НашшапкепБо^ Verla.g und Schrlftleitung. Klagenfurt, Biemarckrtng IS. Poetfaeh 118 ' B«EUfspreto (tea roniu* **hlbar) monatUch RM 1 — frel Haua (elnechlleBllch RM 0.20 ZuateUgebUhr AbbesteUungen der Zeltung rUr den nachfolffenden Monat werdan our actriftUch and jpur bU *. d«# laufendw llonaU angenmmnen Nr. 15. Kralnbnrg, dfn 33. Fehnmr 1944. 4. J ihrr'пт. Ponovni hnd zračni napad na London Obrambni uspehi ob Berezini - Podmornice so potopile 11 rušilcev konvoja , ^'"rkommando der Wehrmacht je dne februarja objavilo: Južno od Krivojroga, vzhodno od 2aško-južno od Berezine in jugovzhodno od so se izjalovili številni, deloma po oklopnjakih podprti napadi Sovjetov. So Vražnik je imel visoke krvave zgube. Pri nekem sunku oklopnjakov je zgubil 20 iz-№64 25 napadajočih oklopnjakov. V severnem delu vzhodne fronte so se naše divi zlfe v nekaterih odsekih po ukazu odstavi-le- od sovražnika, da skrajšajo fronto. Pritiskajoči boljševiki so bili odbiti. V južnem odseku vzhodne fronte sta se posebno odlikovali bayernska 97. divizija lovcev, ki jo vodi Generalmajer Rabe pl. Peppenheim, in vzhodnopruska 24. divizija oklopnjakov, ki jo vodi Generalmajor Reichs-"eiherr von Edelsheim. V Italiji trajajo premenljivi hudi boji v mostišču pri Nettunu. Naše čete so se ubranile več s podporo oklopnjakov izvedenih sovražnikovih nasprotnih napadov, uničile pri lastnih napadih eno sovražno skupino Jn južno od Aprilije obkolile neko nasprotnikovo vojno skupino. Silne probojne poskuse te skupine in razbremenilne napade smo zavrnili. Naše daljnostrelno topništvo je z dobrim uspehom obstreljevalo pristanišč. Anzio in Nettuno Na južni fronti je poteke) dan brez bistvenih bojnih dejanj. Dne 20. februarja so v opoldanskih urah napadle skupine severnoameriških bombni kov več krajev v Severni in Srednji Nem čiji. Po razstrelnih in zažigalnih bombah so nastale mestoma znatne škode, zlasti v Leip žigu. V zgodnjih jutranjih urah današnjega dne so skupine britanskih bombnikov ob strnjeni plasti oblakov izvršile zastrahovalni napad na prostor pri Stuttgartu. Zlasti v stanovanjskih okoliših mesta Stuttgart so bile povzročene škode in pri tem uničeni kul turni spomeniki, cerkve in javna poslopja. Sile naše zračne obrambe so pri teh napa dih, dasi jih je vreme močno oviralo, uničile 49 britansko-se verno ameriških letal, večinoma štirimotorne bombnike. Nemško zračno orožje je v pretekli noč: z močnimi odredi težkih bojnih letal znova napadlo London. Velike količine razstrelnih in zažigalnih bomb so zopet povzročile v obmestju obširne požara in razdejanja. Naše podmornice so v žilavih in težkih bojih proti sovražnim lovcem na podmornice in zaščitne skupine potopile 11 rušilcev konvoja. .•|Г шш?. Ж№^к#јА>&ЈЖ0#)2*%ак\^^ w Bolna skupina lapadnn od Crrkasoia osiobo'pna Podmornice so potopile dva nišllca, tovorne ladje-s 16.000 bft in tri druge ladje k dne 18 februarja Javljeni osvoboditvi za Novo angflo-amerlka n в ko vojno zločinstvo. Го глРЈП »vetu sloveli zgodovinski samostan Monte Cassino je 15. februarja poet«] žrt častitljive priče evropske kulture. %*■ cinično zlaganost in svetohlinska pojasnila, ■ katerimi vali anglosaško vodstvo krivdo na mene In moje vojake, morem izraziti samo najgloblji prezir. ^ Podp.: Kesselring, GeneralieldmarschalL S Strojnicami na pešce Berlin, 22. februarja. Potem, ko so britanski in severnoamerikanski piloti že večkrat napadli pred Rimom cestno železnico, so vrgli te dni na več krajih v mestu bombe in streljali s svojimi strojnicami na cestne železnice. V predmestju. Rima Grotta Feratta, so napadli s strojnicami množico, ki je čakala na nekem postajališču na cestno železnico. Sedem oseb je bilo takoj mrtvih. Mnoge so morali težko ranjene odpremiti v bolnico. Strahopeten napad na neoborožene ribiče Tokio, 22. februarja. Nek bombnik zračnega orožja Zedinjenih držav, ki se nahaja na Kitajskem, je napadel 12. februarja dva ne-oborožena japonska ribiška čolna v franco-sko-indokinskih vodah. En ribiški pamik s« le takoj potopil, drugega pa so z ognjem ix strojnic prevrnili. Kapitan te ladje, se je, po-, tem ko se je moštvo rešilo v rešilne čolne, neranjen potopil s svojo ladjo. Letelo Zedi. njenih držav se ni pomišljalo ter je obstre-Ijevalo moštvo v rešilnih čolnih s strojnicami, pričemer so našli mnogi ribiči smrt ali pa so bili ranjeni. Tri, ki so ostali pri življenju, je našel 14. februarja nek kitajski ribiški čoln, ostalih 17 članov moštva pa Je 16. februarja po petih dneh doeeglo fraooosko Indokino. Жиш 2. — štev. 15. KARA\VANKEN BOTE Sreda, 23. februarja 1944. Ponovna obramba imaqe pri Vilebskn Obkoljevalni obroč pri Nettunu preložen naprej - Križarka pri GaetI potopljena Oberkommando der Wehrmacht je dn# 19. februarja objavilo: Pri Krivojragu Je sovražnik ojačil svoj pritisk. Njegovih napadov, ki jih je vršil ves dan, smo se ubranili v trdih, premenljivih bojih in na raznih mestih prestregli globlje vdore. Zapadno od Cerkasov smo sprejeli nadaljnje dele z bojem osvobojene skupine, kljub težavnim terenskim prilikam in se u-branili številnih sovražnih nasprotnih napadov. Pri Vitebsku so naše čete v trdovratnih bojih v času od 2. do 16. t. m. vzdržale naval reč ko 50 strelskih divizij in številnih oklopnjaških skupin boljševikov In s tem v dru^, sedaj končani obrambni bitki priborile znova veliko obrambno zmrago. Sovražnik ]• utrpel najtežje zgube ljudi in materiala Naše zračno orožje je podpiralo obrambne boje z modnimi odredi bojnih in lovskih letal ter uničilo v zračnih bojih in s protiletalskim topništvom 102 sovražni letali. Med Ilmenskim in PejpuSkim jezerom t*r T prostoru pri Narvi smo tudi včeraj odbili močne, po oklopnjakih in bojnih letalcih podprte sovražnikove napade. V mostišču pri Nettunu še trajajo srditi boji ob ogromni udeležbi topništva, "г1 čemer je uspelo, preložiti obstreljevalni obroč do štirih kilometrov južno od Aprilije. S pomočjo oklopnjakov Izvajane sovražne na- sprotne napade smo odbili z visokimi nasprotnikovimi z gubami, in pripeljali ujetnike ter plen. Pri Cassinu je vrgel sovražnik т boj namesto od boja utrujenih Amerihancev Indijske čete, ki so se ves dan. zaganjale т višinski blok pri Cassinu. Vse napade smo odbili, nekaj vdorov pa takoj odstranili s protisunkom. Nešteto mrličev leži pred našimi položaji. Kolodvor prt Cassinu je večkrat menjal posestnika In ostal dokončno v naših rokah. Tam se je posebno odlikoval težko ranjeni PionierzugfUhrer 211. grenadir-skega polka Feldwebel Hoffmann. Južno od zaliva pri Gaeti se je včeraj po detonaciji pogreznila neka sovražna kri- žarka. Zračno orožje je ▼ pretekli noči znova izvršilo z močnimi odredi težak napad na London. Z v masah odvrženimi razstrelnimi in zažigalnimi bombami so bili povzročeni obsežni oožari in razdejanja v obmestju. Ploska o terorističnih napa# Helsinki, 22. februarja. »Propagandno bombardiranje, ki ni zasledovalo nobenih vojaških ciljev, marveč, kakor povsod tudi na Finskem zasleduje s svojim zločinskim terorjem samo to, da utrudijo domovino za fronto, nima nobenega vpliva na razpoloženje finskega naroda«, izjavlja »Karjala« v svojem današnem uvodniku. Tudi ti napadi — pojasnjuje finski list — ne bodo oslabili volje finskega naroda za obrambo, marveč samo še ojačili. Ponesrečeno snubljenje za Moskvo Prikriti manever Moskve okusno okrašen - Resničen položaj Sovjetske zveze Bern, 22. februarja. V nekem goyoru, ki »o gm prenašale vse radiooddaje Zedin]*-nih držav ]e skušal član vojno-iniormacijske-ga urada Spewack nastopiti proti nezadovoljstvu raznih ameriških krogov nad do*#-daj vidnimi učinki teheranske konference, pri čemer |e dal nehote vpogled ▼ razmere v Sovjetski zvezi. Obrambna zmaga pri №kopolu Uplenjenih 1754 oklopnjakov, 533 topov In številno orožle In vojno orodje Oberkommando der Wehrmacht je dne 18. februarja objavilo: Jugovzhodno in severno od ^rivojroga so Sovjetl včeraj z močnimi silami pehote in oklopnjakov prešli v napad. Razvili so se hudi boji, ki še trajajo. Posebno v nekem vdor-nem mestu jugovzhodno od mesta se bijejo srditi boji. V hudih bojih v prostoru pri Nikopolu so divizije ii Ostmarke, Bayerna, Rhein-West-ialen, Mecklenburg, Pommner in OstpreuBen pod poveljstvom Generala der Gebirgstrup-pen Schftrnerja in generala Brandenberger-ja, Mietha in Kreysin v času od 5. novembra 1943. leta do 15. februarja 1944. leta v napadu in obrambi preprečila močne prodorne poskuse boljševikov, često s hladnim orožjem, in jim prizadele visoke zgube. Pri tem je bilo uplenjenih ali uničenih 1754 oklopnjakov, 533 topov, številna druga orožja in drugačno vojno orodje, po orožjih pehote je bilo sestreljenih 56 sovražnih letal. Naše zračno o rožje je pri teh uspehih bilo odličpo udeleženo, ker se je bojevalo z močnimi odredi bojnih in borbenih letal.* V prostoru zapadno od Cerkasov smo se ubranili silnih sovražnih nasprotnih'napadov in vzpostavili zvezo z neko te več tednov odrezano močnejšo nemško bojno skupino, ki se Je prebila do odredov oklopnjakov, ki so nastopili za njeno rešitev. Južno od 11-menskega Jezera smo zaradi skrajšanja fronte po porušenju vseh vojaških naprav in ne da bi nas sovražnik oviral, izpraznili izpostavljeni lok fronte z mestom Staraja Rusa. Zapadno od Ilmenskega jezera in na fronti do Pejpuškega Jezera ter pri Narvi so Sovjeti brezuspešno napadli na več mestih z močnejšimi silami in s podporo oklopnjakov. Pri tem smo odstrelili 36 sovjetskih oklopnjakov. V tem prostoru se Je odlično izkazala pommemska 12. divizija oklopnjakov, ki jo vodi baron Bodenhausen. Južno od Rima napreduje naš napad za zoženje mostišča pri Nettunu v žilavih bojih: podpirajo ga močne sile, topništva In zračnega orožja. V pristaniščih v Anziu in Nettunu so bili provzročeni močni požari in porušenja. V Cassinu se naši hrabri grena-dirji odvrnili vse sovražne napade In na več mestih vrgli sovražne bojne skupine z visokimi sovražnikovimi zgubami zopet nazaj. Nad ozemljem Italijanske fronte smo včeraj sestrelili 18 sovražnih letal. Lahke nemške pomorske bojne sile so 16. februarja v večernih urah uničile severno od otoka Elbe 2 britanska topniška brza čolna. Bolgarlla se bo branila Sofija, 22. februarja. V okviru neke akcije bolgarske vlade za poglobitev čuta narodne povezanosti zedinjenih bolgarskih pokrajin se vršijo po vsej državi javni shodi In kulturne prireditve. Na shodih mnogokrat govore člani ylade o aktualnih vprašanjih notranje in zunanje politike. Tako sta sedaj govorila na več shodih v provinci notranji minister Christof in poljedelski minister dr. Beškov, pri, čemer je bila poudarjena osnovna misel, da Bolgarija na sahtava tuilh ozmz^ melj, toda tudi ni pripravljena, opustiti svojo končno priborjenonedinitev, marveč j* veliko bolj vsak čas pripravljena braniti svoje sedanje meje do zadnjega. Ce se,. Je poudaril minister Beškov, sovražniki predajajo upanju, da bodo povzročili s svojo brezvestno propagando ali mogoče z bombnim terorjem kapitulacijo bolgarskega naroda In da bodo mogli razkrojiti njegove notranje moči, Je to neko popolnoma napačno upanje. Da pa se današnja zedinjena Bolgarija obvaruje In volilo kralja Borisa ohrani kot zapuščina bodoči generaciji, j« potrebno, tako Je poudaril