V javni razpravi smo spraševali in predlagali
1.  Predlog: Vztrajati moramo na ponovitvi že izve-       f denih objektov.
Odfovor: V fazi priprav je mestni operativni štab v, cilju zagotovitve čim racionalnejše gradnje objektov iz programa samoprispevka III, ocenil možnosti ponovi-tve že izvedenih objektov iz prejšnjih dveh samopri-spevkov. Na osnovi predloženega programa in ob pre-gledu že zgrajenih objektov I. in II. samoprispevka je ugotovil, da lahko za najmanj 8 vzgojnovaretvenih objektov in 3 šole uporablja projekte že zgrajenih objektov in jih prilagodi lokaciji in programu II. samo-prispevka. Prva ocena možnih ponovitev bo potrjena ob izdelavi programskih osnov in urbanističnih smer-nic, pri čemer se bo stremelo za tem, da bo število ponovljenih objektov še povečano.
2.   Vpnšanje: Ali se bodo za izgradnjo oziroma dokončanje objektov iz samoprispevka II uporabljala tudi sredstva iz samoprispevka III?
. Odgovor: S samoprispevkom zbrana sredstva so na-menska in se bodo uporabljala izključno za izvajanje programa samoprispevka III. Zbirala se bodo na po-sebnem računu, i njimi pa bo upravljal organ, ki ga imenuje mestna in občinske skupščine ter samouprav-ne interesne skupnosti, ki sofinansirajo program ob-jeklov. Prav tako bodo mestna in občinske skupščine v soglasju s samoupravnitni interesnimi skupnostmi ime-novale organ, ki bo izvajal nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev.
ZAKAJ SAMO I. FAZA PORODNIŠNICE?
3. Pripomba: Porodnišnica naj se ne gradi v dveh fazah, pač pa naj se zagotovi gradnja v eni fazi. Finan-siranje pa naj se zaradi narave dela razširi na Ijubljan-sko regijo.
Odgovor: V prvotno sestavljenem programu je bila zajeta celotna gradnja porodnišnice, ki bi imela nasled-nje zmogljivosti: 250 postelj v hospitalni enoti, dva porodna bloka s 16 porodnimi posteljaini, operacijski blok, ambulantne službe, laboratorijske službe, apote-ko, splošne, tehnične in pomožne službe ter zaklonišče. Vsi ti prostori bi bili grajeni na površini 13.720 m2 in bi stali, po cenah iz junija, 1981 985.905.000 din. Oce-
njena vrednost investicije ob koncu gradnje pa je 2.770.886.500 din.
Skupaj z oslalimi objekti je vrednost programa sa-moprispevka III znašala 7.023.000.000 din in je prese-gla ocenjeni pritok sredstev iz dogovorjenih virov. Predvidoma bo zbranih sredstev iz samoprispevka 3.731.500.000 din. Ob soudeležbi samoupravnih inte-resnih skupnosti pa bi zbrali skupaj 4.698.000.000 din.
Program samoprispevka III se je uskladil s predvide-nim pritokom sredstev. Pri tem se je program krčil. Precej objektov je izpadlo iz programa, čeprav so bili zajeti v družbenih planih občin in mesta Ljubljane za tekoče srednjeročno.obdobje. Med drugim je bil krčen tudi program gradnje porodnišnice in sicer tako, da bi v
tem srednjeročnem obdobju zagotovili izgradnjo pr\'e faze porodnišnice z naslednjimi zmogljivoslmi: 2 poro-dna bloka s 16 prostori, operacijski blok za porodniške operacije, hospitalno enoto s 16 posteljami za otročni-ce in 80 posteljami za novorojenčke, ordinacijo za nadzor ogroženih in bolnih nosečnic, lekarniško posta-jo ter splošne, tehnične in pomožne prostore. Vrednost prve faze je 1311.100.000 din in bo predvidoma zak-ljučena 1986. leta. Pri finansiranju gradnje sodeluje s 40% medobčinska zdravstvena skupnost, s čemer je pri tem objektu širšega pomena zagotovljena udeležba širše Ijubljanske regije.
