeru dvo- slojne zasteklitve (povprečna osvetljenost ob oblačnem nebu za dnevno sobo s kuhinjo = 322,86 lx, za otroško sobo = 130,90 lx), ki v prostor prepušča več dnevne svetlobe. Zato je s tega vidika boljše izbrati dvoslojna okna. Če pa se odločamo o bolj enakomerni osvetlitvi prostora, kar se je pokazalo v primeru dnevne sobe s kuhinjo, je boljša izbira oken s troslojno zasteklitvijo. Razlika osvetljenosti pri različnih zasteklitvah sicer ni zelo velika, saj obstaja več drugih bolj pomembnih dejavnikov, ki preprečujejo dnevni svetlobi, da bi prodrla v notranjost prostora. Pomembnejši med njimi so velikost okenske površine in količina, orien- tacija, razporeditev okenskih odprtin, okenski okvir, zunanje ovire (npr. drevo pred oknom, sploh v toplejšem delu leta, preprečuje dostop svetlobi v prostor) itd. Pomembna pa sta tudi faktor umazanosti stekel in vpadni kot sončne svetlobe, saj se lahko osvetljenost z dnevno svetlobo v realnih razmerah v primerjavi z idealnimi razmerami (čisto steklo in vpadni kot sončne svetlobe 90°) zmanjša kar za 38 % [Krainer, 2008]. Izbrana prostora sta zadostno osvetljena, zato načeloma ni potrebe po dodatnih oknih, drugačni razporeditvi in postavitvi oken, svet- lobnih policah itd. Kljub temu pa bi bilo za otroško sobo zaradi narave prostora smiselno razmisliti o potencialnih spremembah pri za- snovi odprtin ter s tem povečati osvetljenost prostora in tako izboljšati vizualno okolje le-tega. Oba prostora imata relativno visok KDSpov, kar pomeni, da naj bi bila uporaba električne razsvetljave podnevi bolj izjema kot pravilo. Za natančno določitev porabljene energije za umetno razsvetljavo pa bi bilo treba opraviti bolj podroben, celoleten izračun dnevne osvetljenosti ter natančno definirati vzorce uporabe prostorov [Eržen, 2016]. Za radi omejitev in poenostavitev pričujoče ana lize takšen izračun ni bil izvedljiv. Ve- liko dnevne naravne svetlobe bo zelo dobro vplivalo tudi na uporabnika stavbe tako z zdravstvenega kot s socialnega vidika. 5.3.2 Analiza GP z možnim negativnim 5.3.2 vplivom na zdravje Tretja osnovna zahteva Uredbe št. 305/2011, tj. Higiena, zdravje in okolje, pravi, da morajo biti gradbeni objekti načrtovani in grajeni tako, da v celotni življenjski dobi ne bodo ogrožali higiene ali zdravja in varnosti delavcev, oseb v objektu ali sosedov ali povzročali čezmernih posledic za kakovost okolja ali podnebje v njihovem celotnem življenjskem ciklu [Ured- ba, 2011]. Izjava o lastnostih bi morala po potrebi vključevati tudi informacije o vsebnosti nevarnih snovi v GP, da bi izboljšali možnosti za trajnostno gradbeništvo in olajšali razvoj okolju prijaznih GP. S stališča vpliva na zdravje smo pri pregledu GP, ki se pojavijo v stavbi, našli več GP, ki vsebujejo potencialno zdravju škodljive snovi. Za primer podajamo ugotovitve študij za GP iz lesa, ki vsebujejo formaldehid (preglednica 14). Na enak način pa bi lahko analizirali tudi preostale GP. Na osnovi analize se odločimo za zdravju najprijaznejši izdelek. Formaldehid prištevamo med pomembne onesnaževalce notranjega zraka, kjer kon- centracije pogosto presežejo zunanje vred- nosti [Šestan, 2013]. Formaldehid vsebujejo polikondenzacijska lepila, ki se uporabljajo pri proizvodnji GP iz lesa. Na stopnjo emisije formaldehida imajo vpliv starost vira, vrste materialov, način ogrevanja in prezračevanja, mikroklimatske razmere in prisotnost sekun- dar nih