nfi» a IS.MV •!JjU' .....
Poštnina piatana v gotovim Leto LVIII.	V Liubljani, v torek. dne 29. aprila 1930 Št. 97	2. izdaja st. 2 oin
Naročnina
Dnevna Izdajo
ti kraljevino Jugoslavijo mesečno 23 Din polletno 130 Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
meseCno 40 Din nedel|»ka Izdalo celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov i stolp, petll-vrsta mali oglasi po 1*30 m 2 D, veCJI oglasi nad 45 mm vlSlne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstico po 10 Din n Pn veCiem D naroČilu popusi izide ob 4 zjutraj razen pondellko ln dneva po prazniku
Ureamitvo /e v Kopltar/evl ulici it. 61111 Rokopisi se ne vraCafo. ne/ranklrana platna se ne spre/emato ^ llrednlštva telefon št. 20S0, upravnlitva it. 2992
Uprava /e vKopltarlevi ul.it. a Čekovni račun: C/ubl/ana Štev. I0.S50 in 10.349 za lnserate. Sara/evoit.7563, Zagreb it. 39.01J, Vraga ln Dunat it. 24.797
Krščanska internacionata
Zborovanje krščanskih strokovnih organizacij v Berlinu.
Berlin, 20. aprila.
Tu v Berlinu se ob priliki desetletnega obstoja mednarodne krščanske internacionale strokovnih organizacij vrše 25. in 26. aprila velika zborovanja, ki v vseh krogih vzbujajo mnogo pozornosti. Samo ob sebi je razumljivo, da so zlasti Nemci mnogoštevilno zastopani. Srečujete znane obrazo starih, preizkušenih borcev, ki se že desetletja bore za uveljavljenje krščanskih delavskih idealov.
Včeraj popoldne, to je v petek, se je vršilo prvo veliko skupno zborovanje, ki ga je otvoril predsednik krščanske strokovne internacionale g. Bernhard Olte. Najprisrčnejše je pozdravil prijatelje in goste od blizu in daleč. Poudarjal je v svojem govoru, da živimo v časih, ko bolj ko kdaj-koli stopa izmenjavanje mednarodnih vrednot in misli v ospredje. Tudi za krščanske strokovne organizacije je mednaroden stik in izmenjavanje idej nujna potreba. V kratkih obrisih je očrtal govornik nastoj in razvoj krščanske internacionale in končal z mislijo, da njeno delo služi dobrobiti delovnega ljudstva in mirnemu razvoju narodov.
Državni delovni minister g. dr. Stegeruald je nato kot veteran in voditelj nemškega gibanja pozdravil zborujoče. Zelcl je zborovanju prav mnogo uspeha in modrosti, da k velikim gospodarskim problemom, ki so odprli, razume zavzeli modro in pravično stališče. O. minister je podal tudi jako jasno sliko o stanju nemškega krščanskega strokovnega gibanja.
Glavni govornik pa je bil glavni tajnik krščanske strokovne internacionale g. Serrarens iz Ulrechta, ki je razpravljal o bistvu in hotenju, krščanske strokovne internacionale. Njegov govor, ki je bil večkrat prekinjen z burnim odobravanjem, je v glavnem vseboval naslednje misli: Kar hočemo, je volja in zavest solidarnosti delavstva, solidarnosti narodov in solidarnosti kristjanov. S to voljo smo stopili pred svet, kateri se je štiri leta tnesaril v medsebojnem klanju. Kljub politični napetosti smo se mogli uveljaviti bolj in bolj in danes jih je vedno več, ki priznavajo pravilno zasnovo krščanske internacionale o človeški družbi. — Naše delo je bilo združeno z velikimi težavami. Zlasti nam je oteževala delo amsterdamska, to jo socialistična internacionala. Mi nismo delili njeno politike. Videli smo namreč, kako se jc z bojkotom, ki ga je proglasila nad Ogrsko in Poljsko, osmešila. Zato je tudi visoko precenjevala svoje moči, ko je v znanem črnem januarskem mesecu 1923 nastopila v ruskem vprašanju z grožnjami, ki niso nič zalegle, ker se jih nihče ni bal. Naše strokovno delo je bilo stvarno in zato so nam bila podobna presenečenja in razočaranja prihranjena. Doprinašali smo svoj del k izmirjenju narodov. V zvezi z drugimi internacionalnimi organizacijami smo pripravili mednarodno konferenco izvedencev za ureditev mednarodnih dolgov, kar je vodilo pozneje do znanega Davvesovega načrta.