4. Pripomba: Delovanje Lutkovnega gledališča naj se organizira v novozgrajenem domu Ivana Cankarja.
Odgovor: V zvezi z adaptacijo Mestnega doma za potrebe Lutkovnega gledališča Ljubljana je bilo precej pripomb, ki so se nanašale na vmestnost vlaganja sred-stev v ta namen. Vsi pa podpirajo potrebo. da se na nek način reši vprašanje nemotenega delovanja Lutkovnega gledališča bodisi v Cankarjevem domu ali drugod.
Po temeljiti proučitvi možnosti je bilo ugotovljeno. da potrebuje Lutkovno gledališče zlasti prostore za vajo, za shrambo rekvizitov in garderobe. kar pa ne zagotavlja noben od obsloječih kulturnih domov.
Zato je Lutkovno gledališče ostalo v programu s tem. da sodeluje samoprispevek s 36 milijoni din sred-stev od potrebnih 80 milijonov. Ostala sredstva pa bosta zagotavljala Kulturna skupnost Slovenije in Ijub-ljanska kulturna skupnost.
5.   Pripomba: Program samoprispevka III naj se dopolni s podatki o lokacijah posameznih objektov.
Odgovor: l.okacije posameznih objektov so v pro-gramu že določene. Opredeljene so po posameznih krajevnih skupnostih, n. pr. OŠ Kolezija, VVZ [g, Brdo itd. Mikrolokacije pa so opredeljene v zazidalnih načrtih, ki opredeljujejo rezervate, namenjene posa-meznim objektom družbenega standarda. Tako so za območje občine z zazidalnimi načrti že opredeljene lokacije za naslednje objekte iz programa:
VVO Bonifacija, VVO Brdo, VVO Viško polje, VVO Ig, VVO Trnovo (v fazi razgrnitve), OŠ Kolezija, OŠ Trnovo, OS Bičevje ter Glasbeno šolo. Za objekt Zdravstvene postaje ne Škofljici bolokacijaopredelje-na v zazidalnem načrtu, ki bo v kratkem izdelan. Za objekta VVO Lavrica in Zdravstveno postajo v Velikih Laščah pa bo lokacija določena s posebnimi urbanistič-nimi smernicami, ki so prav tako v izdelavi in bodo izdelane najkasneje do konca leta.
6. Predlog: Samoupravne interesne skupnosti bj mo-rale iz rednih prispevnih stopenj finansirati nove inve-sticijske naložbe, v kolikur pa tega ne morejo, bi morali samoprispevek uvrstiti v primarni vir finansira-nja.
Odgovor: Ob izdelavi družbenih planov mesta in občin Ljubljane narejena anaiiza možnosti zagotavlja-nja sredstev za razširjeno reprcxiukcijo iz svobodne menjave dela, t. j. iz prispevnih stopenj, je pokazala. da je ob upoštevanju izhodišč za rast skupne porabe, v primerjavj s planirano rastjo družbenega proizvoda.
moč zagotoviti sredstva le za izvajanje dejavnosti, ne pa za izgradnjo novih objektov. Opredeljeno je bilo, da mora rast skupne porabe za 10% zaoslajati za rastjo družbenega proizvoda.
Zato so bila v obdnskih in mestnih srednjeročnih planskih dokumentih za obdobje 1981-1985 predvide-na kot vir finansiranja gradnje objektov s samoprispev-kom združena sredstva občanov. Pri finansiranju bodo v okviru svojih možnosti sodelovale samoupravne inte-resne skupnosti in sicer tako: medobčinska zdravstvena skiipnost (18,1%), Samoupravna stanovanjska skup-nost (0.6%), Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja (0,7%), Mestna skupnost za zaposlovanje (0,2%), Kulturna skupnost Slovenije (0,8%) in Ljub-
Ijanska kuiturna skupnost (0.2%). Tako bj s sredstvi samoprispevka zbrali 3.731.500.000din (79.4%).sku-paj s sredstvi samoupravnih interesnih skupnosti pa bi zagotovili 4fi9X.000.000 din.
