ekonomsko ogledalo št. 3/2020, letnik XXVI Ekonomsko ogledalo št. 3, letnik XXVI, 2020 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Marijana Bednaš, direktorica Glavna urednica: mag. Tina Nenadič Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Urška Brodar; Lejla Fajić; mag. Marjan Hafner; mag. Matevž Hribernik; Katarina Ivas, MSc; Mojca Koprivnikar Šušteršič; mag. Janez Kušar; Andrej Kuštrin, mag.; dr. Jože Markič; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; Denis Rogan, mag.; Dragica Šuc, MSc; mag. Ana Vidrih Uredniški odbor sestavljajo: mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, mag. Janez Kušar Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar ISSN 1580-6170 (pdf ) © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno ........................................................................................................................................................ 3 Tekoča gospodarska gibanja .............................................................................................................. 7 Mednarodno okolje .....................................................................................................................................9 Gospodarska gibanja v Sloveniji .......................................................................................................... 11 Trg dela ......................................................................................................................................................... 17 Cene ............................................................................................................................................................... 18 Finančni trgi ................................................................................................................................................. 19 Plačilna bilanca............................................................................................................................................ 21 Javne finance .............................................................................................................................................. 22 Statistična priloga ..................................................................................................................................25 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 11. maja 2020. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp. Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno Gospodarska aktivnost v evrskem območju je bila v prvem četrtletju pod vplivom epidemije koronavirusa medletno nižja za 3,3 %, mednarodne institucije evrskemu in svetovnemu gospodarstvu za letos napovedujejo recesijo. Manjše povpraševanje in obsežne zaustavitve v gospodarstvu ob epidemiji koronavirusa konec prvega četrtletja sta prispevala, da se je BDP v primerjavi s četrtletjem prej znižal za 3,8 %. Zaradi strogih omejitvenih ukrepov mednarodne institucije pričakujejo še obsežnejši padec aktivnosti v drugem četrtletju, kar nakazujejo tudi kazalniki zaupanja PMI in ESI, ki so se aprila izrazito poslabšali. Po zadnjih napovedih IMF in EK, ki upoštevajo umirjanje epidemije v tem četrtletju, se bo evrsko gospodarstvo letos skrčilo za 7,5-7,7 %. Brezposelnost se bo po napovedih EK zvišala na 9,5 %. V recesiji bodo vse države evrskega območja, vendar bo upad BDP in potem okrevanje v letu 2021 različno. Večje potrebe po zadolževanju držav evrskega območja v takšnih okoliščinah so aprila že vplivale na dvig donosnosti do dospetja državnih obveznic, ki pa zaradi različnih ravni dolga držav pred začetkom epidemije ni bil enakomeren. Ob visoki negotovosti se je del povpraševanja preusmeril v bolj varne obveznice jedrnih držav evrskega območja. Donosnosti do dospetja obveznic perifernih držav pa so se povečale. Med najizrazitejšimi je bilo tudi povečanje donosnosti do dospetja slovenskih obveznic, ki se je nazadnje zadolžila 7. aprila, še pred izrazitim naraščanjem donosnosti. V Sloveniji se je aktivnost v večini dejavnosti s širjenjem koronavirusa in sprejetjem ukrepov za njegovo zajezitev sredi marca zmanjšala, najbolj v nekaterih tržnih storitvah. Zaradi prepovedi opravljanja dejavnosti se je marca znižala prodaja v nenujnih segmentih trgovine. Podobno pričakujemo močan upad prihodka v gostinskih in nastanitvenih storitvah, na kar bo vplivalo tudi strmoglavljenje turističnega obiska. Število domačih in tujih turističnih prenočitev je bilo marca medletno manjše za dve tretjini. Upad tujega povpraševanja in motnje v dobavnih verigah sta prispevala k padcu proizvodnje predelovalnih dejavnosti in izvoza. Padec gospodarske aktivnosti sredi marca kaže tudi podatek o porabi elektrike, ki je bila od sredine marca po izbruhu epidemije v Sloveniji okoli petino nižja kot pred letom, opazno nižja je bila tudi v EU. Manjša gospodarska aktivnost v Sloveniji in EU je izrazito negativno vplivala tudi na promet tovornih vozil po slovenskih avtocestah, ki je bil po izbruhu epidemije od sredine marca medletno nižji za okoli 40 %. Z rahljanjem ukrepov po veliki noči se je padec začel postopoma zmanjševati, a je predvsem padec prometa tujih tovornih vozil še ostal velik. Pričakovanja so se v vseh dejavnostih v negotovih gospodarskih razmerah izrazito poslabšala, močno je padlo tudi zaupanje potrošnikov. Tudi razmere na trgu dela so se z epidemijo koronavirusa začele poslabševati. V prvih dveh mesecih letos se je število delovno aktivnih še povečevalo, ob pomanjkanju domače delovne sile predvsem zaradi zaposlovanja tujcev. Preobrat na trgu dela zaradi epidemije pa že kažejo podatki o številu brezposelnih, ki je bilo v prvih dveh mesecih še podobno kot konec lanskega leta, sredi marca pa se je začelo hitro povečevati. V drugi polovici aprila in začetku maja se je njihovo povečevanje nekoliko umirilo. Konec aprila je bilo brezposelnih 88.648 oseb, kar je petina več kot pred letom in 14,4 % več kot februarja oz. pred epidemijo. Do 10. maja pa se je po neuradnih dnevnih podatkih ZRZS nadalje povečalo na 89. 635. Cene življenjskih potrebščin so bile aprila medletno nižje predvsem zaradi padca cen energentov. Posledice ukrepov držav za preprečitev širjenja epidemije koronavirusa so občutno vplivale na upad povpraševanja po naftnih derivatih in s tem na znižanje njihovih cen. Cene nafte so aprila padle na zgodovinsko nizke vrednosti. Mednarodne institucije pa pričakujejo, da bodo ostale nizke in nestanovitne do odprave neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem. Nižje cene energentov so k deflaciji skupno prispevale 2,2 o. t, poleg padca cen naftnih derivatov so k temu prispevale tudi z ukrepom Vlade RS nižje cene električne energije. Zaradi večjega povpraševanja se je nadalje okrepila rast cen hrane. Rast cen storitev se je umirila. Medletna rast kreditov podjetij se je v prvih treh mesecih okrepila, izrazito pa se je upočasnila rast potrošniških posojil. Kreditiranje podjetij se je v prvih dveh mesecih nekoliko izraziteje okrepilo, marčevska mesečna rast pa je bila med višjimi v zadnjih 12 mesecih. K temu bi po naši oceni poleg pospešene izvedbe že dogovorjenih poslov lahko prispevali tudi že odobreni odlogi plačil obveznosti na osnovi Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcem. Zadolževanje gospodinjstev se je postopoma umirilo. Rast potrošniških posojil se je od uvedbe obvezujočega makrobonitetnega instrumenta v zadnjih petih mesecih znižala za skoraj dve tretjini (na 4,5 %), rast stanovanjskih kreditov pa je ostala nad 5 %. Delež zamud nad 90 dni v bančnem sistemu je bil v prvih dveh mesecih nizek, nekoliko nad enim odstotkom. Obstaja pa veliko tveganje, da se bo zaradi poslabšanja gospodarskih razmer ob izbruhu epidemije, kljub sprejetim ukrepom, ponovno pričel povečevati. Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja se je v prvem četrtletju letos glede na lani podvojil. Posledice epidemije koronavirusa so se že pokazale v nižjih prihodkih iz DDV in trošarin, kar je močno upočasnilo rast skupnih prihodkov. Višji so bili prihodki iz davka od dohodkov pravnih oseb, zaradi zakonodajnih sprememb pa se je močno umirila rast prihodkov iz dohodnine. Rast skupnih prihodkov je izvirala predvsem iz višjih socialnih prispevkov, višji so bili tudi nedavčni prihodki. Prejeta sredstva iz EU so bila medletno nižja. Le nekoliko nižja kot lani pa je bila rast odhodkov, ki večinoma še ni odražala posledic epidemije. Izhajala je iz povečanja transferov posameznikom in gospodinjstvom ter iz okrepljene rasti plač in drugih sredstev za zaposlene. Močno se je povečala tudi rast izdatkov za blago in storitve. Prepolovila pa se je rast investicij, ki je v celoti izhajala iz investicij na ravni občin. V nadaljevanju leta je pričakovati, da se bo skupna rast odhodkov okrepila, prihodki pa se bodo medletno zmanjšali, kar bo primanjkljaj konsolidirane bilance in tudi širšega sektorja država povečalo. BDP v evrskem območju se je v prvem četrtletju močno Širitev koronavirusa in ukrepi za njegovo zajezitev tudi v zmanjšal, obeti za drugo četrtletje pa so se izrazito Sloveniji izrazito negativno vplivajo na večino dejavnosti. poslabšali. Izvoz blaga Ind. proiz. predel. dej. Sestavljeni indeks Predelovalne dejavnosti Storitve Vred. oprav. del v gradb. Prih. v trgovini na drobno 62 58 54 50 46 42 38 34 30 26 22 18 14 10 jan. 11jan. 12jan. 13jan. 14jan. 15jan. 16jan. 17jan. 18jan. 19jan. 20 Vir: ZRSZ. Vir: SURS, preračuni UMAR. Medletna rast kreditov podjetij se je v prvih treh mesecih Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja okrepila, od uvedbe obvezujočega makrobonitetnega se je v prvem četrtletju podvojil; rast prihodkov se je instrumenta pa se je izrazito upočasnila rast potrošniških že umirila, rast odhodkov pa večinoma še ni odražala posojil. posledic epidemije. Javnofinančni saldo Primarni saldo Potrošniški Stanovanjski Podjetja in NFI Skupaj Vir: BS. Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. tekoča gospodarska gibanja Mednarodno okolje Slika 1: Sestavljeni kazalnik PMI za evrsko območje Sestavljeni indeks Predelovalne dejavnosti Storitve 62 58 54 50 46 42 Gospodarska klima v evrskem območju se je aprila nadalje močno poslabšala, kar nakazuje na izrazito znižanje gospodarske aktivnosti v prvi polovici leta. Sestavljeni kazalnik PMI se je z največjim mesečnim upadom do sedaj znižal na najnižjo zabeleženo vrednost in bil tako precej nižje kot leta 2009. Najizraziteje do sedaj se je zmanjšalo zaupanje v storitvenih dejavnostih, kazalnik za predelovalne dejavnosti pa se je znižal na podobno raven kot v času svetovne finančne krize. Tudi 38 34 mesečni padec kazalnika ESI je bil največji v zgodovini 30 merjenja, s čimer se je približal ravnem iz gospodarsko 26 finančne krize leta 2009. Padec zaupanja je bil izrazit v 22 18 vseh dejavnostih in med potrošniki, najbolj v storitvenih 14 dejavnostih in trgovini. Zaradi nižjega povpraševanja in 10 Vir: IMF WEO, april 2020. Vrednost obsežnih zaustavitev v gospodarstvu se je BDP evrskega območja v prvem četrtletju po prvi predhodni oceni Eurostata v primerjavi s četrtletjem prej znižal za 3,8 %, kar je njegov največji zabeleženi upad. V drugem četrtletju se sodeč po kazalnikih zaupanja pričakuje še večji padec. Mednarodne institucije svetovnemu gospodarstvu v letošnjem letu napovedujejo recesijo zgodovinskih razsežnosti. Recesija bo prizadela tako razvite kot tudi države v razvoju. Po napovedih IMF in EK se bo evrsko gospodarstvo, ob predpostavki umirjanja epidemije v tem četrtletju, letos skrčilo za 7,5-7,7 %, naslednje leto jan.07 jan.08 jan.09 jan.10 jan.11jan.12jan.13 jan.14 jan.15jan.16jan.17 jan. 18 jan.19jan.20 Vir: Markit. Opomba: vrednost PMI nad 50 nakazuje na rast, pod 50 pa na njegovo krčenje. Slika 2: Napovedi gospodarske rasti IMF 2019 nap. za 2020 nap. za 2021 realizacija 2009 14 12 10 8 6 4 2 0 -2 -4 -6 -8 -10 -12 Realna rast BDP, v % pa okrevalo za 4,7-6,3 %. V recesiji bodo vse države evrskega območja, vendar se pričakujejo precejšnje razlike pri upadu gospodarske aktivnosti in njeni oživitvi naslednje leto. Stopnja brezposelnosti v evrskem območju se bo po napovedih EK letos povišala s 7,5 % na 9,5 %, nato pa naj bi se leta 2021 nekoliko znižala. Inflacija (HICP) v evrskem območju bo po napovedih EK zaradi upada povpraševanja in padca cen nafte letos znašala le 0,2 % (1,1 % leta 2021). Napovedi institucij so povezane z izredno visoko negotovostjo in pretežno negativnimi tveganji, saj bi lahko imelo daljše trajanje oziroma ponovni izbruh epidemije veliko večje negativne posledice za gospodarsko rast. Slika 3: Cena nafte brent Cene nafte so se aprila nadalje znižale na zgodovinsko nizke vrednosti. Povprečna dolarska cena soda nafte Cena v EUR (leva os) brent se je v primerjavi z mesecem prej znižala za 43 % Cena v USD (leva os) in aprila znašala 18,5 USD, kar je najnižje po juniju 1999. Menjalni tečaj USD za EUR (desna os) Medletno so bile dolarske cene nafte nižje za 74 %. 