Govornik je nato prešel na razvoj krščanskega socialnega gibanja in ugotovil, da zaznamuje zelo krepek napredek. Danes je v njem združenih nad 2 milijona delavcev. Toda možnost je, da se to število podesetori. Zato pa je treba, da nam delo na krščanski internacionali preide v hotenje in mišljenje ter da se vedno zavedamo, da zastopamo in imamo najboljša načela in program, ki sploh more eksistirati. Mi vršimo svoje delo iz ljubezni do delavstva, ki bi ga radi dvignili iz pomanjkanja na ono višino, ki jo je delovni človek vreden; svoje delo vršimo iz ljubezni do človeštva, da bi mu svetilo solnce božje pravičnosti in ljubezni; vršimo ga tudi iz ljubezni do Boga, ki ga hočemo ponesti na svojih ramah in ustoličiti sredi družbe, da ji bo gospodoval in vladal. Povejmo naravnost, naša naloga ni nič manjša, kakor da zopel osvojimo zemljo za Boga. Ako delamo na novi ureditvi družbe in gospodarstva, ne delamo tega samo zato, ker je to naša korist in interes, ampak predvsem zato, ker smo uverjeni, da tudi Bog tako hoče.
Mi se borimo za pravičnost, ko zahtevamo, da ima družinski oče tako plačo, da bo mogel sebe in svojo družino dostojno preživljati. Za pravičnost se borimo, ko v imenu iste družine in istega družinskega življenja zahtevamo, da gospodarsko življenje zavzame tako smer, da ne bo treba omoženi ženi in mladoletnim delavcem in delavkam služili svojega kruha s tovarniškim delom. Za pravico se borimo, ako od države zahtevamo, da bo delavec v najtežjih dneh svojega življenja, to je ob času brezposelnosti, užival primerno podporo in da bo preskrbljen tudi za starost. Za pravico se borimo vsikdar, kadar z mednarodnimi pogodbami skušamo razširiti vplivni krog krščanskih idej.
Nikakor ne zadostuje, da bi le izravnavali gube v sedanjem gospodarskem življenju. Gospodarstvo mora biti iz temelja prenovljeno. To ni malo delo, ki ga morda ustvari kratkotrajno gibanje za boljšanje plač, ampak to je ogromno stvari-teljsko delo, s katerim pripravljamo boljšo bodočnost bodočim rodovom. Za ta novi red gospodarstva se borimo v imenu pravičnosti, ter vemo, da to odgovarja resničnim življenjskim potrebam sedanjega časa. Mi. odklanjamo razredni boj in hočemo mir v gospodarskem življenju. Toda toliko iasa miru ne bo, dokler ena stranka, pa naj bo to telodajalec. ali delojemalec, s silo skuša uveljavili. svoje stališče. Po besedah sv. Avguština je mir možen le v urejenosti.
Italija povečuje svojo mornarico
Trst, 28 aprila. Danes je bilo spuščenih v morje 5 novih italijanskih pomorskih vojnih enot in sicer križarka »Fiume« v Trstu, križarka »Giovanni delle Bande nere« v Castellamare, križarka »Alberlo di Giussano« istotam, križarka »Zara« v Spezziji in podmornica »Delfino« v Tržiču.
Pri spuščenju križarke »Fiume« v morje je bila botrica najmlajša hči kralja, princesa Gio-vanna. Se bolj slovesno pa se je obhajalo spu-ščenje križarke »Zara« v morje; botra sta bila sam princ Umberto in princesa piemontska.