virov. Obširen pregled študij je dokazal, da so koncentracije, izmerjene v analiziranih študijah, presegle predpisane ali priporočene mejne vrednosti, kar lahko pri izpostavljenih GP Konstrukcijski sklop Zdravju škodljiva sestavina Možen vpliv sestavin na zdravje Viri OSB-plošče Zunanja stena, med- etažna konstrukcija Formaldehid Koncentracije, izmerjene v analiziranih študijah, so pogosto presegle predpisane ali priporočene mejne vrednosti, kar lahko pri izpostavljenih ljudeh povzroča nega- tivne vplive na zdravje, kot so na primer draženje dihalnih poti, glavobol, krči itd. – Formaldehid v grajenem okolju in možen vpliv na zdravje ljudi [Šestan, 2013]. – Volume 88, Formaldehyde, 2-Butoxyethanol and 1- tert-Butoxypropan-2-ol. World Health Organization [WHO, 2006]. – Formaldehyde. Occupational Safety and Health Admi- nistration [OSHA, 2011]. – Formaldehyde - ToxFAQs™, Agency for Toxic Substan- ces and Disease Registry [ATSDR, 2015]. – Life Cycle Assessment of Urea Formaldehyde Resin [Silva, 2013]. – Air change rate and concentration of formaldehyde in residential indoor air [Gilbert, 2008]. Preglednica 14•Možen vpliv OSB-plošč na zdravje ljudi Gradbeni vestnik • letnik 65 • november 2016 249 CELOVITO OCENJEVANJE TRAJNOSTNIH VIDIKOV GRADNJE NA PRIMERU ENODRUŽINSKE HIŠE•Teja Török, Mitja Košir, Mateja Dovjak ljudeh povzroča negativne vplive na zdravje, kot je na primer draženje dihalnih poti. Vpliv na zdravje snovi je namreč odvisen od vrste snovi, časa izpostavljenosti, doze in individualnih značilnosti posameznika [Yassi, 2001]. Formaldehid je problematičen v celotni življenjski dobi stavbe in GP. Salthammer s sodelavci poudari, da se v novejših stavbah in ob spremenjenih mikroklimatskih razmerah pogosto pojavijo mnogo višje povprečne in maksimalne koncentracije, ki vodijo do večje izpostavljenosti in zdravstvenega tveganja, predvsem med občutljivimi posamezniki [Salt- hammer, 2010]. Nadzor pri viru z izborom GP in opreme, ki so nizkoemisijski, je tudi glavni ukrep za doseganje dobre kvalitete notranjega zraka in učinkovitega zmanjševanja tveganja za- radi izpostavljenosti onesnaževalcem ([Raw, 2004], [Tuomainen, 2001], [CR, 1998]). Da se zaščitijo tudi občutljivi posamezniki, je treba izpeljati celovite ukrepe in preprečiti emisije nevarnih snovi iz GP in opreme v okolje. Eden bistvenih ukrepov po navedbah (v [Šestan, 2013]) je, da mora biti proizvodnja usmerjena v zdravju in okolju prijazne alternative, kot so izdelki brez vsebnosti formaldehida, ki so že na tržišču. Evropska agencija za kemikalije (ECHA) je objavila, da je formaldehid, ki se med drugim pojavlja tudi v OSB-ploščah, rakotvorna snov, zato bo po uredbi Reach od leta 2017 ta kemikalija prepovedana [ECHA, 2015]. Ugotovljeno je bilo, da slovenski proizva- jalci montažnih hiš oglašujejo svoje hiše kot pasivne, ničenergijske, nizkoenergijske, zelo dobre nizkoenergijske, visoko učinkovite niz- koenergijske, plusenergijske, eko hiše itd., nikjer pa ni najti hiše, ki bi ustrezala celovito obravnavanim načelom trajnostne stavbe. Pri vseh omenjenih namreč močna vidika okolja in ekonomije zasenčita socialni vidik, sploh pa zdravstvenega. Proizvajalci namreč želijo z za- gotavljanjem manjše porabe energije doseči, da bo kupec hiše imel čim manjše stroške 6•DISKUSIJA Vidik Analiza Kriterij Izbrani parameter Doseg ciljev Predlogi za izboljšanje O KO LJ SK I Analiza energetske učinkovitosti stavbe