1,8 Znižanje evrskih cen je bilo podobno. Na rekordno nizko 1,7 ceno nafte so vplivali predvsem nizko povpraševanje in 1,6 1,5 1,4 1,3 1,2 1,1 USD za 1 EUR posledično prekomerne zaloge nafte na svetovnih trgih ter cenovna vojna največjih svetovnih proizvajalcev. Mednarodne institucije pričakujejo, da bodo do odprave neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem cene nafte ostale nizke in nestanovitne. 1,0 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 Vir: ECB, EIA, preračun UMAR. Tabela 1: Cene nafte brent, menjalni tečaj USD/EUR in EURIBOR povprečje sprememba, v %* 2019 III 20 IV 20 IV 20/III 20 IV 20/IV 19 I-IV 20/I-IV 19 Brent USD, na sod 64,28 32,12 18,47 -42,5 -74,1 -34,8 Brent EUR, na sod 57,20 29,74 21,46 -27,8 -73,2 -31,1 USD/EUR 1,119 1,106 1,086 -1,8 -3,3 -3,0 3-mesečni EURIBOR, v % -0,357 -0,417 -0,254 0,2 0,1 0,0 Vir: EIA, ECB, EMMI Euribor, preračuni UMAR. Opomba: *pri Euribor sprememba v b. t. Slika 4: Nominalni efektivni tečaj Po tem ko je marca prišlo do opaznejše depreciacije valut posameznih trgovinskih partneric v primerjavi NEER (ožji nabor) NEER (širši nabor) z evrom, se je nominalni efektivni tečaj aprila stabiliziral. Širjenje epidemije koronavirusa po svetu je povzročilo tudi večja nihanja deviznih tečajev. Izrazito depreciacijo do evra so v marcu beležile predvsem valute držav izvoznic energentov (npr. Rusija), držav z že prej nestabilnim makroekonomskim in finančnim okoljem (npr. Turčija) ter Velika Britanija, kot posledica negotovosti povezanih z Brexitom. Relativno stabilen pa je ostal tečaj evra do drugih t. im. »varnih« valut (ameriškega dolarja, švicarskega funta in japonskega jena). Aprila so bila devizna nihanja povečini manj izrazita. Nominalni jan.17apr.17jul.17okt.17jan.18apr.18jul.18okt.18jan.19apr.19jul.19okt.19jan.20apr.20 efektivni tečaj, ki prikazuje razmerje med evrom in košarico valut trgovinskih partneric glede na njihovo Vir: ECB, preračuni Umar. * Povišanje NEER pomeni pomembnost v zunanjetrgovinski menjavi s Slovenijo, je apreciacijo evra do košarice valut 37 (ožji nabor) oz. 56 (širši ostal na podobni ravni kot marca. nabor) trgovinskih partneric. Gospodarska gibanja v Sloveniji Slika 5: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti Širjenje koronavirusa in sprejetje ukrepov za njegovo zajezitev je zmanjšalo aktivnost večine Izvoz blaga Ind. proiz. predel. dej. dejavnosti, zlasti nekaterih tržnih storitev. Zaradi Vred. oprav. del v gradb. Prih. v trgovini na drobno prepovedi opravljanja večine storitvenih dejavnosti Storitveni prihodek (nom.) se je marca znižala prodaja v nenujnih segmentih trgovine. Močan upad prihodka zato pričakujemo tudi v gostinskih in nastanitvenih storitvah, na kar bo vplivalo tudi strmoglavljenje turističnega obiska. Epidemija koronavirusa v Evropi je preko padca tujega povpraševanja in zaradi motenj v dobavnih verigah močno negativno vplivala tudi na obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti in izvoz blaga. Padec gospodarske aktivnosti sredi marca potrjuje tudi podatek o porabi elektrike, ki je v Sloveniji od izbruha epidemije medletno okoli petino nižja. V enakem obdobju se je zmanjšal tudi promet Vir: SURS, preračuni UMAR. medletno precej nižji. Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2019 III 20/II 20 III 20/III 19 I-III 20/I-III 19 Izvoz blaga, realno1 9,2 -5,03 2,8 7,9 - v EU 4,2 -12,13 -11,5 -5,0 Uvoz blaga, realno1 11,5 -8,93 0,3 5,1 - iz EU 4,0 -7,73 -9,4 -5,6 Industrijska proizvodnja, realno 3,3 -10,73 -7,74 -2,04 v predelovalnih dejavnostih 3,8 -12,23 -7,64 -0,74 v % 2019 II 20/I 20 II 20/II 19 I-II 20/I-II 19 Izvoz storitev, nominalno2 7,0 3,03 6,7 6,2 Uvoz storitev, nominalno2 4,6 -5,73 -6,1 1,2 Gradbeništvo – vrednost opravljenih gradbenih del, realno 3,3 6,83 8,9 10,3 Trgovina – realni prihodek 4,3 -2,33 -4,44 -1,74 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) – nominalni prihodek 5,4 0,23 1,24 1,94 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1 zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, 2 plačilnobilančna statistika, 3 desezonirani podatki, 4 delovnim dnem prilagojeni podatki. Slika 6: Blagovna menjava z EU – realno Blagovna menjava, predvsem z državami EU, se je marca ob razmahu epidemije koronavirusa, zlasti Izvoz Uvoz v naši soseščini, opazno znižala. Potem ko se je izvoz blaga z državami EU postopno umirjal že več mesecev, so na marčno opazno znižanje vplivali predvsem ukrepi za zajezitev epidemije v naših glavnih trgovinskih partnericah. Najbolj se je znižal izvoz v Italijo, kjer se je, poleg zaprtja večine trgovin, v drugi polovici meseca zaustavila tudi vsa nenujna proizvodnja. Ob motnjah v mednarodnih prevozih, občutno slabših pričakovanjih glede naročil in sprejetju ukrepov za zajezitev epidemije v Sloveniji se je marca opazno znižal tudi uvoz. jan. 05jan. 06jan. 07 jan. 08jan. 09jan. 10 jan. 11jan. 12jan. 13 jan. 14jan. 15jan. 16jan. 17 jan. 18 jan.19jan.20 tovornih vozil po slovenskih avtocestah, ki se z rahljanjem ukrepov po veliki noči postopoma krepi, a še ostaja Vir: SURS, preračuni UMAR. jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 Slika 7: Storitvena menjava – nominalno Rast storitvene menjave se je že pred razmahom epidemije upočasnila. Zaradi upočasnjevanja Izvoz storitev Uvoz storitev mednarodne trgovine se je v prvih dveh mesecih letos opazneje umirila predvsem rast izvoza transportnih storitev, ki predstavlja več kot četrtino celotnega izvoza storitev. Začetek epidemije koronavirusa v soseščini na promet in tudi turizem februarja še ni imel opaznejših posledic, saj je trošenje tujih turistov, izletnikov in tranzitnih potnikov ostalo na podobni ravni kot konec lanskega leta. Opazno pa sta se v prvih dveh mesecih okrepila rast izvoza in uvoza IKT storitev, predvsem z informacijskimi dejavnostmi povezanih storitev. Rast uvoza storitev se je pod vplivom upočasnjevanja mednarodne trgovine prav tako upočasnila. Vir: BS, preračuni UMAR. proizvodnje. Padec je bil najbolj izrazit v proizvodnji za investicije in za trajno široko porabo, nekoliko manjši v proizvodnji za vmesno porabo. Rast pa se je nadaljevala v proizvodnji netrajnih proizvodov za široko porabo, kamor se uvrščata prehrambna in farmacevtska industrija. Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: * Surovine; brez energentov. Slika 8: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih po namenskih skupinah Pred. dejavnosti Za investicije Netrajni za ši rok o po rabo Vm es ni* Trajni za široko porabo jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 jan.20 Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je marca ob širitvi epidemije koronavirusa močno znižala. Zaradi padca tujega povpraševanja in motenj v dobavnih verigah se je proizvodnja v večini dejavnosti opazno znižala, saj so se nekatera podjetja odločila za zaustavitev Slika 9: Kazalnik pričakovanega izvoza proizvodov v predelovalnih dejavnostih po namenskih skupinah Q4 2008 1.polovica 2009 Q1 2020 apr.20 20 10 0 Pričakovanja predelovalnih podjetij so se na začetku drugega četrtletja v negotovih gospodarskih razmerah močno poslabšala, še najmanj v proizvodnji netrajnega blaga za široko porabo. Večina kazalnikov pričakovanj, pa tudi trenutnega stanja je aprila dosegla podobno nizke ali nižje vrednosti kot konec leta 2008 in v prvi polovici leta 2009. Večina anketiranih podjetij je proizvodnje, so bila aprila za večino anketiranih podjetij -60 nižja kot običajno. Delež podjetij z nižjimi tujimi naročili -70 Ravnotežje v o.t. bila že marca pesimistična glede proizvodnje v drugem četrtletju, aprila pa se je njihov delež precej povečal.1 Izvozna naročila, ki zaradi visoke izvozne usmerjenosti -50 predelovalnih dejavnosti v veliki meri določajo obseg Za vmesno porabo Zainvesticije Trajniza široko porabo Netrajni za jan. 19 široko porabo jan. 20 je bil največji v proizvodnji proizvodov za investicije, ki pa so manj pesimistična glede tujega povpraševanja in proizvodnje v prihodnjih mesecih kot podjetja, ki proizvajajo blago za vmesno porabo in so močno vpeta v globalne verige vrednosti, ter podjetja, ki proizvajajo trajno blago za široko porabo. Trenutne razmere so zaenkrat najmanj prizadele podjetja, ki proizvajajo netrajno blago za široko porabo. Kljub podobno nizki vrednosti kazalnika tujih naročil kot v drugih namenskih skupinah so ta podjetja v povprečju najmanj pesimistična glede prihodnjega tujega povpraševanja, proizvodnje pa tudi zaposlovanja. 1 Podjetja sprašujejo o pričakovanjih za prihodnje tri mesece. Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 10: Aktivnost v gradbeništvu Aktivnost v gradbeništvu se je, po znižanju sredi lanskega leta, proti koncu leta povečala in v začetku Desezonirani podatki letošnjega še pospešila. Aktivnost se je povečala v vseh Trimesečne drseče sredine, desezonirano treh segmentih gradbeništva: najbolj v gradnji inženirskih objektov, pa tudi v gradnji nestanovanjskih stavb in gradnji stanovanjskih stavb. Nove pogodbe in zaloga pogodb, ki naj bi nakazovale prihodnjo gradbeno aktivnost, so se v prvi polovici lanskega leta znižale, v nadaljevanju pa okrepile. Ugodna gibanja so se nadaljevala tudi v prvih dveh mesecih letos, ko koronavirus še ni zajel Evrope. jan. 10 jan. 11 jan. 17jan. 18 Vir: SURS, preračuni UMAR. Vir: MF, SURS, preračuni UMAR. jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 Slika 13: Izbrani kazalniki zasebne potrošnje Nadaljnjo rast trošenja gospodinjstev je sredi marca prekinila razglasitev epidemije. Rast zasebne potrošnje se je ob nadaljnji rasti razpoložljivega dohodka v prvih Real. prih. v trg. z neživili Real. masa neto plač Real. soc. transferji Real. prih. v trg. z živili dveh mesecih nadaljevala. Na povečana sredstva je Nom. prih. v gostinstvu vplivala rast mase neto plač (na kar sta vplivali tudi Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *Z nepremičninami in gostinstvom. jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 jan.20 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan.20 zvišanje minimalne plače in sprememba pri dohodnini) in socialnih transferjev izplačanih v tem obdobju. Gospodinjstva so ob povečanih sredstvih še okrepila izdatke za večino neživilskih proizvodov, za gostinske storitve, ob povečanju negotovosti pa tudi za živila in pijačo. Potrošnja slednjih se je po predhodnih podatkih nadalje okrepila tudi marca, medtem ko se je potrošnja za ostale vrste blaga in storitev ob uvedbi ukrepov za zajezitev epidemije koronavirusa močno zmanjšala. kot tretjino). Slika 12: Prihodek v tržnih storitvah Šibka rast prihodka tržnih storitev se je nadaljevala tudi februarja, ko še ni bilo prisotnega vpliva širitve Skupaj* Promet in sklad. (H) koronavirusa, v nadaljnjih mesecih pričakujemo Info. in komunik. (J) Strokovno-tehnične (M) upad. Prihodek v prometu in drugih poslovnih dejavnostih Druge poslovne (N) leta. Ob rasti izvoznih prihodkov v računalniških storitvah je bila rast prihodka v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih še visoka. Zaradi znatne rasti v arhitekturno­projektantskih storitvah pa se je rast v strokovno-tehničnih dejavnostih celo pospešila. Pričakujemo, da bo imela manjša gospodarska aktivnost v Sloveniji in EU v marcu in aprilu precejšen negativen vpliv na storitvene dejavnosti, še zlasti prometne in poslovne. je februarja ostal na ravni doseženi ob koncu lanskega Slika 11: Prihodek v trgovini Prodaja v trgovini je na začetku leta ostala podobna kot ob koncu lanskega leta, marca pa je v nekaterih segmentih močno upadla. Na ugodna gibanja v prvih Skupaj Trg. z mot. vozili dveh mesecih sta vplivali nadaljnja umirjena rast zasebne Trg. na debelo Trg. na drobno potrošnje in visoka aktivnost v nekaterih panogah, ki so povezane s trgovino (predelovalne dejavnosti, gradbeništvo, promet idr.). Z razširitvijo epidemije koronavirusa v Slovenijo in zaprtjem prodajaln z nenujnim blagom sredi marca, so se razmere v trgovini močno spremenile. Prodaja v trgovinah z živili, ki se je že februarja pod vplivom negotovosti močno povečala, se je po predhodnih podatkih zvišala tudi marca. Nasprotno so zaradi zaprtja prodajaln z nenujnim blagom marca močno upadli prihodki v trgovini na drobno z neživili (za več kot četrtino) in v trgovini z motornimi vozili (za več . Vir: SURS, preračuni UMAR. 2.3.-6.3. 9.3.-13.3. 16.3.-20.3. 23.3.-27.3. 30.3.-3.4. 6.4.-10.4. 13.4.-17.4. 20.4.-24.4. Vir: ENTSO-E in Bruegel.org. kjer padec porabe v glavnem ni presegel 10 %. Na začetku aprila se je ob sproščanju nekaterih zajezitvenih ukrepov upad začel opazneje zmanjševati zlasti v Italiji in Španiji, Opombi: Upoštevana je samo poraba v delovnih dneh v času proti koncu aprila pa tudi ponekod drugod. med 8. in 18. uro. Odstotki so prilagojeni za temperaturne razlike. 2 Zaradi praznikov se primerjava nanaša samo na 28. april letošnjega leta glede na 30. april lanskega leta. Slika 16: Poraba elektrike Zaradi epidemije koronavirusa se je z ustavitvijo javnega življenja in dela proizvodnje zmanjšala poraba elektrike. Poraba elektrike, ki je eden izmed Avstrija Francija Hrvaška Italija Nemčija Slovenija pokazateljev gospodarske aktivnosti, je pričela padati v Španija Zdr. kraljestvo tretjem tednu marca ob razglasitvi epidemije, ko je bila nižja za 10 % glede na isti teden lani. Upad se je nato do padec večinoma gibal okoli 20 %. Pri tem izstopa Nemčija, sliki, je bil od začetka epidemije padec porabe najvišji v Italiji (tudi več kot 30 % v posameznem tednu), ki velja za prvo žarišče koronavirusa v Evropi. V drugih državah se je je znižal na 12 %2. Izmed izbranih držav, prikazanih na enak skozi večino meseca, v zadnjem tednu aprila pa se začetka aprila povečal na okoli 20 % in ostal približno bilo zaupanje aprila nižje kot v času ekonomsko finančne krize pred desetletjem. Na najnižjo raven, odkar so na voljo podatki (od leta 2005), pa je padlo tudi zaupanje potrošnikov. na drobno. V vseh dejavnostih (z izjemo gradbeništva) je Slika 15: Gospodarska klima Razpoloženje v gospodarstvu se je aprila močno poslabšalo in je najnižje v zadnjih petnajstih letih. Zaradi širjenja epidemije koronavirusa so se poleg precejšnjega poslabšanja kazalnikov stanj v vseh Gospodarska klima Predelovalne dej. Trg. na drobno Storitvene dej. dejavnostih močno znižala pričakovanja. Zaupanje se je Gradbeništvo Potrošniki najbolj zmanjšalo v storitvenih dejavnostih in v trgovini Vir: SURS. jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan.17 jan.18 . Vir: SURS, preračuni UMAR. jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan.19 jan. 19 27.4.-1.5. jan.20 jan. 20 Slika 14: Izbrani kazalniki turizma Zaradi epidemije koronavirusa je obisk turistov marca strmoglavil, kar se bo odrazilo na gostinskem prihodku, ki se je februarja sicer še povečal. Št. prenočitev Skupni prih. v gostinstvu Februarska rast je bila povezana z nadaljnjim trošenjem Nastanitveni prihodek Prih. od strežbe jedi in pijač Izvoz potovanj domačega prebivalstva ter rastjo prenočitev in potrošnje tujih turistov, izletnikov in tranzitnih potnikov. Epidemija koronavirusa se je februarja odrazila le pri zmanjšanju prenočitev azijskih turistov v Sloveniji (medletno skoraj za petino), prenočitve tujih turistov pa so bile skupaj medletno višje za 3,7 %. Z razširitvijo koronavirusa po Evropi in zaprtjem vseh gostinskih in nastanitvenih obratov v Sloveniji, pa se je število vseh prenočitev marca medletno zmanjšalo za dve tretjini, kar se bo močno poznalo tudi pri gostinskem prihodku. Slika 17: Promet elektronsko cestninjenih vozil3 Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah, ki se na slovenskih avtocestah je po razglasitvi epidemije občutno zmanjšal, se od sredine aprila spet povečuje. Po skoraj 40-odstotnem Elektronsko cestninjena vozila Tuja Domača upadu v prvih tednih po razglasitvi epidemije je bil v tednu prvomajskih praznikov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za okoli petino nižji.4 Obseg voženj tujih tovornjakov je bil za blizu 30 % nižji kot pred letom, obseg prevoženih kilometrov domačih tovornjakov pa se je že precej približal ravnem pred ukrepi.5 Znižanje prometa tujih tovornjakov, ki je bilo na začetku epidemije precej večje kot domačih, se je zmanjšalo pod vplivom ukrepov EU za zagotavljanje prostega pretoka blaga na mejah ter z ublažitvijo ukrepov v nekaterih državah. 30.12.-5.1.6.1.-12.1.13.1.-19.1.20.1.-26.1.27.1.-2.2.3.2.-9.2.10.2.-16.2.17.2.-23.2.24.2.-1.3.2.3.-8.3.9.3.-15.3.16.3.-22.3.23.3.-29.3.30.3.-5.4.6.4.-12.4.13.4.-19.4.*20.4.-26.4.**27.4.-3.5. 3 Elektronsko se cestninijo vozila, pri katerih največja dovoljena masa presega 3,5 tone. Ker prevladujejo, poenostavljeno govorimo o tovornih Vir: DARS (posredovanainterna poročila). Opomba: *Upoštevamo vozilih oz. tovornjakih. dneve od torka do četrtka, **Upoštevamo dneve od torka do petka; 4 V tem tednu je bilo v izračunu upoštevanih vseh 7 dni, je pa ob enakem oboje prilagoditev UMAR. številu delovnih dni njihova letošnja razporeditev za prevozno dejavnost ugodnejša kot lani, tako da je podatek nekoliko boljši, kot bi bil sicer. 5 Zaradi različne razporeditve praznikov in števila delovnih dni smo prilagodili število upoštevanih dni v izračunu v predzadnjih dveh tednih (kot v opombi grafa). Ker trenutno velja preklic omejitve vožnje ob vikendih in praznikih za tovorna vozila z največjo dovoljeno maso nad 7,5 tone smo tam iz izračuna izločili tudi sobote in nedelje. Trg dela Slika 18: Število delovno aktivnih in registriranih Razmere na trgu dela so se od sredine marca brezposelnih oseb s sprejetjem ukrepov za zajezitev epidemije koronavirusa začele hitro poslabševati. Število Delovno aktivni po SRDAP (leva os) delovno aktivnih je bilo v prvih dveh mesecih letos Registrirani brezposelni (desna os) še medletno višje za 1,6 % (najbolj v gradbeništvu ter 160 140 120 100 80 60 40 20 0 Število registriranih brezposelnih, v 1.000, desezonirano jan. 20 prometu in skladiščenju), kar je za polovico manj kot pred letom. Pred epidemijo koronavirusa se je zaposlenost ob pomanjkanju domače delovne sile povečevala predvsem zaradi zaposlovanja tujcev. Registrirana brezposelnost se je po izbruhu epidemije v Sloveniji v drugi polovici marca začela hitro povečevati in je bila konec marca višja kot konec februarja. Čeprav se je hitro naraščanje števila brezposelnih v drugi polovici aprila upočasnilo, jih je bilo konec aprila 88.648 oz. 19,9 % več kot leto prej in 14,4 % več kot februarja 2020. Umiritev rasti v zadnjih tednih bi lahko bila povezana s pričakovanjem rahljanja nekaterih sprejetih zajezitvenih ukrepov in s sprejetjem drugega zakonodajnega svežnja za blažitev gospodarskih posledic krize. jan. 06 jan. 07jan. 08jan. 09jan. 10 jan. 11jan. 12jan. 13jan. 14 jan. 15jan. 16jan. 17 jan. 18jan. 19 jan. 20 Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. Slika 19: Povprečna bruto plača na zaposlenega V prvih dveh mesecih se je nadaljevala medletna rast plač. Višja kot pred letom je bila rast v zasebnem sektorju (5,7 %; lani 4,3 %); k rasti je ob še relativno nizki Zasebni sektor Javni sektor Skupaj brezposelnosti in pomanjkanju delovne sile, prispeval tudi januarski dvig minimalne plače v skladu z zakonom o minimalni plači iz leta 2018. Plače so se najbolj povišale v nekaterih dejavnostih z nadpovprečnim deležem zaposlenih z minimalno plačo (predelovalne dejavnosti, druge raznovrstne dejavnosti, trgovina in gostinstvo). Dvig minimalne plače je prispeval tudi k rasti plač v javnem sektorju, ki pa je bila ob manjšem obsegu izplačanih napredovanj ob koncu lanskega leta opazno nižja kot lani (3,2 %; lani 5,2 %). jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 Vir: SURS, preračuni UMAR. Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela v % 2019 II 20/I 20 II 20/II 19 I-II 20/I-II 19 Delovno aktivni2 2,5 0,01 1,5 1,6 Povprečna nominalna bruto plača 4,3 0,31 5,0 4,7 zasebni sektor 3,9 0,11 6,1 5,7 javni sektor 5,4 0,31 3,2 3,2 v tem sektor država 6,5 -0,21 3,4 3,8 v tem javne družbe 2,7 1,01 2,6 1,5 2019 II 19 I 20 II 20 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 7,7 7,8 7,4 7,3 v % 2019 IV 20/III 20 IV 20/IV 19 I-IV 20/I-IV 19 Registrirani brezposelni -5,5 13,9 19,9 3,1 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opombi: 1 desezonirani podatki, 2 zaposleni, samozaposleni in kmetje po SRDAP. Cene Medletna rast cen industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev, v % 6 4 nekoliko pa se je okrepila rast cen blaga za široko porabo. Na tujih trgih se je padec cen proizvodov slovenskih 2 proizvajalcev nadalje nekoliko povečal, predvsem zaradi večjega padca cen v skupini blaga za široko porabo. 0 -2 -4 -6 Slika 21: Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev Domači trg Tuji trg 8 Slika 20: Cene življenjskih potrebščin Cene življenjskih potrebščin so bile aprila medletno nižje6. Posledice ukrepov držav za preprečitev širjenja Slovenija Evrsko območje epidemije koronavirusa so občutno vplivale na znižanje cen naftnih derivatov, ukrep Vlade RS pa tudi na cene električne energije. Skupno so k deflaciji prispevale 2,2 o. t., brez prilagajanja trošarin na naftne derivate pa bi bil negativni prispevek še za 0,1 o. t. večji. Cene trajnega blaga so ostale medletno nižje (-2 %), tokrat pa so bile medletno nižje tudi cene poltrajnega blaga (-2,8 %). Ocenjujemo, da je to v veliki meri posledica drugačnega zajema podatkov zaradi zaprtja velikega dela tovrstnih trgovin in deloma tudi manjšega povpraševanja po tovrstnem blagu. Še naprej se je zaradi večjega povpraševanja krepila rast cen hrane, ki je tako presegla 5 %. Rast cen storitev se je nadalje umirila, pri čemer pa pri Vir: SURS. Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebščin, v % XII 19/XII 18 V 19-IV 20/ V 18-IV 19 IV 20/III 20 IV 20/IV 19 I-IV 20/I-IV 19 Skupaj 1,8 1,4 -0,9 -1,2 0,8 Hrana 3,5 3,0 0,3 5,4 4,6 Goriva in energija 1,2 -1,6 -9,4 -19,3 -6,2 Storitve 2,9 2,8 1,1 1,5 2,1 Ostalo1 0,4 0,5 -0,6 -0,6 0,3 Osnovna inflacija - brez hrane in energije 1,6 1,6 0,0 0,3 1,2 Osnovna inflacija - odrezano povprečje2 1,5 1,3 -0,6 0,0 1,0 Vir: SURS, Eurostat. paketi, nastanitvene storitve, letalski prevozi) in so se upoštevale mesečne spremembe iz aprila lani. 6 Zaradi težav pri zbiranju podatkov 18,3 % indeksa cen življenjskih potrebščin temelji na ocenah na osnovi preteklih cenovnih gibanj, ali gibanj cen znotraj, ali višjih agregatov. jan.10 jan. 10jan.11 jan. 11jan.12 jan. 12jan.13jan. 13jan.14jan. 14jan.15jan. 15jan.16jan. 16jan.17 jan. 17 jan. 18jan.18jan. 19jan.19 jan.20 jan. 20 kjer so se zaradi ukrepov Vlade RS namenjenih blaženju posledic epidemije znižale cene električne energije. Nekoliko se je poglobil tudi padec cen v skupini surovin. Še Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so bile marca, po več kot treh letih, medletno nižje (za 0,6 %). K nižjim cenam je največ prispevala izrazita umiritev rasti cen na domačem trgu, določenem delu cen, ki se gibljejo sezonsko, zajem zaradi ukrepov za omejitev epidemije ni bil mogoč (počitniški Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: 1 Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak, itd. 2 Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v obdobju. Finančni trgi Slika 22: Medletne stopnje rasti kreditov v slovenskem bančnem sistemu Potrošniški Stanovanjski Podjetja in NFI Skupaj 30 20 10 Medletna rast kreditov domačim nebančnim sektorjem se je zaradi rasti zadolževanja podjetij v prvih treh mesecih še naprej postopoma krepila. Kreditiranje podjetij se je nekoliko izraziteje krepilo že od začetka letošnjega leta. Marčevska mesečna rast pa je bila med višjimi v zadnjih 12 mesecih.7 Zadolževanje gospodinjstev se je od uvedbe obvezujočega makrobonitetnega instrumenta postopoma umirilo, predvsem zaradi izrazitega upočasnjevanja rasti 0 potrošniških posojil, kjer se je rast v zadnjih petih mesecih (november 2019 – marec 2020) znižala za skoraj dve tretjini, na 4,5 %. Rast stanovanjskih kreditov je ostala -10 -20 nad 5 %. Vloge domačih nebančnih sektorjev so še naprej naraščale po več kot 6-odstotni stopnji. Nadaljevala se je -30 hitra rast obsega vlog čez noč, ki predstavljajo že skoraj -40 Medletna rast v % jan.11jan.12jan.13jan.14jan.15jan.16jan.17jan.18jan.19jan.20 Vir: BS. tri četrtine vseh vlog nebančnih sektorjev. Delež zamud nad 90 dni v bančnem sistemu se je v prvih dveh mesecih ohranjal nekoliko nad enim odstotkom. Obstaja pa veliko tveganje, da se bo zaradi poslabšanja gospodarskih razmer ob izbruhu epidemije, kljub sprejetim ukrepom, ponovno pričel povečevati. 7 To bi lahko bila po naši oceni tako posledica (i) pospešene izvedbe že dogovorjenih poslov, kar potrjuje tudi razmeroma visok obseg novega kreditiranja, (ii) kot tudi že odobrenih odlogov plačil obveznosti na osnovi Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcem. Zakon je bil sicer sprejet konec marca, a je na njegovi osnovi možno zaprositi za odlog plačila za tiste obveznosti, ki do razglasitve epidemije (12.3.2020) še niso zapadle v plačilo. Tabela 5: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. III 18 31. XII 19 31. III 20 31. III 19/29. II 20 31. III 20/31. III 19 Krediti skupaj 22.630,3 23.168,1 23.620,0 0,6 4,4 Krediti podjetjem in NFI 10.411,9 10.538,1 11.043,0 1,9 6,1 Krediti državi 1.711,1 1.649,4 1.623,3 -1,6 -5,1 Krediti gospodinjstvom 10.507,3 10.980,6 10.953,7 -0,5 4,2 Potrošniški 2.761,6 2.922,3 2.885,8 -0,7 4,5 Stanovanjski 6.311,5 6.587,2 6.643,1 0,2 5,3 Ostalo 1.434,2 1.471,1 1.424,8 -3,2 -0,7 Bančne vloge gospodinjstev skupaj 19.518,3 20.804,7 21.071,0 0,6 8,0 Čez noč 14.756,2 16.259,4 16.718,9 1,9 13,3 Vezane 4.762,1 4.545,2 4.352,0 -3,8 -8,6 Bančne vloge centralne države skupaj 771,9 691,7 696,5 -0,6 -9,8 Vloge nefinančnih družb skupaj 6.614,0 6.792,9 7.117,6 6,4 7,6 Vir: Bilten BS, preračuni UMAR. Opomba: NFI – nedenarne finančne institucije. Slika 23: Donosnost do dospetja 10-letnih državnih Donosnosti do dospetja državnih obveznic evrskega obveznic območja so se aprila zaradi epidemije koronavirusa povišale. Visoka negotovost je vplivala, da se je del Avstrija Irska Italija Nemčija povpraševanja preusmeril v bolj varne naložbe, med Portugalska Slovenija Španija katerimi so tudi obveznice jedrnih držav evrskega območja. Tako so se ob večjih potrebah po zadolževanju vseh držav izraziteje povečale le donosnosti do dospetja obveznic perifernih držav. Povečanje donosnosti do dospetja slovenskih obveznic je bilo med najizrazitejšimi, saj se je ta aprila glede na marec več kot podvojila, njen razmik do nemške obveznice pa je dosegel 120 b. t. jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 jan.20 Vir: Bloomberg. Plačilna bilanca Slika 24: Tekoči račun plačilne bilance Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v zadnjih dvanajstih mesecih do februarja najvišji Primarni dohodki doslej, znašal je 3,5 mrd EUR oz. 7,0 % ocenjenega BDP. Sekundarni dohodki Blagovna menjava Storitvena menjava V primerjavi z enakim obdobjem pred letom je k višjemu Tekoči račun presežku nadalje največ prispeval višji presežek v menjavi 5000 12-mesečne kumulative, v mio EUR 4000 3000 2000 1000 -1000 -2000 storitev s tujino, predvsem presežek v menjavi potovanj, telekomunikacijskih, računalniških in informacijskih storitev ter gradbenih storitev. Na višji presežek v menjavi blaga je vplivala krepitev neto izvoza blaga iz poslov posredovanja. Neto odlivi primarnih dohodkov so bili nižji predvsem zaradi manjših neto plačil dohodkov od lastniškega kapitala, poleg tega so bila nižja tudi neto plačila obresti na zunanji dolg. Medletno nižji je bil tudi primanjkljaj sekundarnih dohodkov, predvsem zaradi nižjega februarskega vplačila sredstev v proračun EU iz jan.10jan.11jan.12jan.13jan.14jan.15jan.16jan.17jan.18jan.19jan.20 naslova davka na dodano vrednost in bruto nacionalnega dohodka. Vir: BS, preračuni UMAR. Tabela 6: Plačilna bilanca I-II 2020, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo, I-II 19 Tekoči račun 6965,4 6209,2 756,2 416,1 Blago 5335,2 4834,3 501,0 266,1 Storitve 1215,4 773,4 442,0 380,7 Primarni dohodki 295,7 345,1 -49,4 -57,5 Sekundarni dohodki 119,1 256,5 -137,3 -173,3 Kapitalski račun 182,9 216,4 -33,5 -32,2 Finančni račun 1264,1 1680,1 416,0 811,6 Neposredne naložbe 265,3 229,5 -35,8 -446,9 Naložbe v vrednostne papirje 951,9 -73,5 -1025,3 660,6 Ostale naložbe 51,5 1491,0 1439,5 721,6 Statistična napaka 0,0 -306,6 -306,6 427,6 Vir: BS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom. Javne finance Slika 25: Prihodki konsolidirane bilance javnega financiranja Davčni prihodki* Pri spevki za soc. varno st Nedavčni prihodki Prejeta sredstva iz EU Ostalo SKUP AJ P RIHODKI (desna os) 19 19 Zaradi znižanja davčnih prihodkov se je primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja8 v prvem četrtletju letos glede na lani podvojil. Rast skupnih prihodkov je pretežno izvirala iz socialnih prispevkov, višji so bili tudi nedavčni prihodki. Ob znižanju davčnih prihodkov, ki je izhajalo iz znižanja prihodkov iz DDV in trošarin9, kjer so se posledice epidemije koronavirusa 14 Prispevek k medletni rasti, v o.t. najprej pokazale, pa je bilo povečanje skupnih prihodkov bistveno nižje kot v prvem četrtletju lani. Med davčnimi prihodki, ki so bili medletno višji, so prihodki iz davka od dohodkov pravnih oseb, kot posledica vplačil akontacij Medletna rast, v % 9 davka za leto 2019, močno pa se je umirila rast prihodkov iz dohodnine, kot posledica sprejetih sprememb za -1 -1 razbremenitev davčnih zavezancev.10 Prejeta sredstva iz -6 EU so se medletno znižala, polovica prejetih sredstev pa -6 Q1Q2Q3Q4Q1Q2 Q3Q4Q1 je bila iz naslova skupne kmetijske politike. 2018 2019 2020 Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Opomba: * 8 Konsolidirana bilanca javnega financiranja po denarnem toku. Brez socialnih prispevkov. 9 Poleg padca prodanih količin energentov so v marcu nekateri davčni zavezanci zaradi epidemije že zaprosili za obročno odplačevanje obveznosti iz naslova trošarin na energente (Pregled javnofinančnih gibanj, april 2020). 10 Izpad prihodkov iz dohodnine izhaja iz letos uveljavljenih sprememb dohodninske lestvice, zvišanja splošne davčne olajšave in spremembe mehanizma določitve dodatne splošne davčne olajšave (podrobneje gl. Ekonomski izzivi 2019). Tabela 7: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki po denarnem toku Kategorija I-III 2019 I-III 2020 Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % SKUPAJ PRIHODKI 4.518,9 8,3 4.644,4 2,8 Davčni prihodki1 2.393,0 9,3 2.337,8 -2,3 Dohodnina 653,9 9,0 668,1 2,2 Davek od dohod. pravnih oseb 196,3 5,5 212,8 8,4 Davki na nepremičnine 13,0 -18,0 17,5 34,7 Davek na dodano vrednost 903,8 11,8 891,8 -1,3 Trošarine 350,4 -1,2 314,0 -10,4 Prispevki za soc. varnost 1.710,3 7,4 1.819,7 6,4 Nedavčni prihodki 172,6 -18,9 249,0 44,2 Prejeta sredstva iz EU 212,1 44,6 199,8 -5,8 Ostalo 30,9 5,7 38,1 23,3 Kategorija I-III 2019 I-III 2020 Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % SKUPAJ ODHODKI 4.689,9 8,1 5.021,1 7,1 Plače in drugi stroški dela2 1.069,5 9,1 1.182,3 10,6 Izdatki za blago in storitve 600,5 8,8 685,7 14,2 Plačila obresti 404,2 -12,6 441,1 9,1 Rezerve 42,0 28,3 47,3 12,7 Tekoči transferi posam. in gospodinj. 1.784,6 6,3 1.902,1 6,6 Ostali tekoči transferi 403,3 13,3 406,4 0,8 Izdatki za investicije 181,0 28,5 202,2 11,7 Plačila v proračun EU 204,8 53,1 154,0 -24,8 JAVNOFINANČNI SALDO -171,0 -376,7 PRIMARNI SALDO 232,3 61,7 Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Opombi: 1 Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. 2 Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca. Slika 26: Odhodki konsolidirane bilance javnega financiranja Plače in drugi stroški dela** Plačila obresti Tekoči transferi posam. in gospod. Ostali tekoči transferi SKUPAJ ODHODKI (desna os) 12 Izdatki za blago in storitve Rezerve Izdatki za investicije Plačila v proračun EU 12 10 10 Rast odhodkov je bila v prvem četrtletju 2020 le nekoliko nižja kot v enakem obdobju lani in večinoma še ni odražala posledic epidemije. Rast je večinoma izhajala iz povečanja transferov posameznikom in gospodinjstvom, kjer je bila podobno visoka kot lani, ter iz rasti plač in drugih sredstev za zaposlene, kjer se je še nekoliko okrepila. Masa plač je bila okrepljena 8 pod vplivom povišanih izplačil na podlagi sprejetih 8 Prispevek k medletni rasti, v o.t. 6 6 Medletna rast, v % dogovorov,11 povečana pa so bila tudi sredstva za plače, ki 4 4 jih je ZZZS izplačal javnim zavodom v zdravstvu12. Zaradi povečanih transferjev ZZZS javnim zavodom je bila v 2 2 prvem četrtletju močno okrepljena tudi rast izdatkov za 0 0 blago in storitve. Nasprotno se je rast investicij v prvem -2 -2 -4 -4 -6 Q1 2018 Q2 Q3 Q4 Q1 2019 Q2 Q3 Q4 Q1 2020 -6 Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Opomba: * Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca. četrtletju prepolovila in je v celoti izhajala iz investicij na ravni občin. V nadaljevanju leta je pričakovati, da se bo skupna rast odhodkov okrepila, prihodki pa se bodo medletno zmanjšali, kar bo primanjkljaj konsolidirane bilance in tudi širšega sektorja država povečalo. Po oceni iz Programa stabilnosti 2020 bo primanjkljaj sektorja država (po metodologiji ESR) letos dosegel 8,1 % BDP. 11 Septembra 2019 je pri določenih skupinah javnih uslužbencev prišlo do povišanja plač za tretji plačni razred (Dogovor o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju, UL RS, št. 80/18). 