Celje - skladišče D-Per 159/1980 inform oummmi3,32 a ivi gorenje gorenje gorenje -s • gorenje gorenje LIST ZA INFORMIRANJE DELAVCEV GORENJA - ŠT.32 - LETO XV. - VELENJE, 25. 9. 1980 TOZD PRALNA TEHNIKA OBISK DELOVNE SKUPINE CK ZKS Delovna skupina Centralnega komiteja ZKS je 10. septembra 1980 obiskala tudi Gorenje. Delovna sestanka s člani osnovnih organizacij ZKS sta bila v tozdu Promet in tozdu Pralna tehnika, med gosti pa so bili tudi predstavniki skupščine občine Velenje, Samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino in drugi. Osnovna organizacija Zveze komunistov v tozdu Pralna tehnika šteje 58 članov, skupaj pa je v tozdu zaposlenih 759 delavcev, od tega 581 žena. Tako je na kratko predstavil v uvodnem delu sestanka svojo osnovno organizacijo ZKS in temeljno organizacijo sekretar osnovne organizacije ZKS Branko Sevčnikar. V nadaljevanju je povedal, da imajo v tozdu vse možnosti, da delujejo uspešno. Pri delu pa prihaja tudi do težav in vse probleme skušajo sproti reševati. Med drugim je Branko Sevčnikar povedal: "V tozdu združujemo delo. Ko imamo delo in delamo uspešno , je vse zadovoljivo. V primeru zastoja, torej ko ne delamo, pa pride do nezadovoljstva. Prav s tem - z zastoji v proizvodnji — pa se pri nas v zadnjem času prevečkrat soočamo. Največ je zastojev zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala ..." Vendar je tovariš Sevčnikar dodal, da je treba vzroke predvsem najprej poiskati pri sebi in šele potem drugod. Nadalje je govoril o posebnostih dela v tozdu. Med drugim je omenil, da so bili v tozdu delavci nezadovoljni z nagrajevanjem glede kvalitetne norme. Zato so sprejeli sklep o prenehanju obračunavanja kvalitetne norme. V tozdu se pojavljajo tudi zahteve o konkretnejši svobodni menjavi dela med TOZD in DSSS. Ali je prispevek delovni skupnosti skupnih služb previsok, ali so vsi programi uresničeni ? Nadalje je spregovoril o reorganizaciji članstva v osnovni organizaciji, saj so v svojo organizacijo sprejeli komuniste iz skupnih služb, ki delajo pri programu tozda Pralna tehnika. Ob koncu je spregovoril še o pogojih dela, ki so zaradi pomanjkanja delovnih površin postali vse težji. Po takšnem uvodu se je razvila živahna razprava, v kateri so sodelovali člani osnovne organizacije. Anka Melanšek je spregovorila o povezovanju s sindikalno osnovno organizacijo, delovanju delegatskega sistema in medsebojnem obveščanju in odločanju delavcev. Jože Sevšek je ocenil prizadevanja na področju stabilizacije in vključevanja v izvoz, Franc Kos je predstavil poslovni uspeh temeljne organizacije. Stane Čan-žek je menil, da je nujno potrebno več investirati. Janez Režabek je spregovoril o programu 800, ki ga zaradi več uvoženih delov še ne kaže vpeljati v proizvodnjo. Ivan Leber je ocenil uspešnost glede rebalansa plana proizvodnje. V razpravo so se vključili poleg članov delovne skupine CK ZKS, ki jo je vodil Mihajlo Rojc, tudi drugi gostje. Vodja delovne skupine je ob koncu sestanka omenil, da so lahko z razpravo na sestanku zadovoljni. Torej lahko sklenemo, da osnovna organizacija ZKS v tozdu Pralna tehnika dela dobro, da je ocena gospodarskega trenutka realna in da bo mogoče iti po takšni poti tudi naprej I IŠČEMO PRVE IZDELKE GORENJA Letošnja razstava proizvodov in vzorcev sozda Gorenja bo od 20. do 30. oktobra 1980 v Rdeči dvorani. "Hišni sejem" bo tudi tokrat namenjen prikazu več tisoč proizvodov in vzorcev, ki nastajajo v dvanajstih delovnih organizacijah sozda Gorenje. Ob razstavi bodo znova posvetili več