»Zara« in »Fiume« mata vsak 10.160 ton
vsebine in sta ladji posestrimi »Trento« in »Tri-este«
Tema bosta sledili še dve križarki, ki se v kratkem spustita v morje: Bolzano* in *Gori-zia«.
Po tipu »Giovanni delle Bande nere« in >AIberto di Giussano« so pa v gradnji še 4 križarke in sicer: »B&rtolomeo Colleoni«, »Alberico da Bartiano«, -Cadorna« iu >Diaz«. Te križarke bodo imele vse po 5.250 ton s hitrostjo 37 vozlov v uri, ki pa bo pri vožnji dosegla najbrž 40 vozlov, kar bi značilo največjo dozdaj doseženo hitrost.
Tako bi imela italijanska mornarica koncem
leta 1931 nanovo šest najmodernejših križark velikega in šest križark malega tipa.
Ob priliki spustitve omenjenih pet vojnih enot v morje, piše tržaški »Piccolo», da »ima fašistična Italija za program mir na vsem svetu, da pa ne sme biti materijalno in moralno nepripravljena, kakor jc bila Italija Ivana Giolittija v zgodovinskem trenutku, ko se je odločala usoda Evrope leta 1914.« — »Italija ima,« pravi dalje ta list, »zgodovinsko poslanstvo v Sredozemskem morju, da služi kot jamstvo ravnotežja in zaščite malim narodom, ki ob tem morju prebivajo in vsak dan bolj čutijo potrebo, da z nami zopet zavežejo vezi preteklosti.-
Dogovor o vzhodnih reparacijah
podpisan
Pariz, 28. apr. n. Danes ob 8 zvečer so I bile na Quai d'Orsayu v dvorani zlate ure podpisane pogodbe o vzhodnih reparacijah. Predsednik Loucheur je imel daljši govor, v katerem je poudarjal pomen sprejetih dogovorov. Omenil je pri tem, da je od duha, kako se bodo te pogodbe izvajale, odvisno, ali ne bo mogoče v bližnji bodočnosti skleniti druge dalekosežnejše in važnejše pogodbe med državami, ki so podpisale današnje dogovore. Te bodoče pogodbe so poklicane, da postanejo začetek nadaljnega dela za gospodarsko pomiritev srednje Evrope. Za njim je govoril ma-djarski zastopnik Korany, ki se jc zahvalil Loucheurju za njegov trud. Potem pa so po
vrsti govorili romunski zastopnik Titulescu, jugoslovanski zastopnik Fotič ter zastopnika Italije in Anglije, nakar se je izvršil podpis štirih pogodb.
Pariz, 28. apr. n. Preden je češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš odpotoval v Ženevo, jc izjavil, da ima sklenjeni dogovor o vzhodnih reparacijah velik političen pomen za Srednjo Evropo. Pogajanja /. madjursko delegacijo so se vodila lojalno s trdno voljo, da se nnsprotstva poravnajo, preteklost pozabi in najdejo pota za sporazum v :»,rho sprave iu sodelovanja Srednjo Evrope. Madjurski delegat Korany je izjavil, da jc s tem dogovorom vojna končiiove-Ijavno zaključena in da jo Mndjarskn oostala svobodna država.
Schobrova pot v Pariz in London
Ugodni komentarji francoskih listov
Dunaj, 28. apr. AA. Korbiro javlja: Avstrijski zvezni kancclar dr. Schobcr je odpotoval včeraj popoldan v Pariz v spremstvu francoskega poslaniku na Dunaju CIaiisela. Na postaji so sc poslovili od kancelarja angleški poslanik nu Dunaju ter osebje angleškega in francoskega poslaništva. Iz Purizn odpotuje namreč g. dr. Schobcr v London.