12 Zaradi omejitve izdatkov ZZZS v letu 2019 ZZZS javnim zavodom v zdravstvu ni izplačal vseh sredstev za zdravstvene storitve (plače, izdatke za blago in storitve…), sredstva so bila zato nakazana v začetku leta 2020. Slika 27: Prejeta sredstva iz proračuna EU v obdobju januar-marec 2019 in 2020 Skupaj prejeta sredstva (januar-marec 2020) Pričakovana povračila v proračun 2020 Skupaj prejeta sredstva (januar-marec 2019) Pričakovana povračila v rebalansu proračuna 2019 Skupna kmetijska p. Strukturni skladi Kohezijski sklad Drugo V mio EUR Vir: MF. Neto položaj državnega proračuna RS do proračuna EU je bil v prvem četrtletju pozitiven (43,9 mio EUR), predvsem zaradi marčnih vplačil za izvajanje Skupne kmetijske in ribiške politike. Glavnino prihodkov so v prvem četrtletju tako predstavljala sredstva EU za izvajanje Skupne kmetijske in ribiške politike (97,8 mio EUR - 35,2 % v proračunu planiranih prihodkov), ki so nadpovprečno visoka vsak marec zlasti zaradi neposrednih plačil kmetom13. Iz strukturnih skladov je bilo v proračun RS v enakem obdobju prejetih 67,5 mio EUR (13,1 % planiranih prihodkov), iz Kohezijskega sklada pa 29,3 mio EUR (17,9 % planiranih prihodkov). Slovenija je v prvem četrtletju iz EU proračuna skupaj prejela 197,9 mio EUR, v proračun EU je bilo vplačanih 154,0 mio EUR. 13 77,5 % prihodkov so v prvem četrtletju predstavljala neposredna plačila kmetom, 22,5 % pa sredstva sklada za razvoj podeželja. statistična priloga Pomembnejši kazalci 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Covid-19 scenarij Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) -1,0 2,8 2,2 3,1 4,8 4,1 2,4 -8,1 3,5 BDP v mio EUR (tekoče cene) 36.454 37.634 38.853 40.367 42.987 45.755 48.007 45.586 47.843 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 17.700 18.253 18.830 19.551 20.809 22.083 22.983 21.672 22.647 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 22.000 22.800 23.800 24.200 25.500 26.900 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 28 = 100)1 82 82 82 83 85 87 Stopnja brezposelnosti, registrirana 13,1 13,1 12,3 11,2 9,5 8,2 7,7 9,1 9,0 Stopnja brezposelnosti, anketna 10,1 9,7 9,0 8,0 6,6 5,1 4,5 5,4 5,1 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 0,1 2,4 0,9 1,3 1,8 0,9 0,1 -6,3 3,0 Inflacija2, povprečje leta 1,8 0,2 -0,5 -0,1 1,4 1,7 1,6 0,7 2,7 Inflacija2, konec leta 0,7 0,2 -0,4 0,5 1,7 1,4 1,9 1,1 2,6 MENJAVA S TUJINO Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) 3,1 6,0 4,7 6,5 10,5 6,1 4,4 -19,4 10,0 Izvoz proizvodov 3,3 6,3 5,3 6,2 10,6 5,8 4,4 -19,2 9,6 Izvoz storitev 2,0 5,0 2,4 7,7 10,2 7,4 4,2 -20,1 11,6 Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) 2,1 4,2 4,3 6,7 10,1 6,6 4,2 -19,4 7,8 Uvoz proizvodov 2,9 3,8 5,1 7,0 10,4 7,3 4,6 -20,5 7,8 Uvoz storitev -2,3 6,1 0,1 4,7 8,6 3,0 2,0 -13,1 8,1 Saldo tekočega računa plačilne bilance3, v mio EUR 1.204 1.924 1.482 1.942 2.635 2.593 3.159 3.101 4.093 - delež v primerjavi z BDP, v % 3,3 5,1 3,8 4,8 6,1 5,7 6,6 6,8 8,6 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 41.143 46.779 46.148 44.293 43.191 42.100 44.043 - delež v primerjavi z BDP, v % 112,9 124,3 118,8 109,7 100,5 92,0 91,7 Razmerje USD za 1 EUR 1,328 1,329 1,110 1,107 1,129 1,181 1,120 1,107 1,108 DOMAČE POVPRAŠEVANJE Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -3,9 1,6 2,0 4,4 2,0 2,8 2,7 -3,1 -0,4 - delež v BDP, v % 56,1 55,0 54,0 53,9 52,5 51,9 51,7 53,2 51,7 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -2,0 -0,2 2,3 2,5 0,3 3,2 1,6 3,0 1,0 - delež v BDP, v % 19,6 18,9 18,8 19,1 18,4 18,3 18,4 21,1 20,4 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 3,4 -0,1 -1,2 -3,7 10,4 9,1 3,2 -18,5 7,0 - delež v BDP, v % 19,6 19,1 18,7 17,4 18,3 19,2 19,3 16,5 17,0 Vir: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Covid-19 scenarij, april 2020). Opombe: 1 Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2 Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3 Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih. Proizvodnja 2017 2018 2019 2018 2019 2020 2018 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 3 4 5 6 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 7,7 5,1 3,4 8,4 5,5 3,4 3,0 2,6 4,5 4,3 2,1 4,1 9,7 6,3 1,1 B Rudarstvo 2,5 -0,9 -3,0 -16,8 6,6 6,5 0,5 8,8 -1,2 -10,4 -7,2 -23,7 6,3 6,5 7,0 C Predelovalne dejavnosti 8,2 5,7 3,8 9,3 5,9 3,6 3,9 2,7 4,7 5,1 2,8 4,2 10,6 6,8 1,0 D Oskrba z elektriko, plinom, paro 3,2 -0,3 -0,8 4,1 0,6 0,4 -5,8 0,2 3,6 -2,0 -4,7 7,8 0,7 0,2 0,9 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj 17,7 19,8 3,3 18,6 17,1 28,8 14,9 23,1 8,6 -5,2 -3,8 -2,0 12,7 30,7 9,8 Stavbe 27,6 16,8 3,5 25,5 16,5 28,5 2,4 18,7 5,9 -9,4 3,0 3,9 13,1 29,3 8,5 Gradbeni inženirski objekti 14,4 21,1 3,2 13,3 17,8 29,4 20,5 24,1 10,0 -3,1 -6,2 -5,5 12,5 31,5 11,2 TRŽNE STORITVE, medletna nominalna rast v % Storitve skupaj 8,2 8,2 5,4 7,3 8,5 8,8 8,2 7,4 5,3 6,4 2,9 5,7 9,9 8,4 7,3 Promet in skladiščenje 10,8 9,3 4,2 8,6 10,1 9,6 9,0 8,3 5,8 3,8 -0,7 6,5 11,8 8,0 10,7 Informacijske in komunikacijske dejavnosti 5,8 3,9 4,9 6,1 1,0 4,2 4,6 4,8 5,8 3,4 5,4 8,1 2,2 2,6 -1,6 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 3,7 16,1 8,6 10,9 18,5 16,5 17,3 11,4 3,2 16,4 5,3 8,5 23,0 19,4 13,8 Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 12,2 7,3 4,7 8,5 11,2 7,9 2,0 2,5 4,6 6,8 4,2 4,1 8,7 13,6 11,3 TRGOVINA, medletna rast realnega prihodka v % Trgovina skupaj 8,5 8,1 4,3 3,9 7,8 8,3 11,7 10,1 5,2 4,5 -1,5 3,6 8,3 8,9 6,4 Trgovina na drobno 7,4 4,6 3,4 -0,9 2,5 4,2 11,9 9,1 6,7 4,1 -4,7 0,3 -0,3 4,8 2,9 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 14,1 11,6 3,8 12,3 15,9 15,8 3,3 9,0 2,7 0,0 3,6 11,1 19,2 16,8 12,0 Trgovina na debelo in posredništvo pri prodaji 6,9 9,3 5,2 4,1 8,8 9,2 14,6 11,2 5,1 6,5 -0,7 3,1 10,8 8,8 7,1 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve 12,3 10,5 0,5 2,4 10,7 11,8 14,4 3,1 4,4 -0,1 -5,6 -23,1 2,0 5,4 20,2 7,6 Domači gostje, prenočitve 5,0 -0,1 -2,5 -2,9 3,2 -1,8 2,4 4,4 -3,8 -5,1 -4,1 -22,9 -12,2 7,5 0,5 2,2 Tuji gostje, prenočitve 16,1 15,4 1,7 6,4 14,0 16,7 21,7 2,2 7,5 1,4 -6,3 -23,2 13,0 4,5 28,4 9,9 Nominalni prihodek v gostinstvu 8,9 7,1 7,6 6,5 6,7 8,0 6,7 10,1 7,5 6,8 6,6 5,2 6,7 8,5 5,2 KMETIJSTVO POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika*) Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih 10 8 0 12 8 4 8 4 0 0 -2 -3 10 9 8 8 v gradbeništvu 25 24 21 24 25 25 24 24 21 20 19 16 23 25 26 24 v storitvenih dejavnostih 12 22 11 22 25 21 19 17 12 9 6 7 23 25 25 26 v trgovini na drobno 22 14 19 18 13 13 14 23 20 20 14 18 5 11 3 24 potrošnikov -4 -2 -8 0 1 -5 -6 -5 -6 -8 -14 -15 -1 1 0 1 Vir: SURS. Opombe: 1 Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2 V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; * desezonirani podatki SURS; . 2018 2019 2020 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 10,9 7,6 6,5 16,0 9,2 9,9 10,4 14,3 6,3 11,9 4,2 0,0 7,5 0,6 5,2 -1,1 -2,9 -0,4 0,2 0,0 - - 3,0 4,3 5,2 15,9 8,9 11,0 9,8 12,9 5,2 14,7 4,7 1,4 7,5 2,9 1,8 -5,0 -3,8 -5,3 -1,6 0,8 - - 27,4 18,5 2,3 5,3 3,1 1,4 9,8 13,0 5,3 6,7 5,4 -4,0 0,1 -10,4 10,6 3,9 1,0 6,4 3,0 0,6 - - 11,8 7,0 8,9 20,1 11,8 11,9 11,2 15,9 7,4 12,0 3,3 0,7 10,6 2,5 6,1 0,1 -3,8 1,5 0,5 -0,9 - - Trg dela 2017 2018 2019 2017 2018 2019 2018 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 4 5 6 7 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 934,1 951,2 968,4 942,0 943,1 948,8 949,2 963,9 965,3 967,8 965,6 974,9 947,9 949,0 949,6 947,7 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 845,5 872,8 894,2 858,5 858,1 872,0 874,0 886,9 885,3 895,5 894,6 901,5 869,3 872,3 874,6 871,6 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 25,0 26,3 24,9 25,2 24,7 27,2 25,2 27,9 25,6 25,4 23,8 24,8 27,2 27,2 27,2 25,3 V industriji in gradbeništvu 269,1 280,9 291,7 274,8 273,7 279,6 283,0 287,1 287,5 292,7 292,7 294,0 278,3 279,6 281,1 281,8 - v predelovalnih dejavnostih 193,9 202,6 207,9 198,0 199,3 201,6 203,2 206,4 207,4 208,5 207,6 208,4 200,9 201,6 202,4 202,5 - v gradbeništvu 55,7 58,4 63,9 57,2 54,9 58,1 59,8 60,7 60,4 64,2 65,1 65,8 57,4 58,1 58,8 59,4 V storitvah 551,3 565,7 577,6 558,5 559,7 565,2 565,8 571,9 572,2 577,5 578,0 582,8 563,9 565,5 566,3 564,6 - v javni upravi 48,8 49,0 49,0 49,0 48,8 49,1 49,1 49,0 48,7 48,9 49,0 49,2 49,0 49,2 49,2 49,0 -v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 131,6 135,0 137,8 133,5 134,3 135,0 133,9 136,7 137,0 137,8 137,0 139,6 134,9 135,0 135,1 133,3 ZAPOSLENI (C)1 755,3 780,2 801,9 767,4 767,5 778,9 782,5 792,0 792,7 803,0 803,3 808,6 776,2 779,0 781,4 780,3 V podjetjih in organizacijah 704,3 729,3 749,2 716,2 718,1 727,7 730,9 740,3 741,6 749,7 750,0 755,5 725,3 727,8 730,0 728,8 Pri fizičnih osebah 51,0 50,9 52,7 51,2 49,4 51,2 51,5 51,7 51,1 53,2 53,4 53,2 50,9 51,2 51,4 51,5 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 90,2 92,6 92,3 91,2 90,6 93,2 91,5 94,9 92,6 92,6 91,2 92,9 93,1 93,2 93,2 91,3 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 88,6 78,5 74,2 83,5 84,9 76,7 75,3 77,0 80,0 72,2 71,1 73,4 78,6 76,7 75,0 76,1 Ženske 45,4 39,9 37,5 42,9 42,1 39,3 38,9 39,2 39,6 36,8 36,6 36,8 40,2 39,3 38,4 39,4 Mladi (15 do 29 let) 17,5 15,1 14,1 17,1 16,4 14,1 13,7 16,1 15,5 13,1 12,6 15,0 14,7 14,0 13,4 13,8 Starejši od 50 let 34,3 31,5 29,7 32,7 33,8 31,7 30,5 29,9 31,5 29,6 29,0 28,7 32,2 31,7 31,1 31,0 Osnovnošolska izobrazba ali manj 26,7 24,3 23,4 25,2 26,6 23,7 23,0 24,0 25,8 22,8 22,1 23,0 24,2 23,7 23,2 23,1 Brezposelni več kot 1 leto 47,0 40,6 38,1 43,7 42,9 40,8 39,5 39,1 39,2 38,3 37,9 37,2 41,5 41,0 40,1 39,9 Prejemniki nadomestil in pomoči 21,5 20,0 19,3 20,2 24,4 18,7 18,3 18,5 23,5 17,4 17,9 18,5 19,3 18,6 18,1 18,0 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 9,5 8,3 7,7 8,9 9,0 8,1 7,9 8,0 8,3 7,5 7,4 7,5 8,3 8,1 7,9 8,0 Moški 8,5 7,5 6,9 7,9 8,4 7,3 7,0 7,2 7,7 6,7 6,5 6,8 7,5 7,3 7,1 7,1 Ženske 10,6 9,2 8,5 9,9 9,7 9,0 9,0 8,9 9,0 8,4 8,4 8,3 9,2 9,0 8,8 9,1 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI -14,6 -6,5 -0,3 4,1 -3,8 -6,2 -1,2 4,8 -0,7 -1,9 -0,3 1,8 -2,7 -1,9 -1,7 1,1 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 12,3 11,4 0,8 5,7 2,1 1,6 2,1 5,6 0,6 0,4 0,6 1,6 0,6 0,6 0,5 0,4 Izgubili delo 70,0 65,1 5,4 18,6 19,5 13,4 14,9 17,4 6,5 4,1 4,8 6,2 4,7 4,5 4,2 6,0 Brezposelni dobili delo 68,6 61,5 4,7 13,6 20,0 16,4 12,7 12,4 6,2 4,8 3,9 3,9 6,5 5,3 4,6 3,6 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 28,3 21,6 1,8 6,7 5,4 4,8 5,5 5,8 1,7 1,7 1,8 2,1 1,4 1,6 1,8 1,8 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 18,0 24,0 32,9 19,4 21,0 23,6 24,2 27,0 29,6 32,3 34,2 35,7 22,5 23,6 24,6 23,3 Od vseh formalno aktivnih, v % 1,9 2,5 3,4 2,1 2,2 2,5 2,5 2,8 3,1 3,3 3,5 3,7 2,4 2,5 2,6 2,5 Viri: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1 Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. 