pozornosti tehnološkim in razvojnim dosežkom, racionalizaciji, vzdrževanju in tudi stabilizacijskim prizadevanjem. Letos prvič bi v okviru razstave radi prikazali tudi prve izdelke, ki nosijo ime "Gorenje". Verjetno ni odveč povedati, da so bili to prav sadni mlini, pa mlatilnice in še kakšni izdelki, ki so nastajali v mizarski in kovaški delavnici v vasi Gorenje. Leta 1958 smo pričeli z industrijsko proizvodnjo štedilnikov na trda goriva. Gorenje se je potem začelo skokovito razvijati in vse več je bilo izdelkov z znakom rdečega plamena. Prav te izdelke, ki so nastajali iz leta v leto v najrazličnejših izvedbah, bi radi zbrali na enem mestu in to vsako leto v okviru razstave v Rdeči dvorani prikazali vsem obiskovalcem. Vemo, da takšne izdelke hrani marsikdo izmed delavcev Gorenja doma. Verjetno je veliko mlatilnic in drugih izdelkov, spravljenih na kakšnem skednju, v kleti tudi drugod. Morda imate v "rezervi" še kakšen štedilnik na trda goriva, ki je bil proizveden v barakah v vasi Gorenje ? Te izdelke bi radi razstavili, pa tudi predali v "muzej". Zato prosimo vse, ki imajo karkoli o Gorenju, da bi to bodisi posodili za razstavo ali odstopili za muzej. Podatke o tem bomo zbirali v uredništvu Informatorja — prizidek tozda Plastika, (CHM) I. nadstropje - Indok služba, interni telefon 113. Sporočite nam, prosimo, čimveč podatkov o "izdelku", ki ima po vašem mnenju "zgodovinsko" vrednost. SKUPINA PR VIH DELA V K GORENJA V NEKDANJIH PROSTORIH - BARAKAH GORENJA KAKO DELAMO? Bolj ali manj pričakovane težave z oskrbo reprodukcijskega materiala nam še vedno ne omogočajo, da bi v popolnosti zadostili našim planskim zahtevam. Dejstvo je, da vsega do konca leta ne bo mogoče nadomestiti. Kljub temu pa si moramo res vsi prizadevati, da bi dosegli čimboljše rezultate v pogojih, ki jih dopuščajo razmere. V tabeli smo prikazali, koliko smo v posameznih proizvodnih temeljnih organizacijah proizvedli posameznih izdelkov, kako izpolnjujemo količinski in vrednostni letni plan v osmih mesecih. PRIMERJAVA DOSEŽENE PROIZVODNJE V RAZDOBJU JANUAR - AVGUST 1980 Z LETNIM PLANOM TOZD KOLIČINA VREDNOST v 000 din % IZPOL. L. PLANA Kuhalni ap. 83.392 247.156 49 57 Štedilniki 242.978 744.064 64 57 Elektronika 58.777 815.546 53 48 Elektronika Ptuj 44.878 296.642 59 62 Pohištvo 169.554 146.394 70 62 Pralna tehnika 202.026 1.026.386 57 51 Hladilna teh. 230.395 605.620 78 72 Zamrzovalniki 182.606 912.147 58 54 Mali gosp. ap. 570.104 182.197 64 64 Gradbeni el. - 129.694 - 72 TGO Gorenje 1.784.710 5.105.847 63 56 PREGLED KOLIČINSKE PROIZVODNJE PO ASORTIMANU OD ZAČETKA PROIZVODNJE DO AVGUSTA 1980 Kuhalniki ogreval, aparati Barvni televizorji Črnobeli televizorji Glasbeni centri Birotehnični aparati Ostala elektronika Pohištveni elementi Pralni stroji Hladilni aparati Zamrzovalni aparati Mali gospod, aparati Keramične plošč, /m^ Police v m 6.611.911 325.156 396.397 6.365 1.617 21.184 950.315 3.319.509 3.712.881 1.218.381 5.753.769 4.363.311 334.698 Razpis šolnin za šolsko leto 1980/81 DO GORENJE T G O Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ — računalništvo (podiplomski študij) 1 — avtomatika (podiplomski študij) 2 — ind. elektronika (visokošolski študij) 3 — ind. elektronika (višješolski študij) 3 — energetika (višješolski študij) 3 — ind. elektrotehnika (višješolski študij) 2 Fakulteta za strojništvo ali VTŠ — avtomatizacija (podiplomski študij) 2 — tehnološka smer (visokošolski študij) 2 — tehnološka smer (višješolski študij) 3 — konstrukcijska smer (visokošolski