Energetska učinkovitost stavbe Q primarna, RER – Izpolnjevanje zahtev po PURES 2010 in TSG4, – RER > 50 % => dosežen minimalni delež OVE po AN sNES / Analiza vpliva GP na okolje Vpliv GP Parametri iz EPD – Prevelika količina izpustov CO2 v celotni življenjski dobi GP – Ni dosežen minimalni delež OVE v končni porabi energije po AN OVE 2010 – Uporaba okolju prijaznih alternativ GP, ponovna uporaba GP – Vpeljava več OVE v celotni življenjski dobi GP EK O N O M SK I Analiza stroškov po- rabe energije Energetska učinkovitost stavbe Cena ogrevanja, razsvetljave na pod- lagi končne energije – Primerljivi nizki stroški porabljene ener- gije za delovanje TČ z lesno biomaso – Razlika: visoka začetna investicija TČ – Pred nakupom energenta narediti stroškovni pregled v celotni življenjski dobi energenta – Izbira srednjega kakovostnega in ce- novnega razreda ZD RA VS TV EN I Analiza osvetljenosti za izbrani prostor Dnevno osvetljevan- je prostorov KDS, osvetljenost – Dnevna soba s kuhinjo: dosežena za- dostna osvetlitev in enakomerna os- vetljenost prostora – Otroška soba: zadovoljiva osvetlitev s pogostejšo uporabo umetne razsvet- ljave in neenakomerna osvetljenost – Pri nakupu in vgradnji oken se osredotočiti predvsem na njihovo število, velikost, postavitev in orienti- ranost (manj na zasteklitev) ter na primerna senčila Analiza GP z možnim negativnim vplivom na zdravje Možen vpliv GP Prisotnost snovi, ki imajo možen nega- tiven vpliv na zdravje in udobje – Prisotnost GP v stavbi, ki vsebujejo potencialno zdravju škodljive snovi – Uvedba zdravju prijaznih alternativ GP – Prepoved GP z vsebnostjo zdravju škodljivih snov snovi Preglednica 14•Možen vpliv OSB-plošč na zdravje ljudi obratovanja, vendar pa pri tem spregledajo, da ta dva vidika posledično lahko slabo vpli- vata na socialni in zdravstveni vidik. Razlogov za potenciranje okoljskega in nato ekonomskega vidika je lahko več. Od tega, da verjetno definicija Brundtlantine komisije [WCED, 1987] ni najbolj praktična (ni mer- ljiva, zato se pojavljajo vprašanja, kako sploh oceniti socialni in zdravstveni vidik), interesov po dobičku (to se zgodi le s prodajo, in to kon- stantno, ali še boljše – naraščajočo prodajo) do tega, da so v veliki večini metode za certi- ficiranje stavb namenjene inženirjem, katerim pa je poznavanje okolja in ekonomije bližje kot poznavanje zdravstva in sociale. V preglednici 15 je za konkreten primer enodružinske hiše slovenskega proizvajalca montažnih hiš prikazan doseg ciljev. Cilje smo definirali v koraku 3 na podlagi določenih kazalnikov in njihovih parametrov (korak 2) za vsak vidik posebej. Cilje smo dosegli na področju energetske učinkovitosti stavbe. Na področju vpliva GP na okolje in zdravje, pri analizi stroškov porabe energije ter analizi dnevnega osvetljevanja prostorov pa smo cilje le delno izpolnili. Zato smo določili predloge, s katerimi bi lahko dosegli bolj trajnostno stavbo. Gradbeni vestnik • letnik 65 • november 2016250 Teja Török, Mitja Košir, Mateja Dovjak•CELOVITO OCENJEVANJE TRAJNOSTNIH VIDIKOV GRADNJE NA PRIMERU ENODRUŽINSKE HIŠE Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je bilo v letu 2014 v sloven- skih gospodinjstvih 61 % celotne porabljene energije namenjene za ogrevanje prostorov. Sledi: več kot 17 % za ogrevanje sanitarne vode, za razsvetljavo in električne naprave več kot 15 %, za kuhanje okrog 5 %, za hlajenje prostorov pa približno 