Dunaj, 28. apr. AA. Vsi avstrijski listi po-natiskujejo članke francoskega časopisja, ki pozdravlja prihod dr. Schobra danes popoldan v Pariz. »Journal des Dcbats« piše, da je dr. Schobcr s svojimi potovanji v zadnjem času po Evropi prepričal državnike o iskrenosti avstrijske politike in o njenem pravem prijateljstvu. »Matin« prinaša razgovor svojega dopisnika z avstrijskim poslanikom v Berlinu, ki pravi, dn Avstrija želi zgraditi prijateljsko odnose z vsemi sosednimi in ostalimi evropskimi državami.
Pariz, 28. apr. AA. »Echo de Pariš« pravi v posebnem članku o avstrijskem kancelarju dr. Schobru, da jc imel prav pri svojem delu za cilji, ki so splošno simpatični, in da jc Francija močno zainteresirana na uspehu Avstrije. List veli nadalje, da vežejo francoski in avstrijski narod vezi prijateljstvo, ki bo še poglobljeno z interesi med obema državama iu dn ho delo v prid Avstrije obenem delo za svetovni mir.
Pariz, 28. upr. n. Avstrijski zvezni kancelar dr. Schobcr jo danes dospel v Pariz. Oficiozni listi ga pozdravljajo zelo prijazno ter navajajo med drugim, da dr. Schobrov obisk ni samo akt vljudnosti, temveč dn zasleduje tudi konkretni cilj, da se prijateljske vezi med Francijo in Avstrijo še bolj utrdijo in poglobijo. »Journal« izjavlja, da Schobrov obisk načenja ves problem politične stabilizacije v Srednji Evropi. Za Francijo obstoja ali samo pametna politika obnove, gospodarskega in političnega ravnotežja v donavski kotlini, ali pa priključitev Avstrije k Nemčiji. Papirni veto proti priključitvi ne zadostuje. Priključitev mora priti, če se Avstriji ne da možnost življenja. Nagncnje Avstrijcev za priključitev se je v zadnjem času pač nekoliko ohladilo, posebno, ker dr. Schober v Berlinu ni dosegel pričakovanih trgovsko-po-litičnih koncesij. Ni samo slučajno, da jc potoval dr. Schober v Pariz v istem času. ko se pripravlja nova Briandova nota o bodoči organizaciji Evrope.
(V Sehobrovi iniciativnosti zrejo Francozi nekako garancijo, da se ne misli ua Anschluss, proti kateremu je Francija zelo odločno. Razumljivo. da francoski listi simpatično pozdravljajo vsako gesto, ki si jo morejo tolmačiti v tem zmislu, d« vodi Avstrija samostojno državno politiko. — Op. ur.)
Sovjeti si osvajajo evropski trg
V Italiji se že občutno čuti ruska konkurenca
Trs t. 28. aprila, r. Sovjetska Rusija je otvorila resno kampanjo proti kmetskini produktom evropskih držav. Italija je ena izmed držav, ki jo je sovjetska Rusija vzela na muho. Sovjeti dovažajo jajca, maslo, les, suho sadje, na evropsko tržišče, in sicer po tako nizkih ccnah, da noben evropski prodajalec ne more konkurirati. Nakano ruske vlade najbolj kaže način, kako je organiziran izvoz ruskega vina. V poslednjem času se je raztovorilo v Trstu, na Reki in Hamburgu 40.000 hI vina. V tem slučaju količina vina ne prizadeva nobene
Govornik je končal s pozivom na delavstvo vseh dežela in vseh poklicev, da naj so tesno strnejo okrog krščanske internacionale, kajti bliža se dan, ko bo padla usodna odločitev, ali bo svet razpadel v razvaline ali pa si bodo narodi priborili boljše mesto na solncu.