študij) 2 — ko nstrukcijska smer ( višješolski študij) 3 Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — tehn. org. smer (podiplomski študij) 1 — org. in posl. upravljanje (visokošolski študij) 1 — tehn. organizacijska smer (visokošolski študij) 3 Visoka šola za organizacijo dela — organizacijsko proizvodna smer (višješolski študij) 1 Biotehniška fakulteta — živilska tehnologija (visokošolski študij) 1 Pravna fakulteta — gospodarsko pravo (visokošolski študij) 1 Tehnična srednja šola — elektro šibki tok 1 — elektro jaki tok 5 — strojna 16 — lesna 2 Upravno administrativna šola (4—letna) 1 Delovodska šola — strojna 6 — lesna 1 Poklicna šola — elektro jaki tok 8 — elktro šibki tok 1 Poklicna kovinarska šola — orodjar 1 — ključavničar 14 Poklicna kemijska šola — kemijski laborant 1 Poklicna avtomehanična šola — voznik motornih vozil 1 Administrativna šola (2—letna) 2 DO GORENJE PROMET SERVIS DSSS Gorenje Promet — Servis V išja pravna šola 2 Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — poslovna informatika (višješolski študij) 1 Visoka šola za organizacijo dela — organizacijsko proizvodna smer (visokošolski študij) 1 Ekonomska srednja šola 9 Administrativna šola (2—letna) 1 TOZD Promet Ekonomska afakulteta ali VEKŠ — podiplomski študij 1 — notranja trgovina (visokošolski študij) 2 — notranja trgovina (višješolski študij) 3 — zunanja trgovina (višješolski študij) 1 — plansko analitska smer (visokošolski študij) 1 — org. in poslovno upravljanje (visokošolski študij) 1 Fakulteta za strojništvo ali VTŠ 1 Visoka šola za org. dela — proizvodnjo org. smer (višješolski študij) 1 Ekonomska srednja šola 4 Upravno administrativna šola (4—letna) 3 TOZD Servis in maloprodaja Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ — ind. elektronika (višješolski študij) 1 — višja prometna šola 1 Tehnična srednja šola — strojništvo 1 — elktro — elektro—jaki tok 1 — elektro—šibki tok 1 Ekonomska šola 2 Poklicna elektro šola—jaki tok 2 DELOVNA SKUPNOST GORENJE INTERNA BANKA E konomska fakulteta ali VEKŠ - finančna smer (višješolski študij) 1 Prijavi se lahko delavec ali delavka Gorenja, ki izpolnjuje naslednje pogoje: — da ima 3 leta delovne dobe v Gorenju — da je smer in stopnja šolanja za katero se prijavlja, razpisana — da kandidat na stroške podjetja že obiskoval šolo iste stopnje — moški kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok Še pred obravnavo vlog s strani pristojnega organa, morajo kandidati za šolnino opraviti psihološki test. Prednost pri podelitvi šolnin bodo imeli kandidati, ki: — so uspešno opravili psihološki test — se posebno odlikujejo pri opravljanju del in nalog za katere so zadolženi — so izbrali študijsko usmeritev, skladno z deli in nalogami, ki jih opravljajo — ob izenačenih ostalih pogojih imajo daljši delovni staž v Gorenju Kandidati za šolnino izpolnijo prijavo na posebnem obrazcu, ki ga lahko dobijo v izobraževalnem centru — kadrovski sektor, soba št. 1, pri tov. Lesjakovi. Rok za prijavo je 7 dni po objavi v Informatorju. Kandidati, ki se že izobražujejo, morajo k prijavi priložiti še potrdilo o vpisu in opravljenih izpitih. O rezultatih izbora bomo kandidate obvestili v 30 dneh po poteku razpisnega roka. ORIENTACIJA V petek, 12. septembra 1980, so mladinci TOZD Pohištvo organizirali predavanje o orientaciji. Predavanje je potekalo v dveh delih. Prvi del je bil teoretičnega značaja, drugi pa praksa, na kateri so udeleženci preizkusili teoretično znanje. Pri pouku so mladinci spoznali osnove topografije, zemljevid