minister, da se zbere ves marod okoli vlade. Ura Je resna in treba Je biti pripravljen stopiti oborožen v bran. Spewack, ki se je vrnil z nekega večtedeo-skega bivanja v Moskvi, kamor je spremljal novega poslanika Zedinjenih držav Harrima-na, je skušal dopovedati svojim poslušalcem »da se Sovjetska zveza ne bori za marksizem«. Dokaz za to je nova sovjetska narodna himna, ki komunizma niti ne omeni. Vsekakor je pozabil pripomniti, da so obdržali tudi »Interna Ajonalo«, kot simbol komunistične stranke, da v Sovjetski zvezi tudi nadalje odloča izključno ta stranka. Bojazen širnih amerikanskih slojev, da bodo Izrabili Sovjeti ta prikrivalnl manever z zrah-Ijanjem Sovjetske zveze v »avtonomne države« na povojnih konferencah zato, da bodo pregovorili Zedinjene države, je odbil z naslednjimi besedami: »Ne vem, ali štejejo na mirovnih konferencah '— pa če pristne ali ponarejene — nosove«. Tu se torej Spewack ne upa odkrilo povedati, če je zadnji sovjetski ma:never pristen ali ponarejen. Ce je pri tem mislil na krive nosove? V Zedlnjenih državah |е danes zelo raz-iirjeno mnen)e — |e pojasnjeval dalje —, da jedo Sovjeti naše maslo. K temu pa lahko mamo pripomnim: »Nobenih Sovjetov nisem videl, ki bi jedli naše maslo. Nasprotno pa ■•m. videl dolg* vrste Sovjetov, ki lo čakali na črn kruh ia marsikateri je ta kruh na mestu anedel, ne da bi te popre je vrnil domov. Sovjetska armada ima sicer nekaj masla od nas in tudi nekaj naših Ivtomobilov^ letal in topov.V nasprotju L New Toi^om ni v Moskvi barov in restavracij. Trgovine so prazne. Nimajo niti premoga niti olja za kurjavo. Kurijo г drvmi, če jih dobe«. Resnično »raj«, xa katerega snubi Mr. Spewack. Svarilni signal Iz Hungerburga Reval, 22. februarja. Boljševiški umor v Hungerburgu, kjer je celotno estonsko prebivalstvo, ki je še ostalo tam, postalo žrtev terorja, je z nedvoumno jasnostjo pokazalo estonskemu narodu In s tem tudi drugim vzhodnoevropskim državam, da se boljševizem do danes, kljub vsem zatemnitvenim manevrom niti za božjak nI spremenil. Časopis »Šakala« piše, da je umor v Hungerburgu resno svarilo za tiste bolj oddaljene države, ki si menda še niso na jasnem, kaj to pomeni, če preplavijo boljševiki neko državo. Boljševizem pomeni smrt in uničenje vsega dostojnega. Vsak Estonec mora priznati,, da more rešiti sebe in svoj narod pred poginom le s tem, če bo stopil z orožjem v roki proti morilcem z Vzhoda. Dn* >8. februarja, šest mesecev po smrti, se bodo vršile po vsej Bolgariji žalne spominske manifestacije za kraljem Borisem III. C ZRCALO ČASA ) T Kairu j* Mohamed Л11 Aluba paša ustanovil novo . opozicionalno stranko, katere program se razlikuje od vseh doslej v Egiptu obstoječih strank. Zahteva namreč, da mora Egipt postati popolnoma svoboden in neodvisen. Wendell WiUki* j* objavil v ponedeljek zvečer oficialno svojo kandidaturo kot republikanski kandidat za predsednika. Tudi gouverneur John Bricker Iz Ohia se poteguje za kandidaturo republikancev. Kot se j* v Washingtonu v ponedeljek zvečer zvedelo, bodo poslale Zedinjene držav* tehnično odposlanstvo, sestoječe iz specialistov za poljedelsko gospodarstvo, rudnik* itd. v Abesinljo. Torej bo Abesinija vključena v izžemalni sistem Wall Street a. Pri britanskem terorističnem napad« na Berlin v noči na 16. februar Je odstrelil Hauptmann Erhard Peters, Staffelkapitftn nekega nočnega oddelka v teku ea« ur* pet štirimotornih bombnikov. Rim morajo po osvojitvi zasesti čete ii» cev, izjavlja londonski časopis >Cavalcade<4 Kar bi še zapustili židovski roparji umetnin in britsko-severnoamerikanski teroristični bombniki v tem središču antike, bi torej pre« dali črnim kluturonoscem. Kot poročajo iz Moskve, se bodo prtreAU reti« meni Peter. »AH j* še kdo prekršil ta običaji?« »Da. že In kar fe nenavadno, je to tudi prineslo nesrpčo Sestra' očeta sedanjega grofa Kutiialvija, komtesa Teresa, se Je požvižgala да srečonosno posteljo Donne Dlan« кл vee dr«ila«ke oblteje. ц ■ m- kim Igralcem, se z nJim poročila in končno jo je njen mož po šestletnem nesrečnem zakonu v napadu besnosti umoril.« »AhI« zine Peter, potem pa reče odkrito: »Veste, kapitan, takih neumnosti ne verjamem. Postelj ostane postelj, In ves tajin-»tvenl čar o taki srečonosnoetl in take dalje, — vse to ml ne vzbuja spoštovanja. Vsekakor se ml pa zdi ta običaj zelo romantičen. In končno so pač mladoporočenci, ki prebijejo prve noči svojega zakona v postelji te Donne.« »Bautt, moj dečko — saj vendar dovolite, da vas tako imenujem, kajti ugajate ml preko vse mere —« govori resno kapitan Ratke, »prosim ne govorite o nesmislu in tajinstve-nem čaru, kar se tiče postelje DOnne Diane. Ne, Bautz, to ne smete! Verjemite staremu pomorščaku, ki Je potoval mnogo po svetu: v vsakem starem sporočilu, pa če je se tako tajlnstveno in neverjetno, tiči košček resnice. Na vsak način sem o tem prepričan, da bi postala Fani in vaš prijatelj Barna v tem zakonu prav nesrečna, če se ne bi držala običaja Kutlfalvljev«. »No, da«, se izmaže Peter »pravijo, da so stvari med nebom In zemljo in tako dalje. Toda mislim, da moram sedaj oditi. Iskrena hvala za vse, kapitan, zelo se že veselim, ko vam bom mogel pri poroki zopet stisnil roko.« »Tudt mene bo veselilo«, me prisrčno zatrjuje kapitan. Pospremil je mladega moža т vrt, kjer pa je Peter zaman poskušal zopet spraviti voz v tek. »Tu se ne da nič storili«, se obrne k Rat-keju, »Ta koreta se je pa menda pokvarila. Kaj naj sedaj storim?« »Pustite ta zaboj tukaj vsldran«, predlaga kapitan Ratke. »Tam ▼ gradu Imajo dva Izkušena šoferja, ki boat* vaš čol« zopet ipra-vila ▼ tek.« ^ »Ali še daleč do gradu KAhalom?« po tzvmdule Peter. »Dvaiset minut peš«, reče kapitan. »Toda počakajte, imam kolo v hiši. Posodim vam ga In vi ml ga pošljete potem ■ šoferjem« na- M).« »Lepo, kapitan«, se razveseli Peter, in Ratke je odšel v hišo in pripeljal precej zarjavelo, starodavno kolo. »Tako, mladi prijatelj«, reče. »sedaj dvignite sidro In vzemite smer vzhod-severo-vzhod, pa boste pristali v gradu.« »Najlepša hvala«, d6 Peter, Vzame kolo In odide na cesto. Ratke mu sledi m skrbno svetuje: »Ne vozite se prehitro, kajti veriga kolesa ima navado, da tu in tam odskočl z zobnika.« Peter pokima. »EhoJ«, se zavihtl na sedlo in odpelje. Muzajoč se odmaje kapitan Ratke v svojo hišo. Hišni komornlk v gradu Kfthalom, Varga Je z nagubanim čelom opazoval prikazen na kolesu, ki se Je zadovoljilo žvižgajoč pripeljala po poti skozi park in ustavila pred širokim stopniščem, vodečlm v grad. »Dobro jutro, moj sin«, spregovori Peter dobrodušno, ter nasloni karjavelo kolo na eno Izmed lavorjevlh d reve#, ki lo stala na desno In levo stopnišča. »Cesa želite prosim?« poizveduje hišni komornlk ter ogleduje zarjave , vehlkel s pogledom, polnim studa in odpora. »Imenujem se Bautz«, reče Peter. Otrese prah z hlačnic In se zopet vzravna. »Saj sem menda prišel prav? Grad KAhalom kajne?« »To je grad KAhalom, popolnoma pravilno«, odvrne hišni komornlk hladno. Znova opazuje zarjavelo kolo ki se Je čudno odražalo od okolice in učinkovalo kot strgan potepuh. Nato je žaljivo pokašljal in zvišks vprašali »Ali bi mi hoteli povedati vzrok svojega prihoda. To je privatna posest, v kateri se trenutno nahajate^. »VI ne bi imeli«, reče Peter potem, ko je n hip tehtajoče opazoval vltokostnega dvornega upravitelja, »nositi preče po sredi. Radi tega postane vaš obraz preširok In posle, dlea tega Je zopet, da učinkuje nesramno. Preložite" enkrat ргчбко na levo s^ran Mislim, da bi tako pridobili privlačnejši "Izraz. Toda to naj bi bil z moje strani samo dobro mišljen predlog«. |D«I1« prtbodatt^ Sett« S. — Nr. 15. Feuersbriinst« hell erUudiUt geweten. F.ine Anzahl dcr vielen Bran-de »ei so ausj^ebnt gev/as^n. daS sie die Stadt weit unvher erhcllten. In der jr. пгеп Stadt «eieD viele zueamoienjeftiirztf Gebaude lu verzeichnen. Neae Eichenltrabtroger Fohrerhattptqciartier, 18. Februar Dcr Fiihrer ver-lieh das Eichenlaub zum Ritterkreuz des F.isernen Krenzes an General der Artillerie Robert Marti-nek, Komniandicrcnden General des 39. Fanzerkorps, als 388, Soldaten, m Leutnant Josef S di n e i d e r, Kompaniefuhrer in einem bayrisdien jagerregiment, als 389. Soldaten und an Feldwebel Walter M o e s e, Zugfiihrer in einem Breslauer Jagerregiment, als 390. Soldaten sowie an f^-Brigadefiihrer, Generalmajor der Waffen-ff Theodor W i s ch. Kommandiur der ff-Panzerdivision „Leibstandarte Adolf Hitler", als 393. Soldaten der deutsdhen Wehrmadit. Neue Ritterkreuztrager Berlin, 22. Februar. Der Fuhrer verlieh des Rit-terkreuz des Eiscrncn Kreuzes an Hauptmann Siegfried M 0 1 d e n h a u e r. Bataillonskommandeur in einem Grenadierregiment; Feldwebel Josef Schmied, Gruppenfiihrer in einem Piomerbataillon;. Obergefrei-ten Heinz Reichmanns, MG-Schiitze in einem Jagerregiment Der Fiihrer verlieh feme; das Ritterkrenz dee Eisemen Krenzes an -Hanptsturmfiihrer Hang-Joachim Ruehle v. Lilienstern, Bataillcns-fiihrer in einer ^f-Freiwilligen-Panzergrenadicr-Brigade, ^{-Stnrmbannfiihrer Herbert Kuhlmann, Fiihrer eines Panzerregiment.4 in der -Panzer-division ..Leibstandarte Adolf Hitler", -Unter-sturmfiihrer Helmut Wendorff, Zugfiihrer in einem schwcren Panzerregiment in dcr -Panzer-division „Leibstandarte Adolf Hitler", nnd auf Vorschlag dee Oberbefehlshabers der Luftwaffe, Reichsmarschall Goring, an Oberleutnant H o 1 s ch, Flugzeugfiihrer in einem Sturzkampfgeschwader, sowie en "Wachtmeister Sdn eider Flakkampftruppen-fiihrer in einem Flakregiment. Das Ritterkreuz nach dem Tode Berlin, 22. Februar. Der Fiihrer verlieh auf Vorschlag des Oberbefehlshabers der Luftwaffe, Reidis-marschall . Die strikte Djrchfiihrung dieses ®®fehle ist d u r di Hie zustandigen ^'■PPtnfiihrer und besonders e i n * e-•®ttte Absperrposten der Feldgcndar-7 ® ' standi; iibcrwadit worden. Idi d e r E r la u b L I f. im Notfall Wwerverwundeie roriibergehend im -'®ster unterznbringen. 1st bis z u r ®robardlerung kein Gebranch g t-worden. Dagegen wurde zahireichen Ita-^fiischen Fliichtlingen gestattet, »ich In .den Schutz "5' Kloster: 7,u begcben. Am Angriffstage belanden '•di daher mehrere hundert Fliichtlinge in dei Abtei. im Verfrauen anf die Heiligkeit des geisflichcn °Wirke nnd seine NeutnaHsierung da.4 Kloster »Is AstI anfgesucht hatt?n. Um die in dem Kloster be-Jndlidien unersetzlichen Kultunrerte insbesondere Bibliothek. anf alle Falle sidier^ustellen ist be-''its vor langerer Zeit ihre Oberfiihrung durch deut-sche Truppen In die Vatikanstadt vorsorglich diirch-((liihrt worden. .£jne ungeheuerlidhe Zweckluge 3. Die Beheuptung, daB das Kloster »um .^tarksten "flilleriesperrfort der Well" ausgebaut worden set, tine ungeheuerlidie Zwedtliige. 4. Дџј, die weiteren Behauptungen, daB die Abtei Дад 2U ihr gchorende Gelande zu sonstigen mili- ''"»dien Anlagen, MG-Standen. Artillcriebcobach-'['"tHtellen usw, benutxt oder ausgebaut worden sei, *'»den lediglich die ncch im Kloster verbliebenen We«die und die italienisdien ZlTilflOditlinge. ^'inwandfrtie Zeugenerklarungen 5. Die Tatsadie, daB sidi im Klosterbereidi kein demscher Soldat aufgehaltcn hat, wird durch die ''r>''''"4den sdiriftlichen ErklSrungen erhSrtet. p Abt des Klostcrs Monte Cassino. Bischof vreeori. erklarte: „Ich bescheinige auf Wunsdi, dafi sich Im Kloster von Monte Cassino kein deutscher Soldat befand oder sich befindet. Gregorio Diemare 15, 11. 