KAKO IN KOLIKO SREDSTEV BOMO ZBRALI
7. Vprašanje: Kakšna so bila i/hodišča /a izračun sredstcv finansiranja programa samoprispevka III tcr izračun končne vrednosti ohjekta'
Odgovor: Izhodišča za izračun priioka srcdslcv za gradnjo objektov samoprispevka III so bila naslcdnja:
-  stopnja samoprispevka, ki ga plačujcjo delavci in občani iz delovncga razmerja je cnaka dosedanji in znaša 1.5",, od čistcga dohodka. nadomcstil osebnega dohodka in od poknjnin:
-  stopnja samoprispevka. ki ga^ilačujcjo dclovni Ijudje in občani od katasterNkega dohodka negozdnih zemljišč znaša 0.5"«:
-  samoprispevek ne plačujejo občani in delavci, ki imajo čiste oscbnc dohodkc iz delovncga raznierja in pokojnin. ki ne prescgajo 8000 din mescčno:
-  samoprispevek  nc  plačujcjn  ohčani.   ki  iniajo oschne dohodke od kmctijske dcjavmKti, čc lctni kata-strski dohodck nego/dnih zemljišč ne plačujcjo kmcl-je, katcrih kmctijc so uvrščcne v IV. davčno kategorijo in so tudi oproščcni plačevanja davkov ixi zenilje.
Ne glcdc na navedeno. bodo plačcvanja samopri-spcvka na zahtevo oprosčcni ludi dclovni Ijudje in občani. ki imajo oscbnc dohodke iz razmcrja v združc-
ncni delu oziroma nadomestila tcr od pokujnin. če dohodek na cnega družinskega člana ne presega 4000 din mesečno.
To so osnovne določbe. ki se nanašajo na plačevanje samoprispevka in so sestavni del predloga sklepa o ra/pisu referenduma za uvedbo samoprispevka III na območju mesta Ljubljane. Sklep je bil objavljen v delegatskem gradivu skupščine mesta Ljubljane št. 41. 7. 10. W81 in obravnavan na vseh treh sejah zborov skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik dne 28. 10. 1981.
Na navedeni osnovi in ob predpostavki 21.4% rasti mase nominalnih osebnih dohodkov. bi v petih letih zbrali 3.731.500.000 din sredstev. ob sofinanciranju
samoupravnih interesnih skupnosli pa 4.698.000.000 din.
Pri izračunu končnc vrcdnosli posameznih ohjcktov. pa se jc upošlcvala izhodiščna vrcdnost ohjckta p<i ccnah junija 1981. Čas do pričetka gradnjc jc rovalori-ziran po stopnji 2.5 "/« mcsečno oziroma 30"/!, letno. Faklor revalorizacije jc izračunan na usnovi podatkov Spkišhcga združenja gradbeništva, ki j/kazujc ta faklor v lctu 147') v višini 121,48%. v letu 19X0 138.72 in v prvcm pollctju lela 1981 127.89.
V času graditve pa jc faktor popravljcn z 0,6 ali 1X'",, letno. S lemi popravki jc izračunana ocenjena končna invcsticijska vrcdnost ohjckta, ki pa /ajcma: odkup, pripravo in oprcmo zcmljišč, sorazmcrni dcl k slro-
škom primarnega komunalnega omrežja. hišne prik-Ijučke, zunanjo ureditev funkcionalnega dela zemlji-šča, pripravo tehnične dokumentacije, gradbena. obrt-niška in instalacijska dela, potrebno opremo ter stroške izvajatskega inženiringa. PREDLOG KS BRDO SPREJET
12. Dopolnilni predlogi: Poleg navedenih vprašanj pripomb in dopolnilnih predlogov so bili dani še pred-logi za uvrstitev novih objeklov v program družbenega standarda in sicer so dale iz območja občine Ljuhljana Vič-Rudnik predloge: KS Brdo, KS Polhov Gradec, KS Rudnik, KS Ig in KS Skofljica.
Odgovor: Vse pripombe so bile posredovane mest-nemu štabu za pripravo samoprispevka III. Ugotovlje-
ni) jc bilo, da prcdlaganc dopolnitvc vsch Ijuhljanskih občin prescgajo realnc možnosti njihovcga finansira-nja.