2018 2019 2020 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 948,4 951,7 961,9 964,1 965,7 964,0 965,4 966,5 967,2 968,1 968,0 965,6 964,7 966,6 973,7 974,1 976,8 975,2 975,7 872,4 877,9 885,7 888,0 887,2 881,2 884,7 890,0 893,2 896,1 897,2 893,8 893,2 896,8 901,3 901,7 901,5 895,4 898,3 25,2 25,2 27,9 27,9 27,9 25,5 25,5 25,7 25,4 25,4 25,4 23,8 23,8 23,8 24,8 24,8 24,7 26,3 26,3 282,7 284,5 286,5 287,3 287,5 285,5 287,0 290,0 292,0 292,9 293,2 292,9 292,4 292,9 293,8 293,7 294,4 290,5 291,2 203,1 204,1 205,6 206,3 207,4 206,9 207,3 207,8 208,5 208,5 208,5 207,6 207,4 207,7 208,3 208,1 208,8 206,2 206,3 59,7 60,4 60,9 61,0 60,3 58,9 59,9 62,3 63,5 64,3 64,7 65,2 65,0 65,1 65,6 65,8 65,9 63,6 64,2 564,6 568,2 571,3 572,7 571,8 570,2 572,2 574,4 575,8 577,9 578,7 577,1 577,0 580,0 582,7 583,2 582,4 578,6 580,8 49,1 49,1 49,0 49,1 48,9 48,7 48,8 48,8 48,6 49,1 49,0 49,0 49,0 49,1 49,2 49,2 49,1 48,9 49,0 133,1 135,4 136,3 136,9 136,8 136,5 137,0 137,4 137,7 137,9 137,8 136,5 136,3 138,2 139,1 139,8 139,9 139,4 140,6 781,0 786,1 790,9 792,9 792,3 788,7 792,1 797,3 800,7 803,5 804,6 802,7 802,0 805,3 808,4 808,9 808,7 801,2 804,0 729,6 734,4 738,9 740,8 741,2 738,3 741,3 745,2 747,8 750,3 751,2 749,4 748,7 751,9 754,7 755,4 756,3 749,9 752,5 51,4 51,7 52,1 52,1 51,1 50,4 50,7 52,1 53,0 53,3 53,4 53,4 53,3 53,5 53,7 53,5 52,4 51,4 51,5 91,5 91,8 94,8 95,1 94,9 92,5 92,6 92,7 92,5 92,6 92,6 91,0 91,2 91,4 92,9 92,9 92,9 94,1 94,2 75,9 73,8 76,2 76,1 78,5 82,8 80,8 76,5 74,0 72,0 70,7 71,9 71,5 69,8 72,4 72,4 75,3 79,8 77,5 77,9 88,6 39,5 37,9 39,3 39,1 39,1 40,4 39,7 38,6 37,7 36,7 36,1 37,1 37,1 35,7 36,9 36,8 36,9 38,6 37,8 38,5 44,4 13,8 13,5 16,3 15,9 15,9 16,2 15,7 14,5 13,7 13,1 12,6 12,8 12,6 12,4 15,1 14,8 15,2 15,6 15,1 15,3 18,2 30,6 29,9 29,7 29,6 30,5 32,3 31,7 30,6 30,0 29,6 29,3 29,3 29,1 28,6 28,4 28,4 29,3 31,2 30,4 30,1 31,8 23,0 23,0 23,3 23,6 25,1 26,8 26,2 24,4 23,4 22,8 22,3 22,3 22,1 22,1 22,4 22,5 24,2 25,9 25,1 24,7 27,6 39,6 39,1 39,3 39,2 39,0 39,7 39,1 38,7 38,4 38,4 38,0 38,0 37,8 37,9 37,6 37,2 36,8 37,8 37,3 36,8 37,1 18,9 17,9 17,0 18,2 20,5 24,8 23,8 21,8 17,3 17,7 17,1 17,5 18,4 17,9 18,2 18,7 18,5 25,6 24,1 23,7 24,7 8,0 7,8 7,9 7,9 8,1 8,6 8,4 7,9 7,6 7,4 7,3 7,4 7,4 7,2 7,4 7,4 7,7 8,2 7,9 7,1 6,9 7,1 7,0 7,5 8,1 7,8 7,2 6,9 6,7 6,5 6,6 6,5 6,5 6,7 6,7 7,2 7,7 7,5 9,1 8,8 9,0 8,9 8,9 9,2 9,0 8,8 8,6 8,4 8,2 8,5 8,5 8,1 8,3 8,3 8,4 8,7 8,5 -0,1 -2,1 2,5 -0,1 2,4 4,3 -2,0 -4,2 -2,6 -2,0 -1,3 1,1 -0,3 -1,7 2,6 0,0 2,9 4,5 -2,4 0,4 10,8 0,5 1,1 4,1 1,0 0,6 0,8 0,5 0,6 0,4 0,4 0,4 0,4 0,3 1,0 3,6 0,8 0,5 0,7 0,6 0,5 0,5 4,2 4,6 5,5 5,2 6,7 10,6 4,6 4,5 4,5 4,1 3,8 5,8 3,9 4,8 5,9 5,3 7,4 10,6 4,6 7,4 13,9 3,2 5,9 4,8 4,4 3,3 5,3 5,6 7,6 5,9 4,7 3,8 3,3 2,9 5,4 4,6 3,9 3,2 4,7 5,8 6,0 2,4 1,7 2,0 2,3 1,9 1,6 1,8 1,6 1,7 1,6 1,7 1,6 1,8 1,6 2,0 2,3 2,1 1,8 2,0 1,7 1,4 1,3 24,2 25,1 26,2 27,1 27,9 28,6 29,5 30,6 31,6 32,3 32,9 33,5 34,1 35,0 35,4 36,4 35,8 36,2 35,2 35,4 2,5 2,6 2,7 2,8 2,9 3,0 3,1 3,2 3,3 3,3 3,4 3,5 3,5 3,6 3,6 3,7 3,7 3,7 3,6 Plače v EUR 2017 2018 2019 2017 2018 2019 2019 Q4 19 feb. 20 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA, nominalno v € medletna rast v % SKUPAJ 1.754 1.832 1.800 2,7 3,4 4,3 3,9 3,6 3,6 3,0 3,3 4,6 3,9 4,5 4,2 Dej. zaseb. sektorja (A-N; R-S) 1.685 1.775 1.734 2,7 3,8 3,6 4,1 3,8 4,0 3,4 4,1 4,0 3,2 4,0 3,1 Dej. javnih storitev (OPQ) 1.979 2.017 2.012 2,8 2,4 6,5 3,5 3,2 3,0 2,2 1,3 6,4 6,1 6,0 7,6 Industrija (B-E) 1.754 1.868 1.854 3,2 3,8 3,4 4,8 4,0 4,0 3,8 3,5 3,5 3,2 3,9 3,0 Trad. tržne stor. (GHI) 1.540 1.611 1.557 2,7 4,0 3,4 4,0 3,7 4,3 3,5 4,5 4,3 3,1 3,8 2,5 Ost. tržne stor. (J-N; R-S) 1.885 1.980 1.911 2,1 3,9 5,1 3,5 3,8 3,9 2,7 5,1 5,7 4,4 5,4 4,8 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.423 1.490 1.433 0,2 5,3 3,0 1,5 1,1 5,6 6,0 7,8 5,4 3,0 3,8 0,3 B Rudarstvo 2.246 2.339 2.377 1,2 7,6 0,3 -2,8 12,6 4,7 3,9 9,1 -3,0 -1,8 2,6 3,8 C Predelovalne dejavnosti 1.717 1.826 1.830 3,2 3,9 3,5 5,0 4,2 4,1 4,1 3,5 3,6 3,5 3,9 2,9 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2.629 2.849 2.537 4,3 2,9 4,3 6,2 1,5 6,5 1,3 2,2 4,6 2,4 4,7 5,6 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1.669 1.778 1.663 3,5 3,0 2,7 4,2 2,2 1,4 3,7 4,5 3,7 2,0 3,9 1,6 F Gradbeništvo 1.318 1.362 1.320 2,7 4,2 2,2 4,4 4,8 4,3 4,0 3,9 2,0 1,6 2,8 2,3 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.608 1.687 1.644 3,3 4,2 3,9 4,5 4,2 4,7 3,6 4,4 4,9 3,2 4,5 3,2 H Promet in skladiščenje 1.567 1.644 1.545 1,7 3,3 1,6 3,1 2,4 3,1 2,9 4,6 2,7 2,3 2,0 -0,2 I Gostinstvo 1.226 1.263 1.236 2,8 4,9 4,8 3,8 4,4 5,2 4,9 5,1 5,2 4,6 4,3 5,2 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.373 2.503 2.418 2,4 4,1 5,7 3,2 1,8 3,6 4,4 6,3 6,8 5,9 4,6 5,4 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 2.593 2.727 2.514 3,2 4,8 4,6 5,3 6,3 5,8 2,1 4,8 6,0 2,8 5,3 4,3 L Poslovanje z nepremičninami 1.609 1.700 1.627 1,8 0,9 5,2 0,6 1,1 0,1 0,2 2,3 3,7 5,8 5,4 5,5 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1.970 2.076 1.984 3,9 4,2 4,6 5,8 5,7 4,2 2,8 4,1 4,3 4,1 5,0 5,0 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1.201 1.251 1.250 2,5 5,8 5,1 4,2 5,7 5,6 4,9 7,0 6,1 4,4 6,1 3,6 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 2.189 2.205 2.200 4,0 3,2 8,9 4,0 4,0 2,6 2,9 3,4 9,5 9,4 8,6 8,1 P Izobraževanje 1.837 1.880 1.888 1,7 0,9 6,1 1,2 1,3 0,9 0,5 0,8 5,3 5,4 5,3 8,1 Q Zdravstvo in socialno varstvo 1.973 2.025 2.005 3,1 3,4 5,1 5,9 4,6 5,6 3,5 0,1 5,0 4,1 4,5 6,9 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.779 1.848 1.808 1,7 1,7 4,3 0,1 1,0 2,4 0,5 2,8 5,1 2,7 3,8 5,4 S Druge dejavnosti 1.427 1.490 1.441 0,9 1,2 4,7 1,7 1,3 0,1 1,3 2,3 4,5 3,2 4,5 6,1 Viri: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Zaradi spremembe vira podatkov pri proračunskih uporabnikih, so se s podatki za november 2015 spremenile vrednosti povprečne plače v treh dejavnostih javnih storitvah (OPQ) in posledično tudi povprečne plače v državi. 2018 2019 2020 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3,2 3,6 3,5 1,8 3,4 3,2 3,4 4,2 4,7 4,9 4,0 3,9 3,9 5,2 3,4 4,9 3,9 4,7 4,1 4,5 5,0 3,4 3,9 3,6 2,5 4,6 3,9 3,9 3,6 4,2 4,4 3,4 3,3 2,9 5,0 2,7 4,4 2,9 3,5 2,9 4,5 5,5 3,1 3,2 3,2 0,2 0,5 1,1 2,3 6,3 6,3 6,6 5,8 5,8 6,7 6,2 5,4 6,3 6,7 8,6 7,6 4,3 3,4 3,3 5,0 4,2 2,2 4,7 4,0 1,8 3,3 4,4 2,9 4,2 3,2 2,3 4,9 2,2 4,5 3,0 2,7 3,4 4,9 6,6 3,5 3,9 3,4 3,3 4,5 3,0 6,0 4,5 3,9 4,6 2,4 3,1 3,8 4,4 3,0 3,8 2,5 4,4 0,6 3,6 4,7 3,8 2,3 3,7 2,2 4,8 5,2 5,2 4,4 5,5 7,3 4,3 4,9 4,0 6,8 3,9 5,7 3,9 4,9 5,5 5,6 5,4 4,3 6,8 4,1 7,0 8,5 7,5 7,4 6,0 5,4 4,8 3,8 2,7 2,6 5,4 2,3 3,6 5,8 -4,8 0,3 4,1 6,6 -2,8 4,0 5,5 2,2 8,3 7,3 11,8 -11,9 3,6 1,5 -2,0 -1,7 -1,8 5,8 -2,5 4,6 3,8 4,8 2,8 1,2 8,2 3,1 5,2 4,5 2,5 4,6 4,1 2,0 3,5 4,7 2,8 4,6 3,5 2,4 5,0 2,3 4,5 3,0 2,6 3,2 5,0 6,9 14,0 3,1 1,9 -1,2 7,5 3,3 -3,2 4,2 2,7 6,9 4,1 1,4 2,0 5,2 3,9 5,0 2,9 8,1 5,6 6,9 5,3 -1,9 4,9 3,7 2,6 5,4 4,8 3,4 6,2 2,4 2,3 0,6 2,7 2,9 5,2 2,2 4,3 3,0 -2,0 4,0 1,6 3,5 2,7 5,1 2,6 4,2 4,8 3,7 3,2 1,0 2,1 3,0 2,2 1,0 1,6 3,1 2,3 3,0 2,4 1,9 2,4 3,5 3,9 3,0 4,0 3,4 3,4 4,3 4,3 4,6 5,0 4,5 5,3 2,0 3,4 4,1 4,4 3,9 5,1 3,3 3,6 2,7 4,6 5,5 3,7 3,4 2,8 2,4 4,4 0,2 9,1 3,2 2,6 2,4 2,8 1,8 2,4 4,1 1,1 0,8 -0,2 5,3 -5,1 0,9 2,8 5,4 4,7 5,1 4,8 5,5 3,3 6,4 4,8 4,7 6,0 3,7 4,8 5,3 5,0 3,3 4,7 4,5 7,1 3,9 5,1 4,7 2,7 5,5 5,5 2,2 8,1 3,8 7,1 5,0 6,4 8,8 5,9 6,0 5,9 4,3 3,3 6,4 2,9 6,9 6,4 5,9 5,1 8,0 2,7 0,8 2,8 4,4 5,0 4,8 0,6 3,8 12,5 0,6 5,9 1,8 5,9 3,5 6,7 2,0 4,4 6,4 5,6 7,7 0,8 1,0 -1,3 0,8 2,1 2,5 2,5 4,1 3,8 3,3 6,5 4,8 6,2 5,3 5,6 5,4 5,8 6,7 3,9 5,5 4,6 2,3 3,6 3,3 1,4 3,2 4,6 4,4 4,4 5,0 3,5 5,6 2,9 3,7 5,4 4,5 5,1 5,2 5,6 4,2 5,2 3,4 5,6 1,2 8,3 5,6 6,5 9,0 5,6 7,4 5,2 5,7 5,7 3,9 3,7 11,1 3,2 4,1 4,0 1,4 5,4 4,8 5,9 2,9 4,0 3,6 1,0 2,9 2,3 4,9 10,1 9,4 8,9 9,1 9,3 9,6 10,3 7,4 8,0 8,0 8,9 7,5 4,4 2,1 0,7 1,6 1,4 -1,3 0,5 0,5 1,2 5,0 5,2 5,8 5,6 5,3 5,4 5,1 5,0 5,8 6,0 9,4 8,9 4,5 4,1 6,2 4,5 4,9 1,1 -1,6 0,6 1,3 4,4 4,8 5,6 3,4 3,5 5,6 3,8 4,4 5,4 6,3 7,6 6,6 4,1 4,0 3,2 1,3 1,8 -1,5 2,1 1,3 4,9 4,1 5,0 6,3 -1,3 5,1 4,6 3,8 3,7 3,7 3,0 9,2 4,0 2,7 3,0 0,1 1,6 2,2 0,0 2,0 2,5 2,4 4,4 5,0 4,1 2,1 3,1 4,4 4,2 3,9 5,4 4,1 6,0 8,3 3,3 2,3 Cene in indikatorji konkurenčnosti 2017 2018 2019 2018 2019 2020 2018 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 4 5 6 7 CPI, medletna rast v % 1,7 1,4 1,9 1,3 1,9 1,9 1,9 1,3 1,6 2,0 1,5 1,5 1,5 2,0 2,1 1,9 Hrana in brezalkoholne pijače 2,9 0,6 3,3 3,0 3,5 2,6 1,7 0,4 1,1 2,5 2,4 4,0 3,7 3,4 3,3 2,5 Alkoholne pijače in tobak 3,0 0,4 1,9 2,6 2,5 1,1 0,8 0,4 0,4 1,6 1,6 1,7 2,2 2,7 2,5 1,2 Obleka in obutev 1,3 0,3 0,5 0,1 -1,6 -1,3 -0,2 0,7 0,5 3,6 0,5 1,3 -1,7 -1,4 -1,8 -1,8 Stanovanje 3,6 4,7 2,7 3,1 3,3 4,3 5,4 4,2 5,3 4,5 2,6 0,7 3,2 3,3 3,4 4,0 Stanovanjska oprema 0,4 0,9 0,4 0,2 1,5 0,6 0,9 0,9 1,0 1,9 0,9 1,0 1,6 1,4 1,4 0,4 Zdravje 0,2 1,3 1,4 1,0 1,7 1,3 1,1 1,7 2,0 1,3 1,5 1,0 1,9 1,7 1,4 1,6 Prevoz 1,6 -0,7 0,0 -0,2 0,8 1,9 0,6 -1,3 0,1 -1,3 -0,8 -0,2 -0,3 0,5 2,2 2,1 Komunikacije -2,3 3,3 -0,4 -1,6 0,2 0,8 2,0 3,0 0,0 -0,2 0,4 -1,5 -1,5 1,5 0,6 0,2 Rekreacija in kultura 0,8 1,9 0,6 -0,6 1,8 1,2 2,5 2,4 1,3 2,1 0,5 -0,1 1,1 2,8 1,6 1,4 Izobraževanje 3,7 1,7 5,6 3,9 4,1 4,4 1,8 2,2 3,5 4,2 5,6 4,8 3,9 4,1 4,4 4,4 Gostinske in nastanitvene storitve 1,6 2,4 3,2 2,6 2,5 2,7 2,6 2,8 3,3 3,0 3,0 2,0 2,4 2,6 2,6 2,6 Raznovrstno blago in storitve 1,3 1,7 4,7 1,5 1,9 1,8 1,7 1,3 2,1 2,4 4,1 4,9 1,5 2,0 2,1 2,3 HICP 1,9 1,4 2,0 1,5 2,1 2,1 1,9 1,4 1,8 2,0 1,6 1,7 1,9 2,2 2,3 2,1 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 0,9 1,2 1,6 0,6 0,9 0,8 1,0 1,5 1,5 2,1 1,7 1,5 0,5 1,2 0,9 0,8 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 2,2 1,4 0,6 2,2 2,1 2,4 1,6 1,1 0,9 0,3 0,4 -0,1 2,0 1,9 2,3 2,4 Domači trg 1,8 1,2 2,1 2,1 2,0 2,2 1,4 1,5 2,1 1,9 2,0 1,3 2,1 1,7 2,2 2,2 Tuji trg 2,6 1,6 -0,9 2,2 2,2 2,6 1,8 0,9 -0,3 -1,4 -1,2 -1,4 1,9 2,2 2,6 2,6 Na evrskem območju 2,3 1,6 -0,7 2,1 2,4 2,9 1,9 1,2 -0,3 -1,6 -1,2 -1,7 2,2 2,4 2,7 2,9 Izven evrskega območja 3,6 1,7 -1,2 2,5 1,6 2,1 1,7 0,0 -0,3 -0,7 -1,1 -0,5 1,0 1,7 2,1 2,0 Indeks uvoznih cen 1,6 1,7 -1,4 0,5 2,4 4,3 2,8 1,4 0,2 -1,9 -1,9 -2,3 1,1 2,1 3,8 4,0 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tečaj2 nominalno 0,5 0,7 -0,3 1,6 0,9 0,3 0,1 -0,5 -0,1 -0,3 -0,3 0,1 1,6 0,7 0,5 0,6 Realni (deflator HICP) 0,4 0,8 -0,2 1,6 1,2 0,3 0,1 -0,7 -0,1 0,2 -0,3 -0,1 1,9 0,9 0,7 0,6 Realni (deflator ULC) 0,0 1,0 1,2 2,2 1,2 -0,3 1,0 0,3 1,9 1,4 1,1 USD za EUR 1,1293 1,1815 1,1196 1,2294 1,1922 1,1631 1,1412 1,1357 1,1239 1,1116 1,1072 1,1023 1,2276 1,1812 1,1678 1,1686 Viri: SURS, ECB, preračuni UMAR. Opomba: 1 Vir podatkov za serije efektivnih tečajev ECB. 2 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 18 držav partneric in 18 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. 