0,5 % vse porabljene energije [SURS, 2014]. Poraba energije za ogrevanje prostorov je izrazita še posebno v zimskem času, ko se soočimo z visokimi stroški kurjave. Velika poraba energije nega- tivno vpliva tudi na okolje, saj povzroči več izpusta toplogrednih plinov v ozračje. Zato je pomembno, da v stavbi z dobro toplotno izolacijo vseh površin ter s primernimi in zatesnjenimi okni, vrati in drugimi odprtinami poskrbimo za čim manjše toplotne izgube skozi ovoj stavbe, z mehanskim in/ali narav- nim prezračevanjem pa zmanjšamo izgube pri prezračevanju. Za ogrevanje, hlajenje, pri- pravo tople sanitarne vode ter umetno razsvet- ljavo uporabimo v čim večjem obsegu OVE. Čedalje večja uporaba elektronskih izdelkov in ogromno časa, preživetega v prostoru, kjer je velikokrat potrebna umetna razsvet- ljava, povzroči, da so tudi stroški razsvetljave čedalje večji. V cilju doseganja večjih finančnih prihrankov in s tem manjšega vpliva na okolje je že v času načrtovanja stavbe bolj smotrna uporaba OVE, ki so tudi okolju bolj prijazni. Analiza energetske učinkovitosti izbrane montažne stavbe je pokazala, da toplotna prehodnost podanih konstrukcijskih sistemov, toplotne izgube in letna potrebna toplota za namen ogrevanja in hlajenja stavbe ustrezajo kriterijem po Pravilniku o učinkoviti rabi ener- gije v stavbah [PURES, 2010] in po Tehnični smernici za graditev [TSG, 2010], kar pomeni, da je izbrani objekt dobro toplotno izoliran in energetsko učinkovit. Za doseganje primerne bivalne klime pa je treba poskrbeti še za stalno prezračevanje stavbe, ustrezno name- stitev senčil, potencialno vgraditev klimatske naprave ipd. V koraku 4 smo ocenili možen vpliv GP na okolje. Izkazalo se je, da imajo uporabljeni GP velik negativen vpliv na okolje in so ve- liki onesnaževalci. Zato bi bilo treba nujno zmanjšati izpuste CO2, zmanjšati porabo vode in energije ter poskrbeti za čim manj odpadkov. To lahko dosežemo le s čim večjo uporabo OVE, pravilno reciklažo odpadkov ali še bolje, s ponovno uporabo odpadkov kot surovine za nove, z uporabo odpadne vode itd., kjer pa ne moremo izboljšati okoljskih vplivov, pa najti zamenjave GP za okolju bolj prijazne. Z vidika vlaganj v gradbeni objekt ali GP se investitorji običajno zaradi visokih začetnih stroškov odločajo za najcenejšo možnost. Vendar ta ni vedno najugodnejša, saj je treba upoštevati vseživljenjske stroške gradbenega objekta ali GP. Tako je treba vedno upoštevati začetne stroške ob nakupu, stroške vgrad- nje oz. gradnje, stroške obratovanja, stroške vzdrževanja, stroške popravil in obnove, stroške ob veliki porabi energije, stroške v primeru krajše življenjske dobe starega in ob nakupu novega GP, stroške zaradi nega- tivnega vpliva na okolje, stroške ob porušitvi in demontaži, stroške zaradi odpadkov in recikliranja itd. Izbor GP ne sme biti opravljen zgolj glede na ceno. Človek v sodobnem času več kot 90 % časa preživi v zaprtem prostoru [Evans, 1998], zato je primerna osvetljenost delovnih in bi- valnih prostorov z dnevno svetlobo ključna za zdravo in udobno bivanje [Košir, 2011]. Pomanjkanje dnevne svetlobe namreč lahko privede do sindroma bolne stavbe (SBS) [Kukec, 2014], zmanjšanja koncentracije, izgube energije, zaspanosti, depresije, večje možnosti obolenja za različnimi boleznimi [Boubekri, 2008] itd. Zato je ključnega pome- na primerno načrtovana osvetljenost stavbe z dnevno svetlobo. Pri tem je potrebna