1944 VescoTO Abate di Monte Cassino." Der Verwalter der Abtei von Monte Cassino, Don Nicola Clement!, und der bischofliche Delcgierte des Verwaltungsbljros der Diozese von Monte Cassino, Don Francesco Salronio erkWrten „Don Nicola Clement! Verwalter der Abtei топ Monte Cassino, und Don Francesco Salconio, bi-sAoflicher Delegierter des Verwaltungsburos der Diozese von Monte Cassino, die sidi vom Bomben-angrlff vom 15, Februar gerettet haben, durch den die ganze Abtei zerstort wurde, erklSren, dal( Im In-nern des Klosters und in seinem ganzen Umkreis keine deutschen Verteidigungsanlagen oder Truppen oder Kriegsmaterial irgendwelcher Art vorhanden waren. 16. II. 1944 Dob Nicola Clementi, Verwalter der Abtei von Monte Cassino Don Francesco Salconio, BischoOicher Delegierter des Verwaltungsbfiros der Diozese von Monte Cassino." Nach iei nunmchr erfolgten Vernichtung der Klostcianlagen ist die Einbeziehung des Kloster« Monte Cassino In die deutschen Verteidigungsanlagen ein militarische Selbstverstaodlichiieit Niemals Truppen in Castell Gandolfo 6. Die papstliche Resident Castell Gandolfo, die gleichfalls von anglo-amerikanischen Bomben anje-griffen und schwer beschadigt worden ist und wobei iiber 500 Personen, darunter 16 Klostersdwestem, getotet wurden, ist niemals durch deutsdie Truppen bclegt gewesen. Die Exterritorial!tat dieses Gebietes 1st gam besonders geaditet worden, 7. Idt stelle sorait als der Tertntwortlidie Ober-befehlshabei in Italien fest: Eine kulturlose amerikanische Soldateska hat in ohnmaditiger Wet eines der kostbarsten Baudenkmalet Italiens sinulos zerstort und italienisdie ZivilflSchtlinge — Manner, Prauen und Kinder — dnrdi Bomben und Artilleriefeuer erschlagen. Demit ist wiederum erwiesen worden, daB die angelsadisisdie und bolsdiewistisdie Kriegfiihrang kein anderes Ziel kennen, als die ehr-wiirdigen Zengen der europaisdien Kultur in Ternidi-ten. Fur die zynisdie Verlogenheit und die sdiein-heiligen Erklarungen. mit deneo die angelsachsiscbe Fiihrung die Schuld mir und meinen Soldaten zu-schiebt, kann ich nur die tiefste Veraditung zum Ausdruck bringen. ^ gez.; Kesselring, Geoeralfeldmarscfaall. Regen von Spieng-und Biandbomben au' London Starkes Edio der ausiandisctien Presse zum letzten Luftangriff auf die Themsestadt i a m » r C. Madrid/22. Februar. Der dcotsche Luftangriff auf London ki der Nacht zimd Samstaj hat in der Ma-driifer Offenilichkeit ein »tarkes Echo gefunden. Die Tatsache. daB der englische Nachrichtendienst sich veranlaSt jjeschen hat das Schweigen iiber die Wir-кипј! der dculschen Luftan^riff« auf I.ondon zu bre-chen tind ZHT.usfben deB die SchrcAenstftgc vpn 1940 uiedcrjekehrf seien. wird in Spanien als un-triigl:che.» Zeichen fiir die Schwere der Angriffe eum-ge'egt. In militarijchcn Kreisen Madrids stellt пмп fest, daB sich der Glaubw- an die unge.schwachte Wchr-kraft Deutsclilaud.4. dst die den Ncutralen seit iiber einem Jahr immei wieder .eingeimpfte Behaup-tung zusammcngebrochen daB Deutachland militarisch .in den letzten Ziigen liege." Die gleichen Kreiee dee englischen Kulturin«titut» und der englischen und amerikflnischen Botschaft in Madrid die bishcr einen kiinstlichen Optimismua ubcr einen angeblich bevorstehcnden S leg iiber Deutschlend «uszustrah!en versuchten. zeijen seit 14 Tagen wegen der Hiobsbot£cha[ten au« London Starke Niedergesdilagenheit. Infolge der ntrvSsoi Stimmung unter den in Madrid l«benden Anglo-Amerikanem eickern Nadirichteri an die OffentliA-keit. die erkennen lassen daB die Auswirkungen des letzten Luftangriff« auf London weit sdiHmmer gewesen sind als sie das Reuterbiiro zugcgeben hat. Unter anderen sollcn zahlreiche Gas-, Elektrizitatc-, Telefon- und Wasseranlagen London: stillgelegt wor-sein. Die Losch- und Rettungskolonnen konnten Teil nicht in Tatigkeit treten, well ihre Unter-kunfte zerstort wurden, aus anderen Stadten muBie sofortige HilTc engcfordert werden. , Londoner ,.YA"-Korrespondent, Aesia, schreibt, ee sich nm den am fntechlc.'weiisten durchgefiihr-ten und sdiwersten Angriff seit Kriegseintritt der bowjctunion gehandclt habe. Zum ersteimial, so 'die deutsdteo Leuchtkujela und die irusen dazu bei. eine wahre Blitz- schreibt der spanisdie Korrespondent. habe er wieder den Atem angehalten wfgen des un-geheureD MotoreDgeheuls. Stodiholm, 22. Februar. „Aftontidniogen" schreibt zum letzten Luftangriff auf London, daB die deutschen F!u(%eu;e in mehreren Wjllen. haapt«achlidi au» nordwestlidier Richtung. ansriffen. Der F?uer-losdidifnst habe die vielen Fenersbriinste, die «n zahireichen Stellen entstanden eeien loedien miiesen, Wie der Londoner Nachrichtendienst berichtet, er-lebte London eine Nacht die an den ,,B 1 i t z" vor d r e i Jahren erinnerte. Der rote Feuerscheiu, Scheinwerfer atmo.sphare heivorzuruien. Die Stockhoimer Morgenblitter brin*cn am Sonn-tajj ausfuhrliche Berichtc ihrer Korrespondenten iiber den letzten deutschen Luftangriff auf London. Ober-einstimmend ?ird hervorgeJioben, daB. d i e g e r -A n-griff der schwerste seit iiber zwei Jahten war. Den deutschen Flu-gzcugcn sei es ge-lungen, wiederum bus zum cigentlichen London vorzu-stoBen. wo groBe Feucrsbriinste entstanden. D« Londoner Korrespon(knt von ..Dagens Nyheter" gkubt. daB die Sdiiiden beinabe g a n z GreB-London betroffen haben. wihrenJ die nmliegenden Landbezirke milder weggekommen seien. Die Intensitat und da* Erjebnis des Angriffs bestatigten. wie man ee in London hcrvorhcbt. die stcts bestiitigte Auffassung an offizieiler Stelle. daB die Deutschen in der La.ge seien, starke Angriffe gegen England amaetzen zu konnen. Der Berichterstatter von ,,Svei>ska Dagbladet" be-zeichnet die AngriffsnacHt als eine schwere Nacht fiir die Bewohner London«, spricht von einem R e g e n von Spreng- und Brandbomben und ge-waltigen F-euersbriinsten, die man auf weite Entfernung wahrnehmen tonnte. Per Korrespondent schiWert dann eine nachtlidie Fahrt durch London Manche Bezirke seien durch die Liikns \i*4xf'liT5rh!iMiI Aiifhcbt^n J OEUTSCH METHODISCH UND PRAKTISCH Deutsche Spradiedce II. Der Wolf, und dor Kranich Einem Wolfe war ein Knochen im Schlunde I ^"cken ceblieben; er versprach daher einem l^faaich eine Belohnung, wenn er ilim mit i ^inem Schaabel den Knochen aus dem Halee Der Lenghale tat es und forderte nun 'eioen Lohn. Da lachte jener, fletachte die ^4hne und eagle: *Als Lohn ist schon das dich 3:enug_ daB du delnen Kopf aus dem °&chen und den Zahnen des Wolfes hell und ^Oversehrt wieder heiauegebracht hast.< Derartlgen Dank statten manche Menschen "♦"■en Wohltfttern ab. Asopieche Fa bel. Krantch, der — žerjav Im Kf'hlunrie stecken bleiben — obtiftati V grlu *• Bchnabel, dw '— kljun 4. C us dem Halsc Ziehen - potegniti iz grla (vratu) 5. Langhals, der — dolgo vrat ec 6. die Zahne fletschen zobe kazati, režati se 7. heil — zdrav, cel, nepoSkodovafi 8. herausbringen — prinesti ven 9. derartig — tak 10. Dank abstatten — zahvaliti se Iv«»rnpn Sle die«* 10 W6rt<*: oft — češče, bolj pogosto ofter večkrat oftmals —■ večkrat, pogoeto ohne — brez Ohnmacht, die — nemoč, omedlevlca, Đ«3saveet ohnmSchtig werden — omedleti Ohr, das — ul»o Ohrfelgc, die — zaušnica Operngucker, der — kukalo Opfer, dae — žrtev, daritev 12. Wenn Sie in die Oper gehen, vergeasen Sie den Operngucker nlcht. 13- Im Kriege muB jeder sein Opfer bringen Waa macht die Frau tm Haushalt? Kaj dela žena v gospodinjstvu T Die Frau kocht — žena kuha nftht šiva strickt — plete stlckt — veze hakelt -— kleklja beseert Klelder und WSeche aua — popravlja obleke In perilo etopft StrUmpfe imd Sockeo — krpe nogavice |n kratke nogavice ''^scht -— pere ^жтжжжо Marokanski sultan Mula} lamaU, brat ueta-novitelja dinastije Fllali, je pred 250 leti priredil največjo nuioStveno svatbo. Ker si je hotel vzgojiti gardo iz močnih, izbranih mož, je dal polovitlvsenegalskih pragozdovih desettisoC dobro raSčenih mladih črncev in ravno toliko zdravih postavnih črnk. 29. marca 1690, ko je prispela karavana v Meknes, južno glavno mesto aultanata, so priredili poroko in Mulaj Is-mail je tudi Se učakal, da je mogel Izbirati iz otrok ulovljenih črncev najlepše In najmočnejše fante za svojo osebno gardo. Danes ima teh 10.000 črncev iz leta 1690. okoli en milijon potomcev. Kot puriM-ajo iz Kulra so se pojavili v Sudanu veliki roji kobilic, ki prihajajo v smeri iz Rdečega morja in so že povzročile v prl-merju veliko škodo. Milijoni kobilic so leteli preko delte reke Baraka kakor preko province Tokar in so se bližali gornjemu Egiptu. Invazija kotolHc se je vrSlla tokrat po nenavadni poti preko Egipta, medtem, ko je prišla .sicer navadno pieko Stnaj.skega polotoka. V Hedžanu uničuje trenutno 1000 angleških vojakov roje kobilic, ki vdirajo že v Sudan. Strokovnjaki eo ugotovili, da ae n*« vattkl гЛоН koMU« vnklta Ажажа# M. Ж*јпј# ш- Mittelmeerstlitzpunkte Her USA? rd. Bern, 22. Februar. (Eigenbericht.) Eine bczeichnende AuSerung, die ebenso die Unersatt-lichkeit des USA-lmperialismus wie seine Ab-sicht der ailmahliclien Verdrangung England« aus alien seinen bisherigen Positionen und Einflufi-gebieten aufzeigt, fiel im nordamerikanischen Senat. In bciden Hausern des Parlament« wurde die Schaffung eines Sonderausschusses zur Unter-suchung der Erdblprobleme beantragt. Die Ver-aniassung dafiir war die Empfehlung des Truman-ausschusses, die USA sollten hinsichtlich der Ent-wicklung (f. h. Ausbeutung) von Erdolvorkommen eine endgultige Politik festlegen. Der Senator Brewster, Mitglied des Truman-Ausschusses, erklarte, der AusschuB solle sich sofort mit dem (von I ekes schon bekanntgegebenen) Projekt einer Rohrenleitung quer durch Arabien befassen. Da-be i fiihrte er wortlich aus; „Meiner Ansicht nach miiftten wir dariiber unterrichtet werden, welche Abkommen die Regierung mit den Briten So-wjets und Mohammcdanern getroffen hat. Wir mii.ssen femer wissen, ob wir eine Flotte fiir das Mittelmecr aufstellen und einen Marine-stiitzpunkt einrichten werden, um unsere Ka-pitalsanlagen zu schutzen. Ce greste v opero, ne pozabite kukala V vojni mora vsak po svoje žrtvovati bUg-elt — lika rollt — m Miga kehrt aus — pometa staubt ab — pobriše prah (ometa) klopft die Teppiche — iztepava (izpraii) preproge , « biirstet die Kleider aus (iz-)krtaii obleke bohnert den Boden — ložči tla macht den Kaffee — napravi kayo macht im Ofen Feuer — zakuri ▼ peči liiftet die Zimmer — zrači sobe r.sw. usw. — itd. itd. like invazije so bile ugotovljene т letih 19X2. in 1920. Cerkvene orgije nekega danskega meateca so že dalj čaea bolehale za skrivnostno boleznijo. Vedno manj glasov so dale od sebe. Piščalka za piščalko je izdihnila svojo dušo, dokler ni nekega dne izdihnila tudi zadnja svojega glasu. Ko pa so nedavno glasbilo razstavili, da bi ugotovili vzrok te onemoglosti, so naleteli na Izredno množino miši, ki so se u-domaCile v drobovju orgel j. Ce se tudi večkrat pripeti, da starejši ljudje ne slišijo tako dobro kot. mladi, vendar to nikakor ni še pravilo. Preskušnja'slušne možnosti, ki so jo izvedli pri osebah od 25 do 45 let, je pokazala le prav majhne razlike. Tako so onako OFtro' slišali v raznih visokostih proiz-vajane glasove oktave, le v nekaterih primerih so določene glasove mlajši ljudje slišali nekoliko natančneje. Med razgovorom »ploh ni bilo nobene razlike. lati uspeh J« bil pri poekušanju glart>e v koncertni dvorani, čeprav so mlajši letniki povedali, da so slišali gla@bo nekoliko »sljajnejSe«. Samo v gledališču je bilo ':tnre.1.