Z ozirom na pripombc ohčanov glcde prcnizko po-slavljenega cenzusa, od katcrcga se nc plačujc siimo-prispcvck. je hil od osnutka do prcdloga sklcpa o razpisu rcforenduma za uvedb« samoprispevka III na območju občin in mcsta l.jubljane, lc-ta sprcmcnjen. Samoprispcvka ne bod« plačevali delovni Ijudje in občani, katerih čisti osebni dohodek ali pokojnina ne prescga 8000 din mesečno (prej 7000) oziroma. čc dohodek na družinskega člana ne presega 4000 din (prej 3500) mesfcčno.
Glede na povišanje cenzusa, se bo s sredstvi samo-prispevka III zbralo (ikoli 75.000.000 din manj kot je
bilo prvotno predvideno. Hkrati pa se je na predlog Zdravstvenega doma Ljubljana krčil tudj program gradnje zdravstvenih objeklov in zagotovilo odvijanje osnovne dejavnosti v prvotno predvidenem obsegu. S tem se je pocenila gradnja objektov za 139.600.000 din.
Glede na navedeno je bilo moč program samopri-spevka III dopolniti. Program se je dopolnil tako. da je v njega uvrščeua gradnja VVO Brdo z 80 mesti, grad-nja OŠ Zgornji Kašelj z X učilnicami ter izdelava 4 dokumentacii. Ostalih predlogov ni bilo moč upošteva-ti, ker so presegli finančne možnosti.
Do spremembe programa gradnje objektov na ob-močju občine Ljubljana Vič-Rudnik je prišlo predv-sem zato, ker na lokaciji na Viškem polju ni bilo moč
zagotoviti gradnje VVO z 200 mesti brez rušenja ob-stoječega stanovanjskega objekta. V izogib temu se je zmogljivost vrtca znižala na 120 mest in s tem zagoto-vila I. faza gradnje. 80 mest pa se je preneslo v KS Brdo. kjer bo novograjeni vrtec omogočil sprejetje otrok iz obstoječega, ki deluje v neustreznih razmerah v domu družbenopolitičnih organizacij. Hkrati bo omogočil poveeali zajetje otrok v tej krajevni skupno-sti na planirani obseg. S tem je bila upoštevana tudi pripomba KS Brdo in omogočena gradnja objekta, ki je bila zajeta tudi v družbenem planu občine za tekoče srednjeročno obdobje. Seveda se je s tem vrednost programa samoprispevka za ohmočje občine povečala. Ostali dupolnilni predlogi so vsebovali: izgradnjo prizidka k osnovni šoli KS Polhov Gradec. nadzidava
osnovnc šolc v KS Rudnik. izgradnja prizidka k VVO Škofljica (cr izgradnja jcdilnicc k ()S Ig in povcčanjc z.mogljivosti vrjca za 2() mesl. Occnjcna vrcdnost tcga programa jc oknli 78.000.000 in prcscga rcalnc mož-nosti finansiranja, zato jih ni bilo moč uvrslili v pro-gram.
13. Vprašanje: Sredstva za gradnjo objcklov iz pro-jjrama samoprispevka III sc bodo Začcla zbirali 1 1. 1982 in se bodo zbirala pct let. Osnutck rcsolucije o politiki izvajanja družbcncga plana SR Slovcnijc za obdobje 1981-19X5 v lctu I982določa,dasc invcslici-jc iz samoprispevkov ne bodo začele izvajati prcj. dokler ne bo zbranih 50% predvidenih sredstcv. Ali to pomeni, da se investicije ne bodo začele izvajati pred letom 1984 in kdo bo pokril podražitve?
Odgovor: Določila Resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obTlobje 1981-1985 v letu 1982. ki se nanašajo na izvajanje investicij iz sredstev samoprispevka III. To pomeni. da se je izhaja-lo iz določila. da mora biti pred pričetkom gradnje posameznega objekta zbranih 50% sredstev izhodiščne cene objekta in da morajo biti 2 meseca po dokončanju objekta zagotovljena sredstva, izračunana kot končna vrednost investicije. Izhajajoč iz teh usmeritev, ne bo moč v prvem letu dokončati nobene investicije, med-lem ko se bodo pripravljalna dela začela na 16 objek-tih. Sem sodi priprava vse potrebne dokumentacije. odkup zemlje in urejanje zemljišč in nekatera druga dela.                                           Ljubljana. 2. 11. 1981
OBČINSKI OPERATIVNI ŠTAB