posebna pozornost pri zadostni količini, distribuciji in preprečevanju bleščanja ter drugih negativnih pojavih, poveznih z dnevno svetlobo. Okna s troslojno zasteklitvijo imajo boljšo to- plotno izolativnost kot okna z dvoslojno zastek- litvijo, vendar pa imajo zaradi večjega števila šip posledično manjšo prepustnost za vidno svetlobo kot tudi za celoten sončni spekter. Zato so z vidika energije res učinkovitejša, ker pa je ta prihranek energije zanemarljiv, so dvoslojna tudi zaradi manjše količine porab- ljenega materiala ekološko bolj prijazna. Ker dvoslojno zastekljena okna prepuščajo več sončne energije kot troslojna, s tem vplivajo na boljše zdravje in počutje ljudi, njihovo večjo zbranost in učinkovitost, tako da s tem ustrežemo tudi socialnemu in zdravstvenemu vidiku. Če pa se osredotočimo na vidik enako- mernosti osvetlitve, je boljše izbrati troslojna okna, vendar bi lahko enake ali še boljše rezultate dosegli z dvoslojno zasteklitvijo v kombinaciji s primernimi senčili. Senčila pa bi bila dobrodošla tudi s stališča energetske učinkovitosti, saj bi zmanjšala pregrevanje stavbe. Pri obravnavanem primeru se je iz- kazalo, da izbira zasteklitve ni odločilen kri- terij, temveč so bolj pomembni število, velikost, postavitev in orientiranost okenskih površin ter predvsem primerna senčila. GP pomembno vplivajo na zdravo in udobno bivalno ter delovno vzdušje v prostoru, poleg tega jim ob poplavi informacij o škodljivih energentih, ki jih uporabljamo za ogrevanje stavb, posvečamo premalo pozornosti. V času gradnje namreč poleg GP uporabljamo razna lepila, lake, barve, protipožarne pre- maze, zaščitna sredstva in druge kemikalije, ki lahko vsebujejo potencialne škodljive snovi, ki se sproščajo v celotni življenjski dobi, vse- bujejo zdravju škodljive sestavine ali izpuščajo škodljive hlape in strupene snovi. Zato je pri gradnji stavbe treba preveriti kakovost GP, nji- hovo vrsto, uporabo, način vgradnje itd. Prav tako je treba preveriti dolgoročen vpliv GP na zdravje, saj se nekatere bolezni pojavijo šele po nekajletni izpostavljenosti GP, in tudi vplive, ki se lahko pojavijo ob uporabi več različnih GP hkrati. Preveriti je treba tudi reakcije GP v posebnih razmerah (velika sprememba tem- perature, požar itd.), saj se lahko negativni vplivi na zdravje pokažejo šele takrat. Vse to je pomembno preveriti, da uporabniku zago- tovimo zdrave bivalne razmere. V procesu gradnje stavbe je ključnega pomena multi- disciplinarno sodelovanje, kjer poleg že pristoj- nih deležnikov po Zakonu o graditvi objektov [ZGO-1, 2015] sodelujejo tudi strokovnjaki javnega zdravja in sanitarnega inženirstva, varstva okolja, strokovnjaki socialnih ved in ekonomije. Multidisciplinarni pristop pa je danes žal redkost. Če želimo celovito oceniti trajnostne vidike stavb, je pomembno, da se vključi tudi zdravstveni vidik, treba je poiskati alternative zdravju škodljivim GP, ozaveščati ljudi o vsebnosti nevarnih snovi v GP, razvijati okolju prijazne GP itd. 7•SKLEP V raziskavi je predstavljena celovita ocena trajnostnih vidikov na konkretnem primeru hiše slovenskega proizvajalca. Izvedli smo štiri ko- rake: korak 1 – analiza dejanskega stanja, ko- rak 2 – definicija trajnostnih kazalnikov, korak 3 – definicija trajnostnih ciljev, korak 4 – analiza in končna ocena. Analiza dejanskega stanja (korak 1) je pokazala, da obstoječi viri literature o ocenjevanju trajnosti večinoma ne