^im IjudPin tn pa tam t-ži n-'.'inV'o n-zumeti vsako besedo. Iz piimeijav se da torej sklepati, da se alušna možnost normalnih starejMh ljudi le prav bmUo гагИкцј* od 4# Ш nriaJN у Vod bter * i Ich Wlirde Sie geme After sehen. ■ PrUher kam Kari selten jetzt kormmt er i oft ■ kh h^hc Sie oftmals gcbeten, die, nicht tun 4. %ne dlch kann ich nicht leben! e. 5' Уегилк ia »ine tiefe Ohnmacht v^uen werden lelchter ohnm&chtig #1# T. ^er Г« tat kedn Onmd. die Ohren htngem au 9 iterlft his iiber di« Ohren In Scliulden. Xo. li? i?" ;:u Oil:en g( Xoi.inirn, dafi ■ • ■ "ler predigt тал tauben Ohren w Irech wurde, htiba Ml Шш S^tse dam: Red bl yam večkrat videl Prsj je Karl prišel redkokdaj, »daj prihaja Cesto VečkiRt sera vas prosil, da bl ne storili tega Brez tebe mi ni živeti! Globoko 8e je onesvestil 2ene omedle preje (hitreje) ko moški N1 nobeneca razloga pobeciti ušem* (glavo) ZpdcJSen je preko uSes ■ >liS 1 (r:vid:i) ж':п. da .. Tu propoveUuJoS gluhim užesom (mečeš bob ob eteno) ^ poetal predrxMi (ne«ramen\ aem gt ttdbtril M vb» f r StMn t. — ft*r- K A R \ \ \ K F N BOTE Sreda, 23. februarja 1944. LJsoclo Imiefice l'l]ilke l^ Jartonoife SPISAL KPI&G^-hibRICHtfck KARI QTiQ ZOTTMAMN COPYRIGHT BY OEUTSLHER VERLAG, BERLIN 13 Tu jp p'ihrumal zopet nek drugi, v visoko dvignjeni pesti dižeč ble čzč handžar, ki si ga je porinil v truplo, ne ca bt potoki krvi pordečili njegova oblačila. Eden Izmed njih je tolkel s svojim bodalom na gole prsi, da' je koža razpoCila in da sđ tekle preko njegovega mesa svetle kivne proge kakor udarci z bičem, še eden je planil iz vrste, njegova prsa so stokala Se >uah — uah — uah«. Nisem vedela, če nisem zraven vpila, zraven besnela in zraven letela. Tu je prenehalo petje, vpitje, kakor da bi odrezal. Koral, ki ga je žejk od časa do časa začel, je utihnil. Dva sta šla okoli, da počasi ugašata sveče, drugo za drugo. Deiviši so se dvignili in goreče poljubili šejku roko. Potegnila sem pismo k sebi in ga vtaknila v svoj steznik. Nato sem prijela trepetavca za roko in kakor pijana sva se opotekala po -Stopnicah in oddahnivSi se stopila na piano. Ozrla sem se. če ne bi kje zagledala sivi obraz, toda nič ni bilo. V nekem grmovju je gledalo dvoje zarečih oči za nama, in jaz sem se močno prestrašila. Bil je lahko kakšen pocestni pes. Zmučena in na smrt utrujena sva prišla do svojih so-drugov, ki 80 nama ponudili pristno kavo. Pismo pa, ki sem ga nosila pri sebi, je bilo namenjeno Osmanu Karabegovlču. »Nje nI več tukaj«, so ml rekli sodrugl. »Njena hiša ob pobočju gore je prazna«. Vedela eem to in vprašala: >Kam pa je šla?« »Morda k »vojemu ljubemu v Bihač«, so odvrnili možje. Zvečer ko smo se hoteli odpeljati, so prišli Se enkrat doli. Mrtva je, so rekli. Sama je skotila v slap Skakavca. Povej mu to, če ga srečaš. Trepetavec je dvignil vajeti, in konji so zdir-jali v temo. Nalahno je škripal sneg pod sa-nlšči. Zdelo se mi je, kakor da slišim volka tuliti sa nama, in tudi konji so tekli tako nemirno, kakor da vohajo nevarnost preko ceste. Strah jih Je priganjal bolj ko bič. In podoba je bila, kakor da mimo gor planemo proti Travniku. 6e pred božičem sva se vrnila v Bihač In jaz sem prinesla poročilo vrhovnemu poveljniku, v katerem je bila naznanjena postavitev črnogorske divizije, In Izročila Osmanu Kara-begoviću njegovo pismo. Prebral ga je in postal bled kot mleko. »Mar nisem prinesla nič veselega?« sem ga vprašala. Toda on je za-škrtal z zobmi In se obmll od mene. Pismo je izročil poveljniku bosenskega zbora, ki je stal poleg njega. »Cuj«, sem klicala za njim, imam ! e nekaj za tebe!« Toda on je zamahnil z roko in tekel proč. »Kaj pa mu je?« eem ga vprašala: »Njegovo mater in njegovega očeta so ujeli, ko sta mu hotela dostaviti vesti. Njegovo hišo je zasegla država. Oba starša čaka smrt.« »Smrt?« sem vzkliknila, »toliko smrti naenkrat?« Njegova ljuba se je vrgla v slap Skakavca pri Sarajevu. To bo nekoliko preveč zanj. >— Toda eden je Sel tja, ki mu je hotel to povedati. * »Vem, da me ljubiš«, ml je rekel Osman tretjega dne zVečer, odkar je dobil strašno poročilo, in ml pokazal mojo žepno ruto v roki, ki sem jo bila takrat vrgla na dlvan. »Vpraš^ sem starega«, je nadaljeval, ta najprej ni hotel ničesar govoriti, pozneje pa ml je priznal, da si bila ti tista, ki si je ogledala mojo sobo. Razžalil sem te, vendar vidim, da si to pozabila, In jaz ti hočem priznati, da tudi jaz ni8?m ravnodušen do tebe«. Sedaj sem mu govorila o svojem obisku p. njegovi ljubi in oblikovala svojo pripovest ts ko, da me je lahko smatral za zaupnico, ki j pripravljena deliti z njim vso bol. Verjel n je in me milo prosil, n&j pridem k njemu, d me vzame za svojo ženo. In šla sem k njemu a se le rogala in se smr jala njegovi slabosti; vendar on tega ni opr zil. ampak je le še mileje prosil, naj postanen: njegova žena. In z navideznim popuščanjem ter pozneje з svojim odporom sem netila ogen;, njegove ljubezni in njegovo strast, ki sta kmalu spremenila njsgov značaj tako popolnoma, da ga tudi njegovi prijatelji niso več poznali. , Začel je kaditi hašiš, da bt pozabil toda VSi k dan sem znova zbudila njegova poželenja in upe, da sem jih zveJer poteptala kake steklo in mu jih vrgla pred noge. Jokal je veHko, in začeli so ga označevati za norca. Ko sem zadnje dni decembra dobila nalog-naj se odpeljem v Slunj da trm nadzoruje' in opazujem prebivalstvo, sem mu dajala velike obljube in mu rekla, da hočem priti to noč, da ga rešim njegovih bolečin. Ležal je na divanu, ko sem prišla, in kadil. Soba je bila polna sladkega dima. V svojih modrih hlačah sem se usedla zraven njega, in on, ki svojih občutkov ni Imel več v oblasti, se me je oklenil in cvilll kakor otrok, naj mu podarim to, kar sem mu še vedno tako vneto branila. Smejala sem se In rekla; »Ne razumem, kaj misliš. Pa si vzemi, kar bi tako rad imel«. Tu se je dvignil, me objel in me poljubil; toda jaz sem se rogala naprej, češ, ali je to vse, kar hoče. Pri teh besedah sem poskočila in stekla od njega. On pa ml je sledil, me ujel in me s tako strastjo stisnil k sebi, da sem čutila, da od te obsedenosti nikdar več ne bo ozdravel. Ko sem pa to spoznala sem se vzravnala in ga sunila od sebe. »Sedaj moram iti«, sem vzkliknila. On je prosil in moledoval pred mo- , jimi nogami. »Torej me ne,ljubiš?« je milo prosil in jaz sem s« smejala: »Na takšnega revnega psa, ki se na kolenih plazi pred ženo, pljunem«. — »Ampak ti si vendar rekla, da me ljubiš«, je vzkliknil z usmiljenja vrednim glasom. — »Svojo osveto sem hotela, Osman Ka-rabegović. In to imam sedaj in ničesar drugega nočem več. Lahko noč«. Preden sem prišla do duri in jih odprla, je bil pri meni, oči so se mu rdeče svetile, bil je pripravljen, strašno se maščevati za to sramoto. Toda jaz sem že izdrla svoj samokres iz žepa in rekla; »Niti koraka dalje, — so-drug...« Tu je obstal, si strašno pulil lase in se v besnem krčevitem ihtenju vrgel na divan. V veži sem srečala starega kadija. »Zapomnila sem si bila«, sem mu rekla; »Sladka kot med čebel in strupena kot zob modrasa!« Sedaj sem Sla v Slunj in tam stanovala pri nekem mlinarju, o katerem nikoli nihče ni Г vedel, je . 11 bel od strahu-i*!! moke. Roke je držal vedno pod pređpashikSm, si!al spodaj v rožancu in gledal preko; toda če sem jaz prišla je šel hitro vstran. Raje bi nas bil potopil v Korani, kakor da bi mlel našo pšenico, toda za kaj takega je bil prestrahopeten. Niti peska ali bele lesene moke ni primešal, da bt nas prevarll, kakor je to storilo mnogo drugih. Med tem so bili razpisani redni davki, ki jih je moral vsak plačati. Včasih so se vršila novačenja, a katerimi smo dobili uporabljive vojake. Mnogo jih je zbežalo, če so bill določeni dnevi nabora; toda še več jih je ostalo In prišlo ter se dalo Izvežbati s puško in strojnico in se naučilo bojevati ter streljati po načinu tolp. Imeli smo zborovanje, na katerih so govo- Pri Nettunu V prostoru pri Nettunii ee Izvršujejo netn4Ui ukrepi proti sovražnikovemu Izkr Pro- tiletalsko topništvo zavzame cilji na kopnem. položaj, da varuje proti sovražnim letalcem In ee bojuje m (PK.-Aufn. Krieg-sberichter Eisner, Atl., M.) rili naši komisarji, ki so rekli našim ljudem, da bodo komunisti še to zimo prekoračili Donavo. Rekli so, da bi bilo dobro, če bi se že sedaj šivale zastave za sprejem in pozdrav zmagalcev. 2e sedaj je bila naša vsa pokrajina od Kolpe do Tare, ne bo več trajalo dolgo, pa bodo naše brigade korakale proti Zagrebu in zavzele to mesto. Njihovi govori so bili polni obljiib in lepih, a malo stvarnih slik bodočnosti, s katerimi so opajali same sebe. Čeprav niso 'dobili te pokrajine z orožji, ampak zgolj z nenadnim napadom, izdajstvom in zvijačo, so se vendar smatrali za Izredne stratege, ki jim je treba samo še čakati do spomladi, pa bodo korakali do svojih zmag. Naš glavni stan se je nahajal na gradu Ostrošac nad dolino Une. Tam so bili izdelani načrti za pohod v Zagreb, o katerem so radl-oddajne poetaje v Londonu in Ameriki že razširjale eno poročilo za drugim. Jugoslavija je postala novo upanje zaveznikov, čeprav ti niso storili ničesar, da bi nam pomagali, takor so vedno dajali povelja četnlkom naj se zve-žejo z nami, na kar pa ti seveda nikakor niso mislili. Poleg vojaštva so bili četniki naša največja skrb, in Janki si Je prizadeval na vse kriplje, pokvariti njihove častnike in poveljnike, da bi čete prlbežale k nam. Vendar jih Je bilo takrat malo takih, ki so se prebili k nam. Oni so imeli svoja ozemlja, v katerih so se bojevali In živeli, in ml smo imeli svoja. Vsak je bil vesel, če ga je drugi pustil pri miru. Hoteli so zopet nekdanjo Srbijo, Veliko Srbijo, v kateri naj bi vladal kralj Peter, toda ml smo ho- teir sovjetsko republiko ob Jadranu, ki bi obsegala stari jugoslovanski prostor. Tu pa nI bilo mesta za nobenega kralja in Se manj za takega, čegar očetnjava bi bila ali Hrvatska ali Srbija ali Slovenija. Našemu očetu je bilo ime Stalin In njegova država je segala od Tihega oceana čez Sibirijo proti Evropi. K njemu smo hoteli; toda kmetje so se tega še vedno bali. Rekli so; »Nič več ne bo naše, če mu pomagamo zmagati«. Smejali smo se In rekli; »To je minilo«. Nasprotno, vsak bo velik kmet, z velikim številom govedi In ovac ter koz. Vaše kmetije bodo segale tako daleč, kakor daleč vidite.« Postali so nezaupni. »In vse to bo moje?« so vprašali. »Prav gotovo«, smo odgo- vorili vsakemu posameznemu, »tebi In vsem tvojim bratom«.