2018 2019 2020 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 1,8 2,0 2,2 2,0 1,4 1,1 1,2 1,6 1,7 1,4 1,8 2,0 2,3 1,7 1,4 1,4 1,8 2,1 2,0 0,5 -1,2 2,8 2,5 2,7 1,9 0,6 0,8 0,4 0,1 0,5 0,7 2,2 2,9 2,9 1,7 1,5 2,4 3,3 3,4 4,0 4,6 5,1 0,9 1,1 1,2 0,9 0,4 0,8 0,3 0,1 0,2 -0,2 1,1 1,6 1,7 1,6 1,4 1,6 1,9 1,4 1,7 2,0 1,7 -1,1 -1,0 0,1 -1,0 0,3 0,5 -0,5 2,1 -0,2 0,1 1,5 3,2 5,2 2,3 0,6 0,5 0,5 1,4 1,8 0,7 -3,4 3,8 5,2 5,9 5,5 4,7 3,5 3,9 5,1 5,1 5,6 5,2 4,8 4,9 3,9 2,9 2,1 2,7 4,1 3,4 -5,4 -7,8 0,3 1,0 0,4 1,4 0,9 0,5 1,5 0,7 0,9 0,5 1,5 2,2 2,7 0,7 1,3 1,0 0,4 0,8 0,6 1,6 -0,8 1,5 0,9 0,8 1,3 1,3 1,6 1,5 2,0 1,9 2,1 2,1 1,2 1,4 1,4 1,7 1,4 1,4 1,4 1,7 -0,1 0,1 1,9 1,6 1,5 1,0 -0,7 -2,0 -1,6 -0,2 0,8 0,3 -0,9 -1,3 -0,7 -2,0 -0,9 -1,6 0,1 1,3 -0,3 -1,5 -7,6 0,8 1,3 1,4 1,2 3,3 2,1 3,9 3,1 1,7 -0,9 -0,7 -0,5 -1,2 1,1 0,5 1,2 -0,4 -0,1 -2,3 -2,0 -1,5 1,0 1,2 2,6 3,0 1,9 2,7 2,5 1,9 2,0 0,7 1,3 2,0 2,1 2,2 0,8 0,2 0,6 -0,9 0,7 -0,2 -0,8 4,4 4,5 1,8 1,8 1,7 1,6 2,5 2,6 3,1 3,8 3,5 3,5 3,5 5,6 5,5 5,6 5,6 5,5 4,5 4,3 3,8 2,5 3,1 2,6 2,7 2,4 3,1 2,7 2,6 3,2 3,0 3,6 2,9 3,3 2,8 2,9 2,8 3,2 1,9 2,0 2,2 2,0 1,6 1,6 1,5 1,9 1,7 0,8 1,2 2,0 2,5 1,9 1,8 1,8 2,0 3,5 3,4 4,5 4,4 5,3 5,4 4,0 3,5 2,0 2,2 2,3 2,1 1,4 1,2 1,3 1,6 1,8 1,6 1,9 2,0 2,4 1,7 1,5 1,4 2,0 2,3 2,0 0,7 -1,3 0,7 0,9 1,0 1,0 1,2 1,3 1,4 1,7 1,7 1,2 1,7 1,9 2,3 2,1 1,8 1,8 1,6 1,4 1,7 1,3 2,5 2,2 1,9 1,6 1,4 1,1 1,2 1,1 1,2 1,0 0,5 0,2 0,2 0,4 0,2 0,5 0,6 0,3 0,1 -0,6 2,3 2,0 1,7 1,4 1,2 1,2 1,6 1,6 2,0 2,2 2,0 1,8 1,9 2,1 1,9 2,0 2,1 1,9 1,5 0,4 2,8 2,5 2,1 1,8 1,6 1,1 0,8 0,7 0,3 -0,3 -0,9 -1,3 -1,5 -1,3 -1,5 -1,1 -0,9 -1,3 -1,2 -1,7 2,9 2,8 2,3 1,8 1,6 1,5 1,1 1,0 0,3 -0,3 -0,9 -1,6 -1,8 -1,5 -1,7 -1,1 -0,7 -1,5 -1,7 -2,0 2,4 2,0 1,6 1,7 1,7 0,1 0,1 -0,2 0,3 -0,4 -0,9 -0,5 -0,8 -0,8 -1,0 -1,0 -1,2 -0,6 0,0 -0,9 4,4 4,4 4,1 2,6 1,7 1,6 1,3 1,4 1,2 0,5 -1,2 -1,3 -2,2 -2,2 -2,4 -2,0 -1,4 -1,5 -1,7 -3,6 0,1 0,2 0,2 0,1 0,0 -0,3 -0,5 -0,7 -0,6 0,2 0,2 -0,5 0,0 -0,4 -0,3 -0,3 -0,3 -0,3 -0,3 1,0 0,9 0,0 0,2 0,2 0,3 -0,2 -0,5 -0,8 -0,9 -0,6 0,0 0,4 -0,1 0,8 0,0 -0,2 -0,4 -0,2 -0,1 -0,3 0,0 -0,3 1,1549 1,1659 1,1484 1,1367 1,1384 1,1416 1,1351 1,1302 1,1238 1,1185 1,1293 1,1218 1,1126 1,1004 1,1053 1,1051 1,1113 1,1100 1,0905 1,1063 1,0862 Plačilna bilanca 2017 2018 2019 2017 2018 2019 2018 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 2 3 4 5 PLAČILNA BILANCA, metodologija BPM, mio EUR Tekoči račun 2.689 2.784 3.151 590 704 713 837 530 667 849 787 848 181 299 258 186 Blago 1.617 1.281 1.327 331 331 431 399 120 416 433 201 277 86 187 168 63 Izvoz 28.372 30.816 31.984 7.417 7.479 7.861 7.555 7.921 7.983 8.293 7.831 7.877 2.346 2.771 2.494 2.648 Uvoz 26.756 29.535 30.656 7.086 7.148 7.430 7.155 7.801 7.567 7.860 7.630 7.599 2.260 2.585 2.326 2.585 Storitve 2.258 2.716 3.030 513 539 651 812 713 586 747 918 779 150 199 221 211 Izvoz 7.305 8.001 8.559 1.879 1.659 1.927 2.295 2.120 1.798 2.100 2.437 2.224 506 609 647 622 Uvoz 5.047 5.285 5.529 1.366 1.120 1.276 1.483 1.407 1.213 1.352 1.519 1.445 356 410 426 411 Primarni dohodki -886 -807 -700 -208 -28 -296 -254 -228 -120 -234 -206 -141 9 -40 -93 -62 Prejemki 1.374 1.592 1.563 353 421 438 320 414 418 398 336 412 151 117 130 145 Izdatki 2.260 2.399 2.264 561 449 734 574 642 537 632 541 553 143 157 223 206 Sekundarni dohodki -299 -406 -506 -46 -138 -73 -120 -75 -215 -98 -126 -67 -63 -47 -38 -27 Prejemki 828 789 795 239 175 201 172 241 182 185 201 227 56 61 67 60 Izdatki 1.127 1.196 1.301 285 314 274 292 316 397 283 326 294 119 108 105 87 Kapitalski račun -324 -225 -169 -59 -41 -35 -28 -120 -21 -6 -27 -115 -15 -15 -9 -8 Finančni račun 2.088 2.527 2.282 40 915 701 699 213 608 383 558 733 384 -54 217 536 Neposredne naložbe -495 -933 -692 -256 -25 -226 -465 -217 -441 -130 -122 1 -52 -4 -57 20 Imetja 570 362 533 23 259 -10 18 94 415 -86 43 160 116 103 0 -48 Obveznosti 1.065 1.295 1.224 279 284 216 483 311 856 45 165 159 168 107 57 -68 Naložbe v vrednost. papirje 2.987 750 843 2.064 -1.290 1.559 996 -515 548 -108 -107 510 321 -156 320 1.281 Finančni derivativi -185 -86 -178 18 2 -76 24 -36 -184 5 -8 9 2 -4 -28 -26 Ostale naložbe -308 2.743 2.272 -1.774 2.239 -534 73 965 663 573 828 208 147 84 -11 -741 Imetja -1.381 2.031 3.474 -139 814 374 -371 1.214 701 1.415 1.000 357 95 366 -101 71 Ostali lastniški kapital 72 68 83 -8 42 35 16 -25 45 15 12 11 14 14 12 11 Gotovina in vloge -2.076 1.590 2.930 132 227 137 -286 1.512 19 1.146 1.082 683 -211 221 30 4 Posojila -115 207 420 -34 -6 91 50 72 51 324 53 -9 14 -22 8 28 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme 5 -7 11 0 1 1 -1 -8 8 1 1 0 0 0 0 0 Komercialni krediti in predujmi 615 303 68 -197 463 105 54 -318 569 -61 -146 -294 138 257 -46 -17 Ostale terjatve 118 -130 -38 -31 87 5 -205 -18 9 -10 -3 -34 140 -104 -106 45 Obveznosti -1.073 -713 1.202 1.635 -1.426 908 -444 249 38 842 173 150 -52 282 -90 811 Ostali lastniški kapital 20 2 2 0 0 0 0 2 0 -1 0 2 0 0 0 0 Gotovina in vloge 365 -524 1.217 1.679 -1.318 187 242 365 110 425 322 360 -149 196 -78 365 Posojila -1.853 -490 -169 -262 -237 131 -85 -299 -109 144 55 -259 -18 -59 32 84 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme 5 20 62 -8 27 21 -14 -14 40 13 9 0 9 9 7 7 Komercialni krediti in predujmi 411 331 65 224 112 243 -201 179 2 116 -140 87 70 226 -13 -5 Ostale obveznosti -21 -52 27 2 -10 327 -385 16 -5 144 -72 -41 36 -90 -38 361 Posebne pravice črpanja (SDR) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Rezervna imetja 89 52 37 -12 -12 -22 70 16 21 44 -33 5 -34 26 -6 1 Neto napake in izpustitve -277 -32 -700 -491 252 23 -110 -197 -38 -459 -203 0 218 -339 -32 359 Vira: BS, SURS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position). 2018 2019 2020 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 269 277 239 321 270 190 70 269 147 250 263 318 268 330 247 210 418 315 115 255 501 200 189 98 112 54 93 -28 107 159 150 42 147 244 138 40 23 208 133 -64 134 367 2.719 2.719 2.227 2.609 2.874 2.808 2.239 2.544 2.589 2.850 2.785 2.837 2.672 2.870 2.199 2.762 2.896 2.738 2.242 2.564 2.771 2.519 2.529 2.129 2.497 2.819 2.715 2.267 2.437 2.430 2.700 2.743 2.689 2.428 2.732 2.160 2.739 2.688 2.605 2.306 2.430 2.404 219 266 265 281 294 230 190 211 170 205 300 229 219 318 321 280 318 240 221 209 233 657 788 781 726 744 654 722 568 576 653 738 660 702 859 816 762 761 697 766 600 615 439 522 516 444 451 424 532 357 407 449 438 431 483 541 496 482 443 457 545 391 382 -141 -131 -79 -44 -45 -98 -85 21 -78 -62 -54 -33 -148 -71 -74 -61 -60 -46 -35 2 -52 164 113 96 112 116 110 188 204 94 119 123 151 124 115 106 115 119 138 155 172 124 305 244 175 155 161 208 273 183 173 181 176 183 272 186 179 176 180 183 190 170 175 -8 -47 -45 -28 -32 -35 -7 -70 -103 -42 -25 -26 -48 -54 -40 -32 -48 -12 -7 -90 -47 73 59 53 60 81 65 96 58 66 58 70 59 55 66 61 74 69 73 84 65 54 81 106 97 89 113 100 103 128 169 100 95 85 103 120 101 105 117 86 91 155 101 -18 -24 7 -11 2 -7 -115 -15 -17 11 -7 17 -17 -8 -10 -9 -7 31 -139 -16 -18 -53 313 77 309 334 251 -372 451 361 -204 141 283 -41 533 -288 313 484 229 20 129 287 -189 -226 -147 -91 112 -89 -240 -2 -445 6 -106 -54 29 44 -68 -97 119 -14 -104 8 -44 38 108 -210 121 231 -20 -117 73 172 169 -30 38 -94 95 -95 43 151 56 -47 103 126 227 334 -63 212 119 69 123 75 617 163 76 92 -123 51 -27 141 32 71 56 95 170 -42 233 455 308 90 -687 82 -1.506 2.166 -112 168 34 -310 -287 -22 202 114 -21 417 -858 -167 -23 5 12 7 -11 -14 -11 -62 -56 -66 3 -2 5 -1 -9 3 3 2 4 3 0 218 296 -260 38 131 1.031 -196 1.994 -1.272 -58 51 298 223 814 -200 214 236 277 -305 955 485 404 -61 -411 101 285 1.038 -108 1.769 -1.302 234 197 748 470 823 74 103 210 451 -304 764 727 11 5 6 5 -8 -8 -9 4 37 5 5 5 5 3 5 4 4 4 4 -50 -1 103 -63 -30 -193 131 1.005 376 1.300 -1.454 173 207 572 368 912 204 -34 45 402 235 641 488 55 5 -17 62 38 7 27 31 14 5 12 133 180 -5 29 29 -27 14 4 15 28 0 0 0 0 -3 -3 -3 3 3 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 168 24 -196 226 93 25 -436 179 195 195 17 -29 -49 -82 -178 115 185 -10 -469 54 241 67 -32 -174 1 34 13 -65 253 -97 -147 -44 68 -34 -6 15 -12 2 42 -78 104 -29 186 -356 -151 64 154 6 88 -224 -30 293 145 450 246 9 274 -110 -25 174 1 -191 242 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 -1 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 -100 65 131 46 121 5 239 -70 105 75 124 149 152 75 218 29 152 29 180 26 88 15 0 -55 -31 -51 -3 -245 8 -186 69 52 69 23 151 175 -271 -240 30 -50 -18 105 7 -5 -5 -5 -5 -5 -5 13 13 13 4 4 4 3 3 3 0 0 0 0 0 260 -53 -227 78 67 52 60 -288 151 139 -70 153 33 -174 -107 140 48 111 -72 -259 72 4 -364 4 -25 22 -43 37 113 -114 -4 36 74 34 -46 -15 -11 14 4 -59 61 -23 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -17 6 18 47 13 10 -7 27 -33 27 25 7 12 -37 11 -7 12 -15 7 22 13 -304 61 -169 -2 62 68 -327 197 230 -465 -115 -52 -292 211 -525 112 73 -116 43 -111 -196 306 305 252 296 319 332 328 288 310 327 310 323 314 339 256 351 335 342 326 237 n.p. 1.452 1.454 1.228 1.421 1.609 1.536 1.129 1.424 1.395 1.504 1.489 1.496 1.408 1.557 1.228 1.460 1.545 1.435 1.102 1.365 n.p. 965 948 730 856 947 956 798 985 967 1.055 1.027 1.146 1.076 1.127 827 1.157 1.203 1.164 917 1.360 n.p. 341 351 298 379 376 405 390 337 321 386 368 371 362 385 265 401 372 387 412 313 n.p. 1.556 1.529 1.241 1.527 1.755 1.646 1.314 1.494 1.506 1.628 1.732 1.620 1.436 1.655 1.312 1.666 1.590 1.543 1.309 1.453 n.p. 707 718 663 678 826 786 728 807 771 849 1.065 853 902 1.030 748 938 1.246 967 1.011 1.006 n.p. Denarna gibanja in 2017 2018 2019 2017 2018 obrestne mere 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR BS do centralne države 6.247 6.290 7.719 6.041 6.247 6.290 6.273 6.471 6.524 6.600 6.791 6.915 7.042 7.041 Centralna država (S.1311) 5.170 5.154 4.696 5.114 5.170 5.154 5.099 4.927 4.859 4.904 4.912 4.870 4.877 4.831 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 571 576 602 550 571 576 571 563 568 565 564 560 562 554 Gospodinjstva (S.14, 15) 9.733 9.765 10.981 9.699 9.733 9.765 9.778 9.860 9.905 9.996 10.033 10.075 10.161 10.231 Nefinančne družbe (s.11) 9.644 9.682 9.589 9.716 9.644 9.682 9.687 9.598 9.628 9.582 9.627 9.648 9.647 9.647 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 1.566 1.627 1.661 1.548 1.566 1.627 1.621 1.528 1.547 1.616 1.611 1.605 1.592 1.593 Denarni sektor (S.121, 122) 3.886 3.682 5.230 3.824 3.886 3.682 3.798 3.884 3.955 3.800 3.954 4.269 4.186 4.060 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 25.496 25.363 27.913 24.940 25.496 25.363 25.448 25.461 25.580 25.444 25.584 25.959 26.051 25.973 V tuji valuti 528 545 391 554 528 545 535 529 498 518 533 489 491 485 Vrednostni papirji skupaj 4.450 4.487 4.382 4.858 4.450 4.487 4.474 4.266 4.266 4.399 4.481 4.477 4.381 4.356 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR Vloge čez noč 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 Vezane vloge do 1 leta 0,13 0,16 0,17 0,13 0,14 0,14 0,15 0,16 0,16 0,16 0,16 0,15 0,18 0,16 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % 3-mesečni -0,329 -0,322 -0,356 -0,329 -0,328 -0,329 -0,329 -0,328 -0,329 -0,325 -0,322 -0,321 -0,319 -0,319 6-mesečni -0,260 -0,266 -0,302 -0,274 -0,271 -0,274 -0,275 -0,271 -0,270 -0,270 -0,269 -0,269 -0,267 -0,268 3-mesečni -0,732 -0,735 -0,737 -0,745 -0,755 -0,740 -0,745 -0,740 -0,733 -0,726 -0,732 -0,725 -0,726 -0,731 6-mesečni -0,658 -0,653 -0,684 -0,653 -0,653 -0,644 -0,662 -0,657 -0,650 -0,647 -0,645 -0,647 -0,649 -0,652 Vira: BS, EUROSTAT. 