vključujejo zdravstvenega vidika. Kazalnike na področju Gradbeni vestnik • letnik 65 • november 2016 251 CELOVITO OCENJEVANJE TRAJNOSTNIH VIDIKOV GRADNJE NA PRIMERU ENODRUŽINSKE HIŠE•Teja Török, Mitja Košir, Mateja Dovjak energetske učinkovitosti objekta, vpliva GP na okolje, stroškov za ogrevanje in razsvetljavo, dnevnega osvetljevanja prostorov in možnega vpliva GP na zdravje smo določili v koraku 2. Analiza in končna ocena traj nosti (korak 4) sta bili opravljeni s pomočjo določenih ciljev in mejnih vrednosti (korak 3). Analizirani primer enodružinske hiše hkrati ne upošteva vseh štirih vidikov trajnostnega razvoja, saj močna vidika okolja in ekonomije zasenčita zdravstvenega. Raziskava vpeljuje zdravstveni vidik, njegove kazalnike in cilje, z namenom celovitega ocenje- vanja trajnost nih vidikov gradnje. Predstavljeno oceno je mogoče uporabiti za načrtovanje GP kot tudi stavb v celoti, od faze načrtovanja do odpadka oziroma njegove ponovne uporabe. Pri trajnostni gradnji je v vseh fazah ključno multidisciplinarno sodelovanje. AN OVE, Akcijski načrt za obnovljive vire ener gije za obdobje 2010–2020, Republika Slo venija, Vlada Republike Slovenije, št. 36000-10/2009/27, 8. 7. 2010. AN sNES, Akcijski načrt za skoraj ničenergijske stavbe za obdobje do leta 2020, Republika Slovenija, Vlada Republike Slovenije, št. 35100-1/2015/8, 22. 4. 2015. Asimow, M., Introduction to Design. Englewood Cliffs, NJ: Prentice-Hall, 1962. ATSDR, Formaldehyde – ToxFAQs™, Agency for Toxic Substances and Disease Registry, CAS # 50-00-0, povzeto 15. 1. 2016 po http://www.atsdr. cdc.gov/toxfaqs/tfacts111.pdf, 2015. Boubekri, M., Daylighting, architecture and health: Building design strategies, Oxford: Elsevier, 144, 2008. BREEAM, the BRE Environmental Assessment Method, povzeto 19. 11. 2015 po http://www.breeam.org/index.jsp, 2015. BS, British Standard BS 8206-2 (2008) Lighting for Buildings, Part 2: Code of Practice for Daylighting, 2008. CASBEE, Comprehensive Assessment System for Built Environment Efficiency, povzeto 19. 11. 2015 po http://www.ibec.or.jp/CASBEE/english/index.htm, 2015. CIE S 011/E:2003/ISO 15469:2004 (E), Spatial Distribution of Daylight, CIE Standard General Sky, 2003. CR 1752, Ventilation for buildings-Design Criteria for the indoor envionmnt, Technical Committee CEN/TC 156, 1998. Dovjak, M., Krainer, A., A tool for the design of sustainable building concepts, V: Conference SB13 Munich, Implementing Sustainability – Barriers and Chances, Munich, 24.-26. april, 2013. Dovjak, M., Kristl, Ž., Košir, M., Krainer, A., Assessment of Sustainability Aspects of Daylighting in Buildings, ISES Conference EuroSun, Aix-les-Bains (France), 16.–19. september, 2014. ECHA, Formaldehyde, Annex XIV of REACH (»Authorisation List«), European Chemicals Agency, povzeto 15. 1. 2016 po http://echa.europa.eu/ addressing-chemicals-of-concern/authorisation/recommendation-for-inclusion-in-the-authorisation-list/authorisation-list/-/substance-rev/75/term, 2015. EPD1, Okoljska izjava za beton, Environmental Product Declaration (EPD), povzeto 25. 1. 2016 po http://gryphon.environdec.com/data/ files/6/7503/epd108e.pdf, 2006. EPD2, Okoljska izjava za cementni estrih, Environmental Product Declaration (EPD), povzeto 25. 1. 2016 po http://gryphon.environdec.com/data/ files/6/11250/epd651_Weber_Floor.pdf, 2015. EPD3, Okoljska izjava za ekspandirani polistiren (EPS), Environmental Product Declaration (EPD), povzeto 25. 