- Nato nam je dal roko, in pos-neje smo se udarjali po ramenih in rekli; »Kakšni bebci In neumni otroci so-kmetje!. Treba jih bo trdo prijeti. Toda samo da jih imamo enkrat pri ojesu, bodo že vlekli. Ce pa takrat nočejo, jim bomo dali na njihov krivi hrbet krme, ki je Izrezala Iz filb vrbe in leskovke. * Sedaj smo dobili poročilo iz Zagreba, da pošiljajo Nemci svoje čete na Karlovac, Bisak in Kostajnico. Tu smo vedeli, da bodo Se enkrat napadli- Z Ostrošca so leteli kurirji skozi doline In preko vseh cest. Naše brigade so ile v pripravljene položaje. Osrčje naše obrambne linije je bilo gorovje Grmeff, ki se je razprostiralo v dolžini nad 80 km ob cesti od Bihate pri Jajcu. In bilo je več kot 30 km globoko. Tukaj-so bila skrita velika skladišča municije In živil, v neprodirnih gozdovih. Tukaj so gro- , žili bunkar in strelski rovi, tukaj so bile opremljene postojanke metalcev granat, tukaj so bili krlvljenl izmerjeni strelski sestavi, ki so se križali in ki naj bi nas napravili nepremagljive. Prebivalstvo je moralo na saneh iti naprej v smeri proti Karlovcu in napraviti cestne zapore, ki naj bi zadržavale pohod vojaStva. Na kilometre daleč so bila v razdaljah od 30, бО in sto metrov razkopana pota, tako da so nastale ogromne Stirl metre visoke in toliko Široke pasti, mimo katerih ni mogel priti noben oklopnjak in nob,en tovorni avtomobil. Na vsa-kem cemtnem ovlnlcu, ki smo ga višine, je bilo napravljeno zaporedorfffiT- fвЛ zapor, ki smo jih mogli stalno obstreljevati. Tisti dan januarja meseca, ko smo še govorili o nekem poročilu londonskega radia, v katerem so navajali, da je jugoslovanska osvobodilna armada sedaj po svoji popolni pre-organizaciji prešla v napad, ki se razvija v smeri proti Zagrebu, so prišla od Karlove«, sem nemška in hrvatska letala in metala bombe. Nemci, pa ne mi, so prešli v napad. Sedaj se je moralo pokazati, če smo mi močnejši ali če nočejo dežela, prebivalstvo, rokodelci In kmetje, delavci- in pastirji imeti nobenega opravka z nami. (Dalje prihodnjič) Ferntiauungen - einst und je'zt / Aucli Napoleon UeB sich bei seioei Veietiolicbunq veilteten Der schlichte Stahlhelm symbolislert die Gegenwart des fernen BrSutigams bei der kriegsmSfligen Ferntrauung. Die gerade in Ihrer EinJachheit besonders eindrucksvolle-Zeremonle erinnert an einen Brayzh, wie er vor dem Kriege in den Niederlanden gedbt wurde. Dort war es ein Handschuh, der bel def Ferntrauung den in den Kolonien wei-lenden Briutigam, den die Pjllcht an seinen iiberceetschen Posten band, gleichsam ver trat. Aber die Ferntrauung 1st durchaui nlcht elne Errungensohaft der Gegenwart. Wir brauchen nur die Geschichtsbilcher durchzu-bUttern, urn zu linden, daB man auch In frilheren Jahrhunderten bereits Trauungen ohne Brttutigam gekannt hat. Unter den An gehdrigen von Adelsiamilien und regieren-den HSusern kamen derartige Zeremonien sogar sehr hiufig vor. Man schuf in der Person des »Prokurators« einen elgenen WOr-dentriger, dem es oblag, bei der Trauung den hohen Bršutigam zu vertreten. Da Trauungen zwischen Angehdrlgen von FUustenhSusern hSufig relne Vernunftehen waren und der sogenannten »Staatsrai-•0П« entsprangen, legten die Ehepartner auch melst gar keinen sonderlichen Wert darauf, sich vor der Ehe persCinlich kennen-zulernen. Mitunter standen sie sich erst als Vermehlte eistmalig von Angesicht zu Angesicht gegenvlber. So wurden belsplelsweise durch eine ■olche Ferntrauung Heinrich IV. von Frank-reich mit Maria von Medici, die er nur vom Hdrensagen kannte, ehelich verbunden. Auch In Berlin land noch im vergangenen Jahr-hundert elne tolche Trauung ohne Br&utigam etatt, als die Prinzessln Stephanl von Hohen zollern-Sigmarlnqen mit dem persOnlich ab-vresenden und nur durch den Bruder der Braut vertretenen Kdnig Don Pedro V. von Portugal vermShlt wurde. Aul dieselbe Weise lleO Napoleon seine von Ihm trzwung^ne Ehe mit Marie Luise von <)sterreich voll-Ziehen, bei der der Korse durch den jungen Erzherzog Karl, der der wenig glucklichen Braut ein kostbar gerahmtes Bild ihres ab-wesenden Gatten ilberreichte. vertreten wurde. Die unselige -Marie Antoinette wurde gleichlalls In Abwesenhelt ihres BrSutigams, den sle noch gar nicht kannte, des KSnigs Ludwig XVI. von Frankreich, in der Augu-stinerkirche in Wien getraut. Erst- als Ehe-Irau hlelt sie Ihren lelerlichen Einzug in Frankreich. Karl I. von Frankreich helratete die Prinzessln Henriette von Frankreich, ohne sie je gesehen zu haben und ohne bel der Trauung in Paris anwesend zu sein. Heinrich VIII., der mlt seiner Ehelustlg-keit eine eigene Religion schui, die soge-nannte anglikanische Kirche, die ihm im Ge-gensatz zum Katholizismus die M5glichkeit einer Ehescheidung bot, hlelt auch an der Sitte der Ferntrauung lest, wollte aber we nigstens die Katze nicht im Sacke kauien. So llefl er seine Herzenskandidatinnen zuerst von selnem Hoimaler Holbein portrfltieren, um sich aul Grund des GemSldes zu ent-schlleBen, ob er die Wrstllche Dame zu hei-raten wunschte oder nicht. Deutschlands kleinstes Stadttheater / Es glbt manche seltsamen Musentempel auf dieser Welt So Icennt man Theater, in dsnen nur for Kinder gespielt wird, und solche, die mit einer Badeanstalt oder ei-nem Restaurant verbunden sind. Manche BOhnen slnd in prunkvollen PalSsten, an--derf wieder In schlichten Gasthfifen oder gar Scheunen auf dem Lande untergebracht. Wohl dhs eigenartigste Theater dflrfte das Stadtchen Greln an den AusUufern des Greiner Waldos in Oberdonau von Icaum zwei-ta'usend EInwohnern besitzen. Seine Bflrger leben grćRtentells vom Getreide- und Holz-handel, der sich IrUher hauptsSchllch auf die Schilfahrt statzte. Nun bildet aber die Donau unterhalb Greln: zwei Stromschnel-len, einen Strudel und einen Wirbel, die ehemals groBc Verkehrshlndernisse darstell-ten, bis man ihnen durch lang)*hrlge, 1866 beendete Sprengungen endlich ihren Schrek-ken nahm. Vor etwa 150 Jahren kamen die Einwohner des Stadtchens auf den Gedanken, sich aus den reichen Ertrignissen ihres Handels und Schiflsverkehrs ein eigenes Theater zu er bauen. Es solite eiwas ganz Besonderes sein, das selbst in Wien nicht anzutrelfen war. Die wackeren Greiner errichteten sich daher Ein kulturgeschlchfflches Kuiiosum ein Theaterchen — anders kanti man diesen Musentempel wohl nlcht bezeichnen , der ganze 160 SitzplStze aulwelst., Diese wieder-um Sind dadurch bemerkenswert, daB Jeder Sitz aulklappbar und nach oben zu verschlle-flen 1st. Jeder Bilrger pllegte 1» der Tasche den SchltiFsel zu »seinem« Sperrsitz mitzu-fUhren. Hierdurch ergaben sich natOrlich manche heileren, aber auch ernsteren Zwl-schenfaile. wenn Fremde, die etwa das hoch-gelegene SchloB Greinburg aus dem 14. Jahr-hundert oder den nahen Kurort Kreuzen be-suchten, abends dann einer Vorstellung In dem merkwilrdigen Stadttheater belwohnen wollten Trotz seiner Kleinheit stand dieser Musentempel, in dem bis in die jUngste Zelt hln-ein gespielt worden ist, In gutem kUnstle-rlschen Ruf. Selbst so bertlhmte Wiener Dar-steller wie Hugo Thimlg und Paula Wessely haben In Greln ihre Kunst zum besten gege-ben. Dabei ist es dann allerdings after vor qekommen, daB ein Theaterbesucher seinen SchlOssel vergesjen oder verloren hatte und daher seinen Sperrsitz — in diesem Falle in des Wortes vollster Bedeutung ein »gesperr-ter Sitz« — nlcht benutzen konnte. Die Greiner kennen sich also rflhmen. nlcht nur aber Im Spiegel der Anekdote D«i Fast des Spleens Ein brltischer Gesandter am KOnigS" hole zu Neapel habe elnmal, so berichtet Chamfort, ein Feet gegeben, von dem gesagt wurde, daB die Bewirtung kSrglich und gel-zig gewesen *el. Das Gemurmel der Unzu-Iriedenen kam dem Briten zu Ohren, und er lud all* beteiligt Geweserien nochmals zu einer iestllchen Veranstaltung ein. Sie kamen alle, neugierig und In der Hoffnung, daB der Gastgeber die Scharte durch Entfaltung tippigen Glanzes auswetzen werde. Zu Ihrer Enttfiuschung fOhrte man sle In einen kahlen Saal; kelnerlei Vorbereltungen fvir eine Festtafel waren zu erblicken. Nach einer Pause pelnlichen und argerllch ge-■spannlen Wartens sahen sle, daB elne Spl-rituslamp} in den Saal getragen wurde. Der Gastgeber trat in die Mitte und hlelt fol-gende Ansprache: »Ladies und Gentlemen, man berichtet mir, daB Sie elne kostsplellge Veranstaltung wttn-schen. Die lollen Sie haben. Geben Sie acht.« Er knfipfte seinen Rock auf und zelgte da# Putter. »HIer sehen Sie ein Gemalde von Do-menlchino Im Werte von fOnftausend Gul-neen. Ferner« — er griff In die Tasche »sind hier zehn Anweisungen auf Je 1000 Guineen, zahlbar nach Sicht in Amsterdam. Bitte.« Ef rollte alles zusammen und verbrannte es aber der Splritusflamme. ,Ich bin Uberzeugt daB damit Ihren WOnschen GenOge getan und Ihr Anspruch auf kostsplelige. Aufwen-dungen erfOllt 1st. Mein Fest 1st beendet. Gute Nachtl« GroBdeutschlands kleinstes, sondern wahr-schelnllch auch seltsamtes Stadttheater zu verfttgen. Fttnf Generationen von EInwohnern hat es erlesenste Kunstgenasse, aber auch vielen Schauspielern ein dankbares Wir-kungsield geboten. Sreda, 88. febrnarja 1944. KARAWANKEN В O T В stran 5. — eter. 1в To |e doživel pri Tiiu Jovariš" Milan Gojka pripoveduje - šli smo v past #f-PK. — Ce se res tako imenuje, ne moremo ugotoviti. Bandit ima le redkokdaj kako legitimacijo pri sebi in če vodi kakšen dnevnik, je tudi brez imena. Drugače to lahko postane za njega enkrat kakorkoli usodno. Navadno se imenujejo Mirko, Milan, Nikola, Petar ali podobno, in to so imena, ki prav malo povedo, kot ime njihovega glavnega vodje Tita. Morda so bili nekoč kmetje, delavci, potepuhi, odvetniki, zdravniki aH cel6 častniki. Morda so šli Iz idealizma, morda iz lakomnosti v gozd k bandi-tom, danes so ti vgi enaki: Nečloveški zločinci, M se ne zgrozijo pred umorom in ropom, ki ne vedo prav, čemu nosijo sovjet-' čepici in karabinko v roki. Milan Gojka ]» na oči tak, kot vsi drugI. Glava je gladko obrita, koža na obrazu }• jisnjata, obraščena in že leto in dan neumita. Telo }e čez In *čez ušivo. Nosi neko Uniformi podobno obleko s pasom, za kate-nm tiči nož in na uasnjatem jermenu visita erbski ročni granati. Na nogah ima opanke, ki so bile že neštetokrat zakrpane, и* hrbtu zarjavelo puško in vrečo iz ovčje volne, v kateri se nahaja kos bravi-e*. municije za puško, ukradeni vrednostni predmeti, zbita posoda in pest tobaka. V me-glaai noči je prišel Milan k nam. Ne, ker je tako hotel, marveč ker je hotel uiti iz kotla, kjer sta se nahajali dve Titovi diviziji in ki *o j« bolgarske čete že neka) dni ožje In Ožje obkoljevale. »Naše povelje se }« glasilo, da se moramo ▼ megleni noči splaziti posamezno skozi sovražno črto in vršiti zadaj v manjših četah sabotažo, potem pa se na nekem prostoru zbrati in zgrabiti sovražnika od zadaj«, tako Je izjavil ko smo ga zaslišali. »Mi smo vam " ^ past. Bil sem v Črni gori, v soteski Pi-T* In v dolini Sutjaska in sem eden redkih. ki *0 se iz tega pekla živi vrnili. Mi smo takrat šil v past In dane« zopet. Naše vodstvo ]e odpovedalo«. MIlan ]e Izpljunil — »To «em «1 nekoč popolnoma drugače mislil, ko ■em ci Jo prišli..pokazal je na sovjetsko zvezdo na svoji čepici. Priznal je, da si Jo je prostovoljno prišli, in j* tako eden iz-®ed redkih, ki s« £e z besedo priznajo k Weji. Drugi padajo na kolena, prosijo za milost in trdijo, da so jih bandlti prisilili k orožju. Milan pripoveduje dalje: »Tito seveda ni v kotlu, in kje se nahaja, ne vem. To ^pdo samo tovariši komandirji in komisarji. Tito vodi »operacije« in vzdržuje zvezo s Sovjeti in Angleži. On ima britanske Cast-■nike pri sebi, ki brezžično dajejo vesti v Kairo, London in Moskvo. Toda to nam nič ne koristi Saj vidite I — kje imam jaz opremo, ki so nam jo obljubili Britanci, kje obleko, k|e prehrano?