2018 2019 2020 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 7.059 7.088 7.165 7.256 7.023 7.152 7.219 7.327 7.606 7.631 7.913 7.791 7.819 7.817 7.719 7.624 7.744 7.399 4.905 4.939 4.937 4.980 4.805 4.819 4.944 5.089 5.058 5.070 5.007 5.037 4.959 4.928 4.696 4.410 4.455 4.753 559 558 580 588 587 583 577 581 577 570 567 574 573 577 602 613 616 613 10.296 10.339 10.370 10.397 10.426 10.507 10.570 10.628 10.642 10.703 10.781 10.833 10.950 10.978 10.981 10.982 11.005 10.954 9.656 9.628 9.496 9.665 9.676 9.681 9.637 9.571 9.749 9.738 9.878 9.868 9.869 9.882 9.589 9.795 9.872 10.070 1.497 1.503 1.502 1.503 1.490 1.486 1.484 1.482 1.496 1.503 1.493 1.486 1.479 1.481 1.661 1.674 1.674 1.675 3.614 3.904 4.275 4.247 4.380 4.207 3.963 4.099 4.001 4.335 4.067 3.894 4.011 4.531 5.230 5.403 5.138 5.461 25.600 25.921 26.181 26.367 26.516 26.385 26.138 26.329 26.381 26.725 26.651 26.509 26.728 27.331 27.913 27.860 27.687 28.144 467 451 446 435 432 434 420 422 419 416 420 412 398 392 391 389 390 389 4.354 4.393 4.429 4.475 4.397 4.433 4.580 4.659 4.685 4.727 4.666 4.704 4.642 4.581 4.382 4.555 4.609 4.910 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,16 0,17 0,17 0,16 0,18 0,17 0,16 0,19 0,17 0,15 0,16 0,16 0,16 0,17 0,18 0,1 0,04 0,15 -0,318 -0,316 -0,312 -0,308 -0,308 -0,309 -0,311 -0,312 -0,329 -0,365 -0,408 -0,418 -0,413 -0,401 -0,395 -0,391 -0,409 -0,417 -0,264 -0,257 -0,241 -0,236 -0,232 -0,230 -0,231 -0,237 -0,279 -0,347 -0,405 -0,394 -0,362 -0,337 -0,336 -0,330 -0,355 -0,365 -0,741 -0,745 -0,735 -0,704 -0,713 -0,707 -0,715 -0,713 -0,717 -0,751 -0,817 -0,812 -0,774 -0,712 -0,711 -0,679 -0,707 -0,761 -0,662 -0,667 -0,659 -0,639 -0,652 -0,648 -0,650 -0,656 -0,673 -0,719 -0,802 -0,771 -0,711 -0,650 -0,639 -0,624 -0,663 -0,703 Javne finance 2017 2018 2019 2018 2019 2020 2018 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 4 5 6 7 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS – IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 16.803,3 33.111,9 19.230,8 4.170,8 4.712,5 4.607,9 5.102,5 4.518,9 4.944,0 4.671,6 5.096,3 4.644,4 1.717,1 1.418,4 1.577,0 1.461,6 Tekoči prihodki 16.251,4 17.575,9 18.292,1 3.994,9 4.525,9 4.251,7 4.803,5 4.276,0 4.730,5 4.478,2 4.807,4 4.406,5 1.582,6 1.391,2 1.552,0 1.390,2 Davčni prihodki 15.162,0 16.225,3 17.178,5 3.782,0 4.230,9 3.914,8 4.297,6 4.103,3 4.350,6 4.169,7 4.554,9 4.157,5 1.515,1 1.275,0 1.440,8 1.237,8 Davki na dohodek in dobiček 2.967,0 3.296,4 3.614,0 785,5 990,7 651,8 868,3 850,4 1.058,4 717,7 987,4 878,2 347,6 284,7 358,4 115,2 Prispevki za socialno varnost 6.092,1 6.549,8 7.020,5 1.592,8 1.619,6 1.622,4 1.715,0 1.710,3 1.734,9 1.745,5 1.829,8 1.819,7 543,5 537,1 539,0 541,0 Davki na plačilno listo in delovno silo 21,3 21,6 23,2 5,0 5,6 5,0 6,1 5,3 5,9 5,4 6,6 5,9 1,9 1,8 1,9 1,9 Davki na premoženje 274,2 277,9 296,1 28,1 65,0 106,7 78,2 26,3 67,6 120,9 81,4 30,9 18,2 16,8 29,9 33,1 Domači davki na blago in storitve 5.722,8 5.989,3 6.126,8 1.336,8 1.519,5 1.500,6 1.632,4 1.427,8 1.490,3 1.565,7 1.643,0 1.376,4 590,1 418,9 510,4 533,5 Davki na medn. trgov. in transaksije 83,3 89,8 98,6 22,6 21,4 22,7 23,2 25,5 25,6 25,5 22,1 24,0 8,3 5,5 7,5 7,5 Drugi davki 1,3 0,5 -0,7 11,2 9,3 5,6 -25,6 57,8 -32,0 -11,1 -15,4 22,5 5,5 10,1 -6,3 5,5 Nedavčni prihodki 1.089,4 1.350,6 1.113,6 212,9 295,0 336,9 505,9 172,6 380,0 308,5 252,5 249,0 67,5 116,2 111,3 152,4 Kapitalski prihodki 91,2 152,8 136,2 28,6 37,3 43,9 43,1 23,9 31,2 34,4 46,7 31,1 10,3 9,4 17,6 17,6 Prejete donacije 9,5 12,4 14,7 0,2 1,5 7,1 3,6 5,2 1,1 6,3 2,1 6,9 0,5 0,2 0,8 1,2 Transferni prihodki 52,3 55,6 57,4 0,4 0,5 51,4 3,3 1,8 3,1 50,3 2,2 0,2 0,0 0,4 0,0 50,1 Prejeta sredstva iz EU 399,0 796,9 730,4 146,7 147,4 253,8 249,0 212,1 178,0 102,5 237,9 199,8 123,7 17,2 6,5 2,5 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 17.102,0 18.068,0 18.966,6 4.337,0 4.282,8 4.387,6 5.060,6 4.689,9 4.506,0 4.705,7 5.065,0 5.021,1 1.448,8 1.379,5 1.454,5 1.554,8 Tekoči odhodki 7.733,0 7.966,5 8.227,3 2.027,9 1.919,2 1.877,2 2.142,1 2.116,1 2.010,6 2.007,6 2.093,0 2.356,4 678,4 587,1 653,7 638,6 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.938,1 4.167,9 4.465,1 980,7 1.091,2 1.016,8 1.079,1 1.067,7 1.176,4 1.099,8 1.121,3 1.182,3 326,2 336,2 428,8 341,4 Izdatki za blago in storitve 2.626,6 2.633,7 2.733,0 552,0 642,6 640,6 798,5 602,3 669,5 675,7 785,5 685,7 219,4 216,7 206,5 242,8 Plačila obresti 985,3 867,9 791,4 462,5 145,7 190,3 69,5 404,2 122,7 175,7 88,9 441,1 118,7 21,6 5,4 44,9 Sredstva, izločena v rezerve 183,0 296,9 237,7 32,7 39,7 29,4 195,0 42,0 42,1 56,4 97,2 47,3 14,1 12,6 13,0 9,5 Tekoči transferi 7.912,9 8.236,6 8.702,9 2.034,4 2.027,4 2.071,1 2.103,7 2.187,9 2.107,1 2.201,2 2.206,8 2.308,5 679,9 681,5 666,0 776,0 Subvencije 425,4 443,9 467,8 159,9 103,9 52,7 127,5 161,8 113,4 53,5 139,2 167,9 39,3 37,4 27,2 13,9 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.665,1 6.925,8 7.323,3 1.678,4 1.715,1 1.811,9 1.720,5 1.784,6 1.816,5 1.912,6 1.809,6 1.902,1 573,6 573,7 567,7 688,6 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 748,0 793,5 827,1 174,8 192,4 193,4 232,9 216,6 163,1 215,3 232,1 215,2 59,5 65,7 67,3 67,9 Tekoči transferi v tujino 74,3 73,4 84,7 21,3 16,0 13,1 22,9 25,0 14,1 19,8 25,9 23,2 7,6 4,7 3,7 5,6 Investicijski odhodki 891,0 1.159,9 1.253,1 111,2 197,5 292,4 558,9 156,1 240,3 315,4 541,3 172,5 47,6 64,0 85,9 94,5 Investicijski transferi 186,6 271,6 273,6 29,7 54,4 42,1 145,3 24,9 49,3 57,8 141,6 29,7 10,0 19,4 25,0 13,0 Plačila sredstev v proračun EU 378,5 433,4 509,7 133,8 84,4 104,8 110,5 204,8 98,8 123,8 82,3 154,0 32,9 27,5 23,9 32,8 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -298,7 525,6 264,2 -166,2 429,7 220,3 41,8 -171,0 438,0 -34,2 31,3 -376,7 268,3 39,0 122,5 -93,2 Vir: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. 2018 2019 2020 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 1.682,9 1.463,3 1.790,8 1.542,8 1.768,8 1.547,5 1.401,3 1.570,2 1.702,7 1.622,5 1.618,9 1.461,5 1.556,0 1.654,1 1.669,3 1.612,6 1.814,3 1.678,5 1.483,4 1.482,6 1.471,5 1.390,0 1.764,5 1.498,0 1.541,0 1.529,5 1.372,4 1.374,1 1.623,1 1.542,0 1.565,5 1.438,2 1.539,6 1.500,4 1.626,9 1.576,5 1.604,1 1.638,2 1.437,9 1.330,4 1.367,4 1.309,6 1.418,4 1.435,5 1.443,7 1.473,5 1.315,3 1.314,5 1.545,1 1.400,4 1.405,1 1.308,2 1.461,2 1.400,2 1.535,2 1.498,3 1.521,5 1.581,5 1.358,8 1.217,2 279,3 257,3 271,5 280,8 316,1 289,6 275,3 285,4 426,4 300,1 332,0 126,7 308,1 282,9 305,1 313,3 369,0 296,6 292,1 289,5 537,8 543,6 540,7 550,6 623,7 575,5 563,7 571,1 580,1 576,6 578,2 583,8 582,3 579,4 579,4 586,8 663,5 615,1 599,2 605,4 1,5 1,6 1,8 1,9 2,3 1,9 1,7 1,7 1,9 1,8 2,1 2,1 1,6 1,6 2,0 2,1 2,5 2,1 1,9 1,9 38,3 35,3 39,2 23,3 15,7 10,6 8,1 7,6 18,8 19,9 28,9 35,7 36,6 48,5 35,8 30,4 15,2 10,1 7,6 13,2 518,1 449,0 591,4 561,5 479,6 531,1 503,3 393,4 541,8 492,5 456,0 564,8 522,0 478,9 601,5 575,0 466,6 631,2 446,7 298,4 8,1 7,1 7,8 8,6 6,9 7,3 8,9 9,2 9,3 8,3 8,0 10,2 8,1 7,2 8,0 7,4 6,8 7,2 7,9 8,9 -15,7 15,7 -33,9 8,9 -0,5 57,6 -45,8 46,0 -33,1 1,2 -0,1 -15,2 2,5 1,6 3,4 -16,6 -2,2 19,2 3,4 -0,1 104,1 80,4 346,1 62,5 97,3 56,0 57,1 59,5 78,0 141,6 160,4 130,0 78,4 100,1 91,6 78,2 82,6 56,7 79,2 113,2 8,8 17,4 16,2 12,9 14,0 7,6 8,2 8,1 10,4 11,5 9,3 15,0 7,3 12,1 15,3 11,9 19,5 11,3 12,2 7,7 0,4 5,5 1,0 0,7 2,0 0,0 5,0 0,1 0,5 0,2 0,4 0,2 0,5 5,6 1,2 3,7 -2,8 1,0 5,4 0,5 1,1 0,1 0,5 0,0 2,7 0,1 1,7 0,0 1,5 0,0 1,6 0,0 0,2 50,1 0,0 -0,2 2,4 0,1 0,0 0,0 201,0 50,3 8,7 31,3 209,0 10,2 13,9 187,9 67,2 68,7 42,1 8,1 8,4 85,9 25,9 20,7 191,2 27,9 27,9 143,9 1.454,6 1.378,2 1.439,2 1.598,1 2.023,4 1.572,4 1.502,3 1.615,1 1.491,8 1.454,3 1.559,9 1.700,8 1.487,7 1.517,2 1.540,6 1.628,2 1.896,2 1.723,3 1.498,2 1.799,6 646,6 592,0 582,7 706,0 853,5 689,2 648,0 779,0 700,9 605,5 704,2 691,1 657,8 658,6 642,1 696,0 754,8 800,0 625,2 931,2 343,9 331,5 349,7 348,2 381,2 341,7 359,9 366,1 355,2 362,5 458,7 374,4 367,7 357,6 374,8 369,7 376,9 402,0 387,2 393,2 217,3 180,5 215,3 251,8 331,5 194,8 187,4 220,2 221,6 223,1 224,7 251,5 205,3 218,9 246,6 236,7 302,2 236,3 203,5 245,9 75,2 70,2 7,9 56,8 4,8 145,4 91,9 166,9 114,8 4,1 3,8 47,2 56,3 72,2 8,8 66,9 13,3 153,2 21,3 266,5 10,1 9,7 9,8 49,3 136,0 7,3 8,9 25,8 9,3 15,8 17,0 18,0 28,6 9,9 11,9 22,8 62,5 8,6 13,3 25,5 653,9 641,3 658,1 680,2 765,5 766,3 693,7 727,9 677,8 715,9 713,4 849,6 668,4 683,1 711,5 740,5 754,7 781,6 759,6 767,3 15,4 23,4 21,1 22,2 84,1 122,5 8,6 30,6 26,5 39,8 47,1 19,9 16,5 17,0 33,1 49,3 56,8 82,8 39,6 45,5 564,7 558,6 567,5 570,6 582,4 576,9 607,1 600,5 613,0 600,3 603,2 745,7 578,4 588,4 605,9 599,9 603,8 623,6 643,0 635,5 68,2 57,2 67,8 72,4 92,6 56,2 68,3 92,1 33,1 69,9 60,1 77,0 63,0 75,3 70,2 75,7 86,2 66,5 68,5 80,2 5,5 2,1 1,7 14,9 6,3 10,6 9,7 4,7 5,1 6,0 3,0 6,9 10,5 2,3 2,4 15,5 8,0 8,8 8,4 6,1 106,2 91,7 132,0 151,1 275,8 44,2 55,2 56,7 67,0 88,2 85,2 102,0 100,3 113,1 122,9 141,7 276,7 53,5 56,9 62,2 12,8 16,3 30,0 24,5 90,9 7,2 8,1 9,6 15,3 16,9 17,0 17,1 19,7 21,0 24,0 31,0 86,6 11,1 8,0 10,6 35,1 37,0 36,4 36,2 37,8 65,6 97,3 41,9 30,9 27,7 40,1 41,0 41,5 41,3 40,0 19,0 23,4 77,1 48,5 28,4 228,3 85,1 351,7 -55,2 -254,6 -25,0 -101,1 -44,9 210,9 168,2 58,9 -239,3 68,3 136,9 128,8 -15,6 -81,9 -44,8 -14,8 -317,1 Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu BDP – bruto domači proizvod, BND – bruto nacionalni dohodek, BS – Banka Slovenije, DDV – davek na dodano vrednost, ECB – Evropska centralna banka, EIA – Energy Information Administration, EK – Evropska komisija, EMMI – European Money Markets Institute, EMU – evrsko območje, ESI – Economic Sentiment Indicator, EU – Evropska unija, EUR – evro, EURIBOR – Euro Interbank Offer Rate, referenčna obrestna mera za dane kratkoročne medbančne depozite v evrih, EUROSTAT – Statistical Office of the European Union, FI – Finančni instrumenti, IMF – International Monetary Fund, MF – Ministrstvo za finance, NEER – nominal effective exchange rate, NFI – nedenarne finančne institucije, NLB – Nova ljubljanska banka, OECD – Organisation for Economic Co-operation and Development, PMI – Purchasing Managers' Index, REER – real effective exchange rate, RULC – real unit labor cost, RS – Republika Slovenija; SRDAP – Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS – Statistični urad RS, SVRK – Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, UMAR – Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD – ameriški dolar, ZDA – Združene države Amerike, ZK – Združeno kraljestvo, ZRSZ – Zavod RS za zaposlovanje, ZZZS – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, WEO – World Economic Outlook. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A – Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B – Rudarstvo, C – Predelovalne dejavnosti, 10 – Prz. živil, 11 – Prz. pijač, 12 – Prz. tobačnih izdelkov, 13 – Prz. tekstilij, 14 – Prz. oblačil, 15 – Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 – Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 – Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 – Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 – Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 – Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 – Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 – Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 – Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 – Prz. kovin, 25 – Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 – Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 – Prz. električnih naprav, 28 – Prz. dr. strojev in naprav, 29 – Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 – Prz. dr. vozil in plovil, 31 – Prz. pohištva, 32 – Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 – Popravila in montaža strojev in naprav, D – Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E – Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F – Gradbeništvo, G – Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H – Promet in skladiščenje, I – Gostinstvo, J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K – Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L – Poslovanje z nepremičninami, M – Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O – Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P – Izobraževanje, Q – Zdravstvo in socialno varstvo, R – Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S – Druge storitvene dejavnosti, T – Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U – Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles. Kratice držav AU – Avstralija, AT – Avstrija, BA – Bosna in Hercegovina, BE – Belgija, BG – Bolgarija, BY – Belorusija, CA – Kanada, CH – Švica, CL – Čile, HR – Hrvaška, CZ – Češka, CY – Ciper, DK – Danska, DE – Nemčija, ES – Španija, EE – Estonija, GR – Grčija, FR – Francija, FI – Finska, HU – Madžarska, IE – Irska, IL – Izrael, IS – Islandija, IT – Italija, JP – Japonska, KR – Južna Koreja, LU – Luksemburg, LT – Litva, LV – Latvija, MT – Malta, MX – Mehika, NL – Nizozemska, NZ – Nova Zelandija, NO – Norveška, PL – Poljska, PT – Portugalska, RO – Romunija, RU – Rusija, RS – Srbija, SE – Švedska, SI – Slovenija, SK – Slovaška, TR – Turčija, UA – Ukrajina, UK – Velika Britanija, US – Združene države Amerike. ekonomsko ogledalo št. 3/2020, letnik XXVI