in topografske znake, merjenje na karti in načine orenti-ranja na znanem in neznanem zemljišču. Najzanimivejše je bilo pri praktičnem delu, ko so posamezne skupine s kompasom in zemljevidom iskale kontrolne točke in odgovarjale na zastavljena vprašanja iz prve pomoči in topografije. Znanje o orientaciji bo mladim nedvomno koristilo, posebno še v konceptu splošnega ljudskega odpora. Zanimivo je to, da so mldinci iz svojih vrst poiskali predavatelja za orentacijo. Akcije seje udeležilo lepo število mladincev, med njimi je bilo tudi nekaj starejših delavcev in njihovih družinskih članov. Vsi pa smo si na koncu zaželeli, da bi se podobno poučevanje ponovilo tudi naslednje leto, saj je to znanje nedvomno zelo koristno. Slavko Pižorn MLADINA RAZPRAVLJA Predsedstvo Koordinacijske konference ZSMS Gorenje, Velenje, je pred kratkim poslalo osnovnim organizacijam ZSMS na področju Velenja gradiva za javno razpravo. Zaradi kolektivnega dopusta in nalog, ki so bile v spomladanskih mesecih pred osnovnimi organizacijami, ni bilo mogoče izvesti programsko volilne seje. Aktivnosti so se nadaljevale po dopustu. Tako so bili izdelani predlogi Pravil o organizaciji in delovanju Koordinacijske konference ZSMS Gorenje za področje Velenja, Poslovnik za delo koordinacijske konference, predlog organiziranosti in predlog kandidatne liste novega vodstva. IMa zadnji seji predsedstva koordinacijske konference so razpravljali o predlogih teh listin in sprejeli sklep, da jih pošljejo v javno razpravo vsem osnovnim organizacijam ZSMS v velenjskem delu Gorenja in tudi drugim družbeno—političnim organizacijam Gorenja. Pripombe, stališča in predloge na omenjene listine bi morali posredovati do 30. septembra 1980. Vse osnovne organizacije ZSMS na področju Velenja so vključene v koordinacijsko konferenco ZSMS Gorenje. Takšno obliko predlagajo za delo v bodoče, saj je smotrno, da so mladi iz vseh temeljnih organizacij in drugih delov Gorenja (DO Promet Servis, Interna banka, DSSS Gorenje SOZD) medsebojno čimbolj povezani. Predsedstvo je predlagalo tudi naslednjo kandidatno listo za novo vodstvo koordinacijske konference: Dušan Jeriha (predsednik), Jože Čas, Branko Amon (podpredsednik), Jaka Tovrljan (področje IPD), Marija Kovač (področje MDA), Milan Kretič (področje DEO), Nevenka Žohar—Mi-joč (kultura), Drago Krenker (IPD), Boža Tanšek (informacije), Savo Markovič (kadrovske zadeve). Novica Nikolič (šport), Marinka Prosenjak (planinstvo). IZLET NA NANOS /1313 m) Planinska sekcija organizira izlet na NANOS, dne 5. oktobra 1980. Avtobus bo odpeljal izpred Rdeče dvorane ob 06.00 uri zjutraj preko Ljubljane, Postojne do Podnanosa, kjer bo izhodišče za vzpon na goro. Hoje bo okrog 4 ure. Ob povratku v Velenje je predviden ogled Postojnske jame. V primeru slabega vremena bo vodstvo sekcije turo ustrezno spremenilo. Kljub temu bo potrebna primerna planinska oprema. Prispevek znaša 50,00 din. Prijave sprejemata do zasedbe avtobusa — Lesjak Milica — izvoz — telefon 512 — Janič Miran — center kakovosti — telefon 778 Pohod na Nanos je eden izmed zadnjih vizletov v planinski sezoni. Preostane le še zaključni izlet v neznano in nekaj kondicijskih pohodov v sredogorje. Odbor planinske sekcije piszzsfcčn 2!^aaai?ssfc Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, B/anko Amon, Pavli Strajn, Marija Svetin, Jožica Stukovnik, Franc Magric, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Kinegraf, TOZD Grafika, Prevalje, 1980. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421/1.