« Potem nadaljuje: »Pri naJviSjem štabu ima-?>o »šefa za zdravstvo«, potem »vodjo oddelka Za prehrano«, enega visokega gospoda za OfUgim. Toda jesti nimamo nič in če je kdaj kdo гдпјеп, ipaor« večinoma propasti. Nek nas zdravnik, Žid z imenom Kraus, to sem sam videl, ]• nekoč izvršil amputacijo noge. Njegova »operacijska dvorana« so bila ušiva tla hleva. Pa je prišlo neko nemško letalo in krožilo nad krajem. 2ld je šel za toliko časa v zaklonišče, dokler ni letalo izginilo, bolnik pa izkrvavel. V tako zvanih vojaških konicah sem videl najblaznejše razmere. Oddaja jajc za 1944 na Gorenjskem s predpisi o oddaji je bila leta 1942. prvi-urejena oddaja jajc za Gorenjsko. Pri je bilo odrejeno, da se mora oddati 30 jajc J»ako kokos, ne oziraje se na to, koliko spada v goepodinjstvo posameznega rejca %^:nlne. ža leto 1944.. je predpisana oddaja jajc enakih načelih, kakor je bil to slučaj v Jetih 194^2. in 1943. Potemtakem mora tudi v letu oddati vsak rejec perutnine najmanj ^ Jajc xa vsako kokoš in raco. Topogledna za to pristojne gospodarske zveze bo ^ kratkem objavljena. varujemo okna pri zračnem napadu v okolici bombnega zadetka se zdrobijo šipe Udi v večji razdalji. Sip ne moremo popol-^onia zavarovati, pač pa lahko mnogokrat obujamo Sipe pred škodo, če odpremo naok-ali spuetlmo Aaluzije. Radi velikega jJ^ena šip za ohranitev zdravih in uporab-* stanovanjskih in delovnih prostorov, nuj-® svetujemo vsem, da zaščitijo, če se bodo rSill bombni napadi Sipe vsaj v neizogibno potrebnih prostorih. ' Kakšne možnosti so v poeameroih primerih ®авв in kaj naj se stori za obvarovanje šip, R od krajevnih razmer in vremena. DM časa med »alarmom« in na- v splošnem ni mogoče izvesti vse za-'Oe naredbe šele ob »alarmu«, marveč se "'ora to storiti že popreje. 1».^ obvarovanje šip pri mračnem napadu v poštev sledeče: ксШког dopuščajo krajevne rammers ta naj bo čim več oken stalno odprtih. So dvojna okn*, ae priporoča, v vsakem da S# pust« odprt* vsaj notranja le^L^^zen teg-a naj so, pri kolikor oknih Je oknice ali žaluzlje stalno za-hV^veti združeni pod točko lin 2 nu-®. varstvo. ka, kjer je pot v zaklonišče tako krat-oken aji* ob »alarmu« še čas za odpiranje ko e роЛ^гапје oknlc-taluzij, ee to še lah- Nekoč so pripeljali 20 za legarjem obolelih. Utaborili so jih na neki trati pred lacaretom, potem so morali dalje. Drugi dan je dospelo 40 ranjencev, ki so jih prav tako spravili pod streho na istem travniku. Vsi so zboleli za pegastim legarjem. Večina jih je umrlo. Prav tako jih je mnogo umrlo za lakoto ali zmrznilo. PoleU so umrli za žejo v kraški divjini. Pri nas mora skrbeti vsak sam za se.« Bandit pokima, kot da bi moral to potrditL Potem konča: »V Bosni smo srečali pred neko vasjo množico kmetov s krampi in lopatami. Dejali so, da pokopavajo mrtve in da imajo mnogo dela. Sam sem našel nekega na štoru sedečega tovariše, ki je bil po vsem videzu bolan za legarjem. Objemal je mlado, cvetočo ženo. Oba sta zmrznila, samomori Večkrat smo premišljevali kakšen smisel ima vse to. Toda vrnitve ni za nikogar več.« Milan govori in govori. PadeJ je v roke svojih sovražnikov in tukaj more prvič stresti iz srca, vse, kar ga je nekoč težilo in kar je potem utonilo v krutosti in otrdelosti. Nosi nemško srajco in odgovori na vprašanje naslednje: »Pri K. smo napadli iz zasede nemško oskrbovalno kolono. Bili smo т veliki premoči. Nekemu padlemu sem vzel srajco in si jo oblekel.« Pri tem ni trenil z obrazom. Kar vzbuja doma v sodnih dvoranah kot težak zločin zgražanje javnosti, to teka tukaj na tisoče v gozdovih okoli. Z britanskim svobodnim pismom oskrbljeni in vodeni od gangsterja, ki ga je Stalin pred kratkim za svoje zasluge na Balkanu imenoval za »sovjetskega maršala«, naj bi na boku evropskega obrambnega zidu ustvaril »drugo fronto«. fj-Eriegsberichter Fritz Butch. Mosleiiii Sandžaka т borbi Proti boljševizma in Titovim toipam - Ponosni, da so v legiji ff nemšld vojald (If-PK.) Mnogo mesecev že stoje v borbi ra svojo domovino moslemi Sandžaka, ozemlja, ki leži med Srbijo in Črno goro in Bosno. Vojna stiska jih je prisilila zagrabiti za orožje, da obvarujejo svoj narod pred poginom. Kot potomci starih Bogomilov in Anatolcev, ki so jih tukaj naselili Turki, teče v njihovih žilah še kri starih junakov, ki so v preteklih stoletjih izvršili dela, o katerih še danes pojejo pesmi in govore pripovedke. Takoj po zlomu Jugoslavije so se združili v narodni vojski in se borili proti malim tolpam, ki so se vlačile kot preostanki razbite jugoslovanske vojske skozi njihovo deželo in ropale. Pozneje so pod vodstvom domačih vodij vršili pomožno službo, da bi pregnali tolpe iz Sandžaka, da bi se mogli boriti kot nemški vojaki. Mnogi izmed njih so odšli že leta 1941. z nemško vojsko na vzhodno fronto, in veliko število se jih je prijavilo prostovoljno k hrvatski moslemski diviziji To, da morejo kot nemški vojaki braniti svojo lastno domovino, jim je bilo omogočeno šele z ustanovitvijo legije И se bori od Jeseni proti boijševiškim tolpam. Velika je bila stiska in nepopisna beda, ki M je zgrnila nad Sandžakom po izdajstvu Badogliju vdanih častnikov. Umori so besneli, požari so uničili mnoge vasi. Cele družine in rodovi 90 bili pomor j eni, žene in dekleta onečaSčene, otroci in starčki živinsko pobiti, moSeje porušene. Povsod se vidijo sledovi gospostva takozvanih »Ljudskona-rodnih« Titovih tolp, ki jim nI uspelo, pridobiti mosleme zase in ki so se zato krvavo maščevale. Za njimi Je ostala groza,-njihovo kratko gospostvo je prineslo pogin mnogim miroljubnim moslemom. Moilemi tt upre Ko je bila stiska največja in beda vnebo-vpijoča, BO se dvignili moslemi. Narodna vojska se Je borila in sedaj se Je Javilo vse, kar Je še moglo nositi puške, v legijo da branijo domovino in preženejo tolpe. V Sandžaku so razglasili sveto vojno, vojno proti boljševizmu in njegovim pomagačem, istočasno vojno za nov in pravični red tudi v tem prostoru. Kajti po srbski osvojitvi Sandžaka v balkanski vojni in posebno po ustanovitvi Jugoslovanske mozaičnedriave so napočili zanje težki časi. Na tisoče družin "e Je izselilo pod pritiskom proti nJim naperjenih odredb. Ti pa, ki so ostali, so se morali trdo bojevati za. svojo domovino, po-ioa! Vkorakanje nemških čet ▼ aprilu i 1 X *enje osvoboditev. In njihova benlh m^^ Nemčiji in Fflhrerju ne pozna no- AH naj se potem čudimo, če je sedaj njl- 1 P°^''*vovalnost ogromna? Ce so si mnogi dobesedno od ust utrgali, da so si mogli za to kupiti orožje? Ce zgrabijo mladi fantje, ki so komaj odrasli otroški sobi, %a puško, da tako maščujejo smrt svojih družin* Da so ti ljudje branili skozi mnoge mesece fronto, dolgo preko 270 kilometrov, proti sovražniku, ki Je bil številčno, po oborožitvi in vodstvu v premoči? In ne samo, da so fronto držali, — sovražnika ro iz mnogih krajev pregnali v vročih bojih, v katerih je dal narod svetal vzor požrtvovalnosti in domovinske ljubezni. Dokler niso prišle potem enote nemške vojske in dokončno pregnale tolpe iz njihove domovine. Tudi oni se bore za Evropo: To borbo niso vodili moslemi samo is ljubezni do svoje domovine, marveč tudi z globokim notranjim prepričanjem, da doprina-šajo s tem svoj delež za nov pravičen red v novi Evropi in da Je. borba, ki јв vodijo, pravična. Fflhrer Je za nje poosebljenost te borbe, v kateri bo odločena dokončno tudi usoda njihove domovine. In iz globoke zasldranosti svoje vere vedo, da pomeni boljševizem konec za vse, ki ne zapadejo docela tej blodnji. Najbolj nazorno pa Jim je pokazala v njihovi domovini kratkoročna vlada tolp, ka) hočejo ti bandlti. Ce jih je potem zgrabila sveta jeza in so prisegli osveto tem, ki so prisilil v borbo proti njim lastne brate, da, mnogokrat sina proti očetu, brata proti bratu, je ta splošna narodna vstaja razumljiva. In kot pripadniki legije Ц so ponosni, da so nemški vojaki. Njihov narod Jim Je nad vse. In da tega ohranijo, so prisegli, da ne bodo poprej odložili orožja, preden ne bo zavarovan obstoj naroda in njihova domovina dokončno osvobojena. Kajti za to bori islam proti boljševizmu. -KriegAerichter Stefem Rettlg. sveto Angleški ti* nadaljni* s kampanijo obrekovanja proti Španiji Franka. Posebno sovražne napade in neotesanosti si privošči pri tem londonski čaropis »Cavalcade«, ki se ne plaši na žaljiv način osramotiti državnega poglavara Španije. Časopis imenuje Franka političnega izsiljevalca, ki ga je treba odstraniti z njegovim režimom vred. britanske iivilske komlst)* т Avstraliji Banks Amery je po poročilu »Dally Ekspressa« namignil da bo morda potrebno še dalje znižati že itak pičle obroke mesa In presnega masla v Angliji. Kakor poroča egiptovski časopis »EI It- nein«, so se pred kratkim ustanovile komunistične stranke v Siriji in Libanonu. Severnoameriški tednik »Colliers«, o čegar objektivnosti do Sovjetov pač ni dvoma, u-gotavlja v nekem članku, da tiči po zanesljivih podatkih trenutno 10 do 12 milijonov ljudi Sovjetske Unije v koncentracijskih taboriščih. Mal* go#podar#k# noric« Po poročilih iz Canberra Je avstralska vlada napotila farmarje, naj bistveno povečajo proizvodnjo, da preprečijo znižanje obrokov v Vriiki Britaniji. Poaebni poročevalec »Manchester Guardi-ana« se bavi z živilskimi stiskami v južno-italijanskih ozemljih in pripisuje Angležem In Amerikancem vso krivdo, da so tam nastale take razmere. Vlada Zedinfenih driav Je bila prisiljena, Izvesti nadaljnja ostra skrajšanja pri dodelitvah konserv, sadja in zelenjave civilnemu prebivalstvu. Po uradni objavi se znižajo obroki konserv in sadja za 43 odstotkov in pri dodelitvi zelenjave za 19 odstotkov. гаШ1Ие v gospodinjslin proli padcu in prevrnilvi na naglico etort. V temi pazite l7.ollra.nlm Sip s papirnatimi trakovi, preči zdrobitv'®Wkoplastom Itd., ne pre- б1р Sip. Tuđl izpadanje počenih • tem w TUd n*jMdk«jšlh primerih pre- me Mtto odveč. Po prevr-nltvl in padcu nastanejo v gospodinj. stvu zelo če-eto nezgode, ki neredko povzročajo trajno invalidnost. Zato vsebujejo pređplat ao-cialne zavarovalnic blagajne za zaeedeoa. ozemlja K&mtna in Kranjske glede proprečenja nezgod obširna določila, kako se pride takim nezgodam v o-kom odnoano, kako se odstranijo nevarnosti, ki jih povzročajo. Red in anags ata oanovl preprečenja nezgod. Delovna mesta, prometne peti, tla itd. se morajo torej ohraniti v atanju, И jih zaščiti proti nezgodi; čiSčenJe (zli^ gladkih) tal, stopnišč Itd. ве mora izvršiti tako, da ne postanejo polzka, kar lahko povzroča vlaga, loSeiio ali olje za tla. Obložek tal In stopn.Sč mora bili varno pritrjen; razviti vogali preprog, robovi preprog, ki stoje od tal fcvMoi la Mt рпрпш. M W ШЛа dali povod, da kdo pade, se morajo odstraniti; takoj je treba tudi popraviti poškodovane ob-ložke tal, čistilce za čevlje In slično. Kadar se hranijo in spravijo vstran predmeti vsake vrste, je treibe. skrbeti xa to, da nI nihče ogrožen po predmetih, ki se prevrnejo ali padejo navzdol. Nevarne poglobitve ae morajo zavarovati, da ne padejo ljudje r nje; v temne delovne prostore In mesta s talnimi poglobitvami je vstop dovoljen samo z lujjo. Za opravo del pri oknih, odprtinah in slično se morajo storiti zadostni zaščitni ukrepi. Vesti iz Ljubljane in okoUce Ljubljanske novice. V Ljubljani je umrl pro« fesor Franx Sucher; dolga leta je poučeval na učiteljišču. — Letošnja mila zima dopušča, da se lahko v Ljubljani nadaljujejo mnoga zidar, ska dela, Icax sicer v zimskih mesecih ni mogoče; predvsem nadaljujejo delo pri stavbah, ki so bile začete v jeseni prejšnjega leta. — Zimska pomoč v Ljubljani je doslej nabrala devet milijonov lir, kar Je vsekakor precejšnja vsota. — Poštna okenca za znani.:e na ljubljanski glavni pošti oblega te dni stotine kupcev, ki kupujejo novo pretiskane znamke, posebno te po 10.