1. 2016 po http://gryphon.environdec.com/ data/files/6/11261/epd695_eps_insulation_board_ANIQ.pdf, 2015. EPD4, Environmental Construction Products Organisation, Okoljska izjava za ekstrudirani polistiren (XPS), povzeto 25. 1. 2016 po http://www.ursa.si/ sl-si/izdelki/documents/exiba_epd_za_xps-slo.pdf, 2010. EPD5, Environmental Product Declaration, Okoljska izjava za mavčno kartonsko ploščo, povzeto 25. 1. 2016 po http://gryphon.environdec.com/ data/files/6/10311/epd582%2012.5mm%20Gyproc%20WallBoard.pdf, 2014. EPD6, Okoljska izjava za bitumenski trak, Environmental Product Declaration (EPD), povzeto 25. 1. 2016. po http://gryphon.environdec.com/data/ files/6/9113/epd414e_Bitumem_Waterproofing_Association_Rev1.1_.pdf, 2013. Eržen, J., Košir, M., Dinamične metrike za oceno dnevne osvetljenosti in njihova uporaba pri analizi učilnic v slovenskih osnovnih šolah, Gradbeni vestnik 65, 41–53, 2016. Evans, G. W., McCoy, J. M., When buildings don’t work: The role of architecture in human health, Journal of Environmental Psychology, Elsevier, l. 18, str. 85–94, 1998. GBTool, Green Building Tool, povzeto 19. 11. 2015 po http://iisbe.org/iisbe/gbc2k5/gbc2k5-start.htm, 2005. Gilbert, N. L., Guay, M., Gauvin, D., Dietz, R. N., Chan, C. C., Levesque, B., Air change rate and concentration of formaldehyde in residential indoor air, Atmospheric Environment 42: 2424–2428, 2008. 8•LITERATURA Gradbeni vestnik • letnik 65 • november 2016252 Teja Török, Mitja Košir, Mateja Dovjak•CELOVITO OCENJEVANJE TRAJNOSTNIH VIDIKOV GRADNJE NA PRIMERU ENODRUŽINSKE HIŠE Hikmat, H. A., Saba, F. A. N., Developing a green building assessment tool for developing countries – Case of Jordan, Building and Environment, Volume 44, Issue 5, str. 1053–1064, maj 2009. ISJFR, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, povzeto 11. 10. 2016 po http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/trajnostni- trajnostnost#v, 2016. ISO 14025:2006. Environmental labels and declarations – Type III Environmental declarations – Principles and procedures. ISO: 25 str., 2006. Košir, M., Krainer, A., Dovjak, M., Kristl, Ž., Automatically controlled daylighting for visual and non-visual effects, Lighting Research and Technology, SAGE, l. 43, št. 4, str. 439–455, 2011. Krainer, A., Košir, M., Kristl, Ž., Dovjak, M. Pasivna hiša proti bioklimatski hiši, Gradbeni vestnik 57: 58–68, 2008. Krainer, A., Predan, R. Računalniški program (TOST) za izračun podatkov, potrebnih za končno poročilo oziroma dokaz o ustreznosti toplotne zaščite stavbe. Ljubljana, UL FGG, 2009. Kukec, A., Dovjak, M. Prevention and control of sick building syndrome (SBS), Part 1, Identification of risk factors, Sanitarno inženirstvo, ISSN 1854- 0678, dec. 2014, no. 1, vol. 8, str. 16–40, 2014. Kukec, A., Dovjak, M. Prevention and control of sick building syndrome (SBS). Part 2, Design of a preventive and control strategy to lower the occurrence of SBS. Sanitarno inženirstvo, ISSN 1854-0678, dec. 2014, no. 1, vol. 8, str. 41–55, 2014. LEED, Leadership in Energy and Environmental Design, povzeto 19. 11. 2015 po http://www.leed.net/, 2010. OSHA, Formaldehyde, Occupational Safety and Health Administration, povzeto 15. 1. 