— In 25.— Ur. — Na pobudo predsednika generala Rupnlka Je zbirala šolska Tnindin«. začetkom februarja v Ljubljani staro železje, zbrali so ga nič manj kot 27 visoko obloženih tovornih avtomobilov; največjo množino so dobili vpredmestju Zgornja Šiška. — Zo pospeševanje poljedelskega in gozdnega gospodarstva v Ljubljanski pokrajini so ustanovili organizacijo, ki maj služi za temelj delu kmečkega prebivalstva in se deli v pokrajinsko, okrožno in občinsko kmetijsko zastopstvo. — 14. februarja se je vršil v dvorajđ Unloaa 5. sinfonični koncert pomnoženega orkestra IJubljajnske radioodajne postaje. Predvajali so >Slovanske plese< Antona Dvoraka pod vodstvom dirigenta Maria šijanca. Dvorana Je bila kot vedno razprodana. — Te dni se je vršil protikomunlstičnl shod ljubljanskih srednjih šol, katerega Je obiskalo preko 700 dijakov. Več govornikov Je predavalo o nevarnosti komunizma. — V pokrajini Ljubljana je bila določena nova cena sladkorju in to na veliko 16,36 sir, na drobno pa 16,20 lir za 1 kg. Pokoinlnske blagajne proste davkov Po veljavnem pravu se z dokladami za pokojninske ali podporne blagajne podjetij, ki so oproščene družbenega davka (KOper-schaftsstreuer) ravna kot z obratnimi izdatki, ki se lahko odtegnejo, v kolikor ostanejo v primernem obsegu. Ce ni davčne oprostitve, tvorijo take doklade po pravilih obratne izdatke, ki se lahko odtegnejo samo v višini, v kakršni so odobrene doklade za delojemalce iz blagajne v istem gospodarskem letu. Kot primerne veljajo po pravilu take doklade, Ici ne prekoračijo 20 odstotkov vsote mezde ali plače. Po nekem novem odloku Reichsfinanzmi-nistra se bo do nadaljnjega ta odstotek znižal na 10 odstotkov. Nadaljnji pogoj za odtegnitev je ta, da se ne prekorači odmerjeno premoženje blagajne. Tudi to pojmovanje se bo z novim odlokom omejilo. Z na ta način Izvedeno omejitvijo odtegljajev se naj omeji izostanek davkov in Istočasno zagotovi stal-noet in enakomemost obratnega starostnega zavarovanja. 'Zaslužek odpuščenega vojaka v posameznih primerih se je zgodilo, da so mislili uslužbenci, ki so bili odpuščeni iz vojaške službe, da morejo zahtevati od svojega obratovodje najmanj iste prejemke kot so jih imeli doslej pri vojaščini. V nekem odloku ugotavlja glavni poverjenik za uslužbence (Ge~ neralbevolUnachtigter fUr den Arbeitseinsatai), da take zahteve iz vojne službe odpuščenih uslužbencev na višje dohodke, ki so jim pripadali med vojno službo, niso upravičene. Prav tako kot se ne ozira vojna uprava na plače^ И jih je poprej prejemal vpoklicani uslužlje-nec v obratu, ee ne more odmeriti plača ia vojske odpuščenega uslužbenca po dohodkih, ki so mu pripadali med vojno službo. Tudi odpuščenim vojakom se odmerja plača po splošnih predpisih, ki veljajo za vse uslužbence. Za naše gorenjske čebelarje 2e od nekdaj, kar pomni zgodovina, so bili prebivalci Gorenjske prijatelji in gojitelji pridnih čebelic, katere so z veseljem gojili, kajti plačevale so jim obilo ves trud in skrb zanje • sladkim medom in dragocenim voskom, ki Je za cerkvene sveče neobhodno potreben. Tudi •edanji prebivalci Gorenjske se še radi pečajo X rejo čebel, ki jim nudi tu pa tam marsikaj dobička in nedolžnega veselja. Sicer ni znano, kako so čebelarili naši pradedje v sedanjih krajih, gotovo je bil njihov način čebelarjenja prav preprost. Saj ee do< bljo še sedaj sledovi starodavnega »ulja*, t. J. pokoncu postavljenega ali pa tudi ležečega drevesnega dupla. Po Istri in nekaterih dalmatinskih otokih čebelarijo preprosti kmetje Se dandanes т prilično takih panjih, t. J. do 70 cm visokem pokončnem panju, ki je «>lt Iz štirih klanih desk brez sleherne notranje opreme. v dandanašnjem času, ko ae vse modernizira, se je tudi naše čebelarstvo na Gorenjskem moderniziralo. Veliko naših čebelarjev se Je oprijelo modernega čebelarjenja v' tako imenovanih A.-2. panjih. (Kratica A.-2. panj pomeni Alberti-jev-žnlderfičev panj.) Alberti je M po x).arodnoetl Nemec, po poklicu učitelj. Anton Znideršič, rojen Slovenec v Ilirski Bistrici, je na podlagi dobljenih dobrih uspehov Izumil modemi panj, katerega satnike je dobil po Gerstungovi meri. (Gerstung Ferdinand pastor v Ossmamietedtu v Nemčiji, okoU leta 1386.) A.-2. panj si je po prvi svetovni vojni, ne le po Gorenjskem, "pač pa veem ozemlju Kranjske, Štajerske in Se preko mej teh dežel oevojiil ^oraj ves čebelarski svet. Ko e« Je panj izkazal za res ndcaj dobrega, vsestransko preizkušenega v rseh ozlrih za naše čebelarske razmere Kranjske in Štajerske, ga je »Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani« proglasilo za svoj društveni panj; to čebelarsko društvo je imelo namreč v teh dveh deželah svoj delokrog. Poleg čebelarjenja v modernem A.-Ž. panju ee Je čebe-laiilo še v kranjskem panju, ki eo ga Imenovali tudi Janšev panj. (Janša je znan gorenjski čebelar, ki ae Je s svojim čebelareklm znanjem povzpel do čebelarskega učitelja v Wieau za časa cesarice Marije Terezije ekoU 1- 1770.) V A.-2. panju je premično, v kranjiču pa nepremično satje. Janšev panj (kranjlč) ima te en prostor, dočim ima A -ž. panj doeti večji ЦИИЈМГ wWjm r tSm ОШ, stran в. — štev. 15. K A R A W A V K Е N- В O T K Srpda гд. febniATju 1944< epodaj pa plođlSie. MediSae je od plodiWa ločeno z deščico, v kateri je matična rešetka, to je neke vrste mreža skozi katero se lahko splazijo Cebele-delavke, ki јШ imenujemo kratko čebele, ne pa tudi troti in matica. Iz tega že moremo sklepati, da je zgornji prostor dostopen вашо le čebelam za odlaganje medu (niedišče), spodnji pa je določen za razvoj zaroda (plodišče). Matica zalega le v plodišču, tu se drže tudi trotje in pretežna večina čebel, ki so v panju. Panj ihia Bpredaj žrelo (izlet-nico), zadaj pa okenca in vrata. Tak bi bil površen popis A.-ž. panja, naseljenega s če-belno družino. V tem panju namestimo po devet pa tudi deset satov zgoraj in spodaj. Sati stoje na poprečnih železnih palicah, ali pa tudi na primernem lesenem nosilcu, spredaj in zadaj pa so naslonjeni na železne kvačice ,da stoje pokonci in v enakih razdaljah drug od drugega. Vsi ali pa le posamezni sati se morejo vzeti iz panja, kar je velike vrednosti pri oprav- IJanju Čebel. Zato tudi pravimo, da je v А.-Ж. panju premično satje. 6e na eno vrlino moramo opozoriti, ki nam jo nudi A. 2. p?nj in njega sestav, t. j. prevažanje čebel v tem panju na paSo. Znano je, da na Gorenjskem narava malo kje nudi nepretrgano stalno pa.',o čebelam, pač pa so mnogi čebelarji primorani prepeljati čebele v drug kraj, kjer nudi nar?va čebelam obilo medu in cvetnega prBhu. Za take prevoze na paAo je pa A.-2. panj kot za nalašč, pa bodisi da ga prevažamo z vozom, avtomobilom ali pa tudi z železnico kajti njegov sestav nam omogoča, da lahko tudi med vožnjo nadzorujemo čebelne družine v njem. V Janševem panju pa je satje nepremično. Sati so prilepljeni na strop panja, čebelar v ta panj nima takega upogleda kot v A.-2. panj, zato je čebelarjenje v njem težje, saj v njem skoro ne moremo nič urejati ali pregledovati, kot to lahko igraje delsmo v modernem A.-2. panju. Med gorenjskimi čebelarji je sicer Se več panjev raznih sistemov, vendar sta omenjena A -2. panj in Janšev panj najvažnejša. V Janševem panju so izvažali na-^o čebelo domala po celem svetu pred prvo svetovno vojno. Pred sedanjo vojno je pa bil vpeljan poseben »eksperten panj«, za prevažanje čebel v dalj-nie kraje. »Eksporten panj« je precej nižji in ožji od A.-2. panja, vendar ima eatnike A.-2. panja, (mere 41 X 25 cm), sedem po številu. Mnogi so se poprijeli ekspertnega panja za sploSno čebelarstvo, posebno kmečki čebelarji. Vse to dok; zuie, da je nekdaj zelo cvetela trgovina z čebelami pri nas. Srj je čebela, ki jo goje naši gorenjski čebelarji svetovno znana pod imenom »kranjska čebela ali kranjica-, ki je med vsemi čebelnimi vr.stami tudi najbolj pohlevna in krotka. Zaved ti bi se morali naši gorenj.iki čebelarji važnosti čebelarstva, ne le v gospodarskem oziru kot takem, pač pa z oziiom na prihodnjost, ko se bodo po končani vojni uredile razmere med narodi, se bodo pričela obnavljati tudi čebelarstva, tedaj bodo prišli zlati časi za naše gorenjske čebelarja ko se bo obnovila čebelarska trgovina. Na to bi morali že sedaj misliti. Ne smemo pa mi.4liti, da je le naše čebelarstvo in le po prvi svetovni vojni skokoma napredovalo. Ne! Pač pa zasledimo prve pojave napredovanja na nsSem čebelarskem polju že pred 70 leti in sicer prav v Karntnu. Ko se je pričel razvijJti po svetu nov način čebelarjenja s panji s premičnim satjem so'se za take panje začeli najprej zanimati čebelarji. naSih izobraženejših krogov. Župnik J a n e ж S u m p e r v Skočidolu v Karntnu je bil prvi, ki je leta 1862. Janšev panj ali kranjiča »mobiliziral«. Opremil ga je z devetimi podolžniml, polsatniki s trioglato zgornjo letvico. Panj je bil 71 cm dolg, 42 do 47i.a cm širok in 16 do 18'2 cm visok; imel je isto prostornino, kakor jo je določil Janša kranjiču kot enotno temu panju primerno mero. Omenjeni »mobilizirani kranjlč« so priporočali in razširjali pod imenom skočidolskl panj«. (Dalje prihodnjič.) AnTLiCHK BEkAi^^ rti iC Ausgabe von Spirituosen Das Landesernalirungsamt Kiirnten gibt fUr den Reichs-g'au Karnten und als Referat Ernahrung- und Landwirtschaft fUr die besetzten Gebiete Karntens und Krains bekanpt: AnlaBlich des Osterfe.stes 1944 werden im Rekhsgai' KRrnten und im MieBtal einschlieBlich Untcrdrauburg an die Uber 18 Jahre alten Personen je 0,35 Liter Sp ritousen ausge-geben. Živil- und Kriegsgefangene sowie Juden und Pelen sind von dleser Zuteilung ausg^eschlossen. Die Ipndwirt-echaftlichen Selbstbrenner von Trinkbranntwein und die zii ihrem Haushalt gehorenden Personen konnen ebenfals nicht in den GenuS dleser Zuteilung kommen. Zur Regelung des Bezuges der Spirituosen wird an die Bezugberechtlgten ein Bezugsausweis ausgegeben. Dieser enthiilt einen Stammab-echnitt und einen Bcstellabschnitt. Mit dem Bestellabschnitt mllssen die Bezugberechttgten die Spirituosen bei einem zum Verkauf derselben befugten Kleinverteiler In der Zeit vom 28. 2. bis 11. 3. 1941 vorbestellen, wobei dleser gleichzeitig den Stammabschnltt mit selnem Firmenstempel versieht. Die Bestellabscbnitte sind seitens der Kleinverteiler zu 100 Stilck gebUnđelt bis spatestens 15. 3. 1944 beim z'jstandigen Er-nahrungsamt, Abt. B, zwecks Ausstelung elnes Bezugschei-nes A einzureichen, welcher dann unverzUglich an die Lie-ferfirma einzusenden 1st. Die Ausgabe der Spirituosen an die Bezugberechtlgten erfolgt im Laufe des Monata April 1944 und zwar gsgen Abgabe des Stammabschnlttes. Die in Ge-meinschaftsverpflegung stehenden Bezugsberechtigten erhal-ten nicht den Bezugsausweis, sondem Bezug-scheine B. Dip Zweitschrift 1st zur Vorbestellung und die Erstschrift zum Bfzug der Spirituosen zu verwenden. Die Bezugsberechtigten mllssen die Spirituosen beim gleichen Kleinverteiler beziehen, bei welchem sie dieselben vorbestellt haben. In Oberkrain -wird fUr diese Spirituosenzuteilung der zu beteilende Personenkreis vom zustHndigen Landrat beetimmt. Klagenfurt, den 18. Februar 1944. I>!iTidp«om'>hrurpsnnit Karnten Ausgabe von TroAenpflaumen oder Walniissen Das Landesemahrungsamt Karnten gIbt fUr den Rcichs-pau K&rnten und als Referat Ernahrung und Landwirtschaft fUr die besetzten Gebiete Karntens und Krains bekannt: Anla31ich des Tages »Mutter und Kind« (22. Februar 19441 werden im Relchsgau KH.mten und. im MieBtal eineohlleBltch Unterdrauburg an die Kinder und Jugendlichen einschlieiJlich der landwlrtschaftlichen Selbstversorger von 0 bis 14 Jahren 125 Grsmm Trockenpflaumen oder Walnlisse aiisgegeben. Juden und Polen sind von dieser Zuteilung ausgoschlossen. Zum Zweck des Bezuges der Trockenpflaumen oder Wal-nUeee erhalten die bezugsberechtigten Kinder und Jugendlichen von 0 bis 14 Jahren einen Bezugsausweis. Dleser enthfilt einen Stammabschnltt und einen Bestellabschnitt. MIt dem Bestellabschnitt sind die Trockenpflaumen bzw. Walnlisse in der Zelt vom 28. Februar bis 11. Marz 1944 bei einem zum Verkauf solcher Fruchte befugten Kleinverteiler vorzubestellen. Die Kleinverteiler trennen anlKRlich der Vorbestellung den Bestellabschnitt ab und versehen gleichzeitig den Stammabschnltt mit ihrem Firmen,stempel. Die Bestellabschnltte rei-chen sle zu 100 StUck gebUndelt bis spatestens 15. Marz 1944 bei ihrem zustiindigen ErnKhrungsamt, Abt B, zur Ausstel-lung elnes Bczugscheines A ein. welchen sic dann unverzUglich einem GroBverteller zur Beliefenmg einscnden. Die Ausgabe der Ware an die bezugsberechti^en Kinder und Jugendlichen erfoljft Im Laufe des Monats April 1944, und zwar gegen Abgabe des Stsmmabschnlttes. Die Bezugsberechtigten niUssen die Trockenpflaumen oder WalnUsse bel j enem Kleinverteiler beziehen, bei welchem sie dieselben vorbe.stellt haben. In Oberkrain wird fiir diese Zuteilung der zu beteilende Personenkreis vom zustandlgenrfLandrat bestlmrat. Klagenfurt, den 17. Februar 1944. Lnnde^cTiihruniritamt Ki^rntpn p M fkotieftaai Službo dobi Kovaškeg* vajcnca sprejmem, kateri ima veselje do kovaške in podkovske obrti. Hrana in stanovanje v hiši. Alois Scliebalr, kovač, Butsch z, bei Stein. 5090-1 Hlapca in deklo za delo na polju in v hlevu se sprejme takoj. Draksler Michael, gostilna Lahore, Wart-Krainburg. 2500-1 Iščem za takoj snažno žensko, ki bi mi gospodinjila. Ako ne' 71 stalno, vsaj za nedoločen čas. Anton Oražcn, Krainburg, Vel- deserstralSe 25. _ 2550-1 Sprejme se takoj mizarski delovodja, dober kalkulant, če mogoče z izpitom, predložiti s prepisi izpričeval na K. B. Kram- burg.___2522-1 Čevljar (mojster ali pomočnik) se išče, da bi vodil naprej po-pravljalnico v Linzu a. Donau. Dopise pod „Volksdeutscher" na K. B. Klagenfurt pod št. 1521-1 Hlapec ali dfkla za vsa poljska dela se sprejme. Ponudbe na naslov Johann Lap, Schwarzendorf 17.______ Pošteno in marljivo kmetsko dekle, staro 18-do 40 let, ki je vajeno živine in se razume na kuhinjo dobi v bližini Kr^inburga takoj stalno mesto. Prednost imajo one, ki razumejo nekoliko nemško. Ponudbe na'K. B. Krainburg pod „Dobra hiša" 2542-1 Službe išče Prodam vrtalni stroj do 9.13 mm, kompletni 5 pogonskim motorjem. Kari Kregar, mizar, St. Veit Sawe. 2543-6 j Prodam 1000 kg dobre krme Jn I 1030 kg slame. V zamenjavo ne-i kaj gnoja. Pod šifro „St. Veit a. i j Sawe" pod K. B. Krainburg.! !_____________25)9-6 I Oljnato sliko, vredno 400 RM, I zamenjam za fotoaparat. Ponud-j be na K. B. Krainburg pod „Lepa slika" 2524-6. j Kupim Išče «e za nakup nekaj vagon iv smrekovega, jelkovega, borovega lesa, 19, 24 In 26 mm, II do 17 cm. pararelno »li konično, iz ii ge ali rrnovine » vseh kakovjst nih razredih Visoka stopnia nut nosti P')n jilbc na Han> Tranin i»er, H >lzi;r iRhandel Kligenturi Vftlkermarkter StraRe. Bihniiber setzung 'оВз 1 Kupim otroški športni vozicck Poizve se pri K. B. Krainburg pod 2 И1-7-___ _________ Kupim dobro ohranjen klavir, pianino ali harmonium. Dopise na oglasni oddelek K. B Krainburg pod „Sigurno plačilo" štev. 5101-7. Menjam Sluzbe'T^ i^-letnT deklica,TTTi se rada izučila v trgovini z mešanim blagom. Zna nekoliko nemščine. Najrajši Krcis Stem ali Krainburg. Ponudbe na K. B Krdmburg pod št. 2496-2 Deček, star 16 let, se želi izučiti kot „Kunsttischler". Ima eno teto „Mcisterschule", Najraje v okraju Stein. Ponudbe ne K. B. Krainburg pod „Vajenec"' 2525-2. O d d a v na jem Kovačijo dam v najem! Johann Pretnar, Doilovitsdi 2, P. Sdie-rawnitz. 2501-3 Išče v najem Opremljeno sobo po možnosti z uporabo štedilnika išče mlad zakonski par. Pismene ponudbe na K. B. Krainburg. 2523-4 Menjam plemensko svinjo s sedmimi mladiči za od pol leta do 2 let starega konja. Fran? !Jenko, Pevno, P. Laik ».d. Zaier. I__,___ifio-i; 'Elektromotor, ^/т Ps 1400 obratov, 220 V zamenjam za motor I Ps . 2600 obratov 220 V. Raz-Ик-У- Pontidhe pod motor na K. B. Krainburg, štev. 2?3S-i5.________ Men jim kompletne smuči (205) in nizke črne čevlje h. 44 za goi-zerice iste številke. Ponudbe na K. B. Krainburg pod 2'540-t5._ Zameniam konja za kobi'o. Razliko doplačam. Scheje, Itev. 4, Post Komenda. _ Menjam kravo, 8 mesecev brejo, s teličkom, za vola od 500 do Coo kg težkega. Naslov pri K. B. Krainburg pod 2549-15. _ Menjam film fotoaparat 4VA.50 za dober radio, po možnosti Volksempfanger. Naslov pri K. B, Krainburg pod značko „Nujno" 2 547-1 5- _ Prodam Prodam brejo kravo. Gorjanz Johann, SeelandstraUe 90, Krain-burg. 2506-6 C s C H u HFABR IKS- UND VERTRIEBSGESELLSCHAFT m.b.H. EIGENE VERKAUFSTELLEN IN, NEUMARKTL, ASSLINO, RADMANNSDORF, VELDES, CILLI, MARBURG Kitera gospodična ali vdova od 35 do 45 let bi biia priprjvlje-na vstopiti kot gospodinja k obrtniku 50 let z dobro eksistenco v lepem kraju. Po sporazumu; tudi takojšnja ženitev. Le resne ponudbe, če mogoče s sliko, katera se vrne. Tajnost zajamčen«. Dopise na K. B. Kra'nburg pod „Dobra obrt" 2541-21. j Samec, popolnoma sam z lepim] posestvom, mlad, išče gospodič-| no ali vdovo do 30 let, v ljubezni zapeljane pridejo v vpo5tev, katera poseduje hišo ali gotovi-1 no. Ponudbe s sliko poslati na, K. B. Krainburg pod „Zenitev zasigurana" 2534-21. 1 Kateri osamljen gospod, lepe, vi-j soke postave, resen, nežno čuteči in blag značaj, želi biti 43 letni; gospej iz Gorenjske ljubeč in i zvest drug na potu življenja. Sa- j mo resne ponudbe poslati na K., B. Klagenfurt pod „Domače i Fant, star đvaintriđeset let, izobražen, v stalni službi želi po-j ročiti dekle, staro od 2j do 28j let, prednost imaio majhne, moč-! ne. Tudi vdove niso izključene.' Ponudbe n« K. B. Krainburg pod „Takojžnja ženitev" 2521-21. Samec, 35 let, pismonola, želi redi takojšnje žcnitve znanja % gospodično, staro do 30 let. Le resne dopise s silko, ki se vrne na K. B. Krainburg pod „Soliden" 2528-21. Dne 14. februyja 1944 let sem v popoldanskem vlaku proti Kamniku pozabila črn volnjn plet. Ker je bila oieba, ki ga je od-rfesla opazovana, se prosi, d* istega v izogib neprijetnosti odda proti primerni nagradi na na- • slov: Poldi Pavovec, Mannsburg 2, bei Stein, Oberkrain. 5104-21 Bazno Prosim dotičnega gospoda iz Cil-lija in njegovo g. sorodnico, t katerima smo se vozili iz МГш-chna dne 29. januarja, da blagovolita javiti svoj naslov na K. B. pod šifro „Kovčeg — dobra nagrada". _ Gospodična, ki se je vozila s popoldanskim vlakom dne 11. IL iz Radniannsdorfa do Krainbur-ga v modrem plašču brez pokrivala, črnolasa, srednje postave, se naproša, da pošlje svoj cenj. naslov na K. B. Krainburg pod šifro „Večkratni obiskovalec Krainburga".' 2511-13 Našla se je manjši vsoti denarji v Habiditgasse. Poizve se Fa!- ktndorf ii5j_ _^33-23 Valčni mlin Helene in J. Klan-tschar, Dvorje 41 pri Zirklach jc zopet T obratu. Melje redno in s« cenj. prebivalstvu toplo priporoča^__2494-23 Obrtnik, star 40 let, se ž«li radi ženitve seznaniti z gospodično čiste preteklosti ter čedne zunanjosti v StATOSti do — Prednost imajo livilje. Ponuaoe s sliko, katera se diskretno vrne, poslati na K. B. Krainburg pod „Lepa bodočnost" 1527-1:. Izgubljeno se je zlati f«z»n. Kdor kaj ve o niem, naj sporoči proti nagradi na ime B. Rangus, Jahn-gasse 5, Krainburg. 2490-22 Menjam nove usnjene damske čevlje 7. nizkimi petami, It. proti takim 4t. 39. Pomicfbe na K. B, Krjinburg pod 2548-i Menjam več vrednostnih reči /a dobro ohranjen klavir, pianino ali harmonium. Cenjene dopise na K. B. Krainburg pod „Sigurna zamenjave" 5101-15. Ženitve 43 letna, želi spoznati gospod*, lepe visoke postave, plemenitega ponašanja, ki bi ji bil zvest in ljubeč drug na poti življenja. Le resne ponudbe s sliko, ki se diskretno vrne na K. B. Krainburg pod „ Prav« sreča" k- 2503-21 Vdovec, star 45 let, z večjo državno pokojnino brez pravega gospodinjstva želi spoznati v svrho takojšnje ženitve vdovo ali ločenko, staro 30 do 42 let; lastnice kakega- posetva imajo prednost. Dopise poslati ; sliko ne K. B. Krainburg pod „Srečno ognjišče" It. 2501-21 Poltenega najditelja naprošam, da mi vrne zgubljeni denar, ki sem ga zgubile na prvem vlaku, ki pelje iz Stein v Krainburg do L. G. W. Vsota je 80 RM. Nana K. B. Krainburg pod 2537-22. Zgubila sem ročno torbico s KennkaVto In Volksbundkarto, ki se glasi na ime Maria Kimovec. Polteni najditelj naj jo vrne na K. B Krainburg pod 2536-22. Pozabljene je bila 17. П. v popoldanskem vlaku proti Afilingu med Zwischenwassern in Raten-dorf rjava usnjena aktovka z režijsko žel. legitimacijo m ca. 35 RM. Vrne naj se na Dolm.ir Marjan, Oberdorf 13 ">• Raten-dorf P. Laek a. Zaier. 2546-22 Našla se je ženska ročna torbica z večjo vsoto denarja. Naslov »e izve pri K. B. Krainburg pod „Najdeno". 2520-25 Kodidienst in der Gemeinschafts-Kuche VUl Mub« und Fl*;e >t*ckt hinitr 4m Ui»h>ng fuehtigcn Kpdffreu, di« no«! Љгвт Di«nit gA oudi nodi xv Heu»« di« Wotch« bttorgtn mvO. Ab«r ii* schoA* м d*mm w v«rtt>hf Hanko b«im Wo»(h*» riehlig ovtiuiHiittn. %tm жут Diem# ioDt d*# WoKhe g#nypemd 'onge M Нфпко Cul«A DurchtioTiptM d#f Woid*# noth g»vndlid>f m Emwt'diM Ht h«w*# di# WotcKr*g*i <>M»r kerwf# #6*ig#m fyquam, d*# iH#« 1С^оп«а d#b#i WoKhpuK«r wnd Kohi« ippr— KrkaUimii zirht man чјсћ leicht Bii. w^nn man аич Ulierb Ziminmi ins Freic tritt. Dnher rlip Wohnraum« nirh* llhorhei-mi(l keirif* Kohle v+TpMi-flon. So vermoirlot man Rrkiil-1ППЈГ urn] l>oiiirt den hKnfig fol-(TPnflPn ernstorcn Rrkrnnftnn-fi'n vor. aiK-li wpmi ilas wirk-N'lmn uml so boquftin anwiwon-'ipMflp Korni! mint lieutp nicht iniinfT zu hahcn iat. UAUBU & CI K RRRLIN. Jb s potrtim srcem naznanjamo vsem so-ТГ rodnikom In znancem tužno vest, da je n