2016 po https://www.osha.gov/dts/chemicalsampling/ data/CH_242600.html, 2011. Pheasant, S., Ergonomics, work and health. Houndmills, London, MacMillan Press, 1991, 358 str. PURES, Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, Uradni list RS, št. 52/2010. Raw, G. J., Coward, S. K. D., Brown, V. M., Crump, D. R., Exposure to air pollutants in English homes, Journal of Exposure Analysis and Environmental Epidemiology, l. 14, S85–S94, 2004. Rio Declaration on Environment and Development, The United Nations Conference on Environment and Development, povzeto 17. 11. 2015 po http://habitat.igc.org/agenda21/rio-dec.htm, 1992. Salthammer, T., Mentese, S., Marutzky R., Formaldehyde in the Indoor Environment, Chem Rev., l. 110, št. 4, str. 2536–2572, 2010. Silva, D. A. L., Mendes, N. C., Varanda, L. D., Ometto, A. R., Lahr, F. A. R., Life Cycle Assessment of Urea Formaldehyde Resin: Comparison by CML (2001), EDIP (1997) and USEtox (2008) Methods for Toxicological Impact Categories, V: Re-engineering Manufacturing for Sustainability: Proceedings of the 20th CIRP International Conference on Life Cycle Engineering, Singapore, 529-534, 17.–19. april, 2013. SIST EN 12464-1:2011, Svetloba in razsvetljava – Razsvetljava na delovnem mestu, 1. Del, Notranji delovni prostori, 2011. SIST EN 15193: 2007, Energijske lastnosti stavb – Energijske zahteve za osvetlitev, 2007. SURS, Poraba energije in goriv v gospodinjstvih, Slovenija, Statistični urad Republike Slovenije, povzeto po http://www.stat.si/StatWeb/prikazi- novico?id=5495&idp=5&headerbar=4, 2014. Šestan, P., Kristl, Ž., Dovjak, M. Formaldehid v grajenem okolju in možen vpliv na zdravje ljudi, Gradbeni vestnik 62: 190–203, 2013. Tehnična smernica za graditev TSG-1-004:2010. Učinkovita raba energije. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor: 106 str., 2010. Török, T, Metoda za načrtovanje trajnostne stavbe, Diplomska naloga, Ljubljana, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo: 109 str, 2013. Tuomainen, M., Pasanen, A.L., Tuomainen, A., Liesvuori, J., Juvonen, P., Usefulness of the Finnish classification of indoor climate, construction and finishing materials: comparison of indoor climate between two new blocks of flats in Finland, Atmospheric Environment, l. 35, št. 2, str. 305–313, 2001. Uredba št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive sveta 89/106/EGS. Uradni list Evropske unije, L88, 4. 4. 2011. VELUX Daylight Visualizer 3. Računalniški program. Povzeto 20. 2. 2016 po: http://viz.velux.com/, 2016. Vovk, M., Priročnik za načrtovanje in prilagajanje grajenega okolja v korist funkcionalno oviranim ljudem, Urbanistični inštitut RS, 2000. WCED, Report of the World Commission on Environment and Development: Our Common Future, World Commission on Enviroment and Develop- ment, povzeto 17. 11. 2015 po http://www.un-documents.net/wced-ocf.htm, 1987. WHO, World Health Organization, Formaldehyde, Volume 88, 2-Butoxyethanol and 1-tert-Butoxypropan-2-ol, IARC Monographs on the Evaluation of Carcinogenic Risks to Humans, povzeto 15. 1. 2016 po http://monographs.iarc.fr/ENG/Monographs/vol88/mono88.pdf, 2006. Wikipedia, Sustainability, povzeto 2. 12. 2015 po https://en.wikipedia.org/wiki/Sustainability, 2015. Wikipedia, Sustainable development, povzeto 2. 12. 2015 po https://en.wikipedia.org/wiki/Sustainable_development, 2015. Yassi, A., Kjellström, T., de Kok, T., Guidotti, T., Basic Environmental Health, Oxford, Oxford University Press, 2001. ZGO-1, Zakon o graditvi objektov (ZGO-1), Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15, 2015.