Po tem jako uspelem predavanju so pozdravili zborovanje v imenu svojih organizacij zastopniki Holandske, Francije, Avstrije, Češkoslovaške, Švice, Belgije, Jugoslavije in zastopnik mednarodnega urada za delo iz Ženeve. Moški pevski zbor Cecilija : je zapel nekaj prav lepih pesmi. Jutri se zborovanje nadaljuje.
skrbi, ker bi mogla ena sama italijanska frgo-govina dobaviti to količino. Toda skrb povzročajo metode. Rusi namreč neprestano znižujejo cene, in dovoz se vrsti za dovozom in ustvarja kaos v cenah. Ker domači uvozniki opažajo zniževanje cen ruskega blaga, ne naročajo blaga od nikogar drugega kakor od sovjetskih trgovcev.
Zdi se, da vse to vodi ena roka, ki zelo dobro pozna skrivnost svetovnega gospodarstva. Z malimi žrtvami se drugim državam povzroča ogromna škoda. Pri kmetijskih pro-ducentih se v drugih državah Siri nezaupanje. Končno se bo vznemirjenost razširila tudi na industrijo in trgovino. Ta ofenziva se ne omejuje samo na Evropo. Iz Buenos Airesa poročajo, da se tudi na tamošnjem tržišču stavljajo zelo nizke ponudbe. Tako se zapirajo vrata evropskemu izvozu. Jasno je, da bo treba tej najnovejši sovjetski akciji v kmetskih državah narediti skupen načrt obrambe.
Dunajska vremenska napoved: Severno Alpe: Bolj oblačno. Toplo. Morda nevihto. — Južno Alpe: Večinoma oblačno. Včasih dež Toplo. Morda nevihte.
Bojkot anglešhega blaga v indiji
Knrahi, 28. aprila. AA. Splošni bojkot inozemskega blaga je bil otvorjen z obhodom pc mestu, ki se ga je udeležilo 8000 oseb. V sprevodu so vozili tri vozove z inozemskimi bla-govi, ki so jih zvečer sežgali.
Mad ras, 28. aprila. AA. Včeraj so izbruhnili v mestu veliki nemiri. Množica je napadla policijo s kamenjem in ranila več policistov. Policija je odgovorila s streli in ubila dva demonstranta. Mesto je sedaj mirno.
Pariz. 28. aprila. AA. :>Havas<; poroča iz Djalalpura, da je Gandhi prispel v vas Šar-lohom in da je Iu izjavil, da je v tamošnji okolici 23 stražnikov zapustilo svoja mesta in da 11111 slede. Prebivalci nekaterih vasi so sklenili, da ne bodo več plačevali davkov.
London, 28. npr. n. V Madrasu sta bili včeraj pri demonstracijah po policiji ubiti dve osebi, tri pn ranjene. Tudi več policistov je bilo s knmenji ranjenih. Gandi namerava, ker se vlada trajno obotavlja, aretirati ga, prisiliti svojo aretacijo s lom, da hoče direktno napasti državno zalogo soli v Darasani.
Seipel ne prevzame več vodstva stranke
Dunaj, 28. apr. n. Neki ponedeljski list poroča. da je dr. Seipel na prošnjo vodstva stranke, da bi zopet prevzel inesto načelnika, odgovoril s tem, dn mu zdravstveno stanje tega nc dopušča
Veliki izgredi v Španiji
Madrid, 28. apr. n. V zadnjih dveh tednih sc je politični položaj zopet poostril. Govorice o krizi nočejo potihniti. Pri neki manifestaciji za amnestiranega glavnega obtoženca katalonske zarote, ki jo leta 1925 pripravljal v Barceloni atentat na dvorni vlak, jc policija rabila orožje ter je bilo ranjenih 36 demonstrantov, med njimi osem težko. Voditelj reformistične stranke Alvurcz je včeraj nn nekem shodu ostro napadel kralja, češ, da je glavni krivec in soodgovoren za diktaturo, da je on bolj kot vsakdo drugi kršil ustavo. Njegov govor so prisotni viharno odobravali. Nn shodu jc bila večina občinstva iz najboljših družabnih krogov. A Iva rez jc tudi zahteval v zmislu programa stranko, da se skliče ustavodajni parlament.
Trocki se ne spravi s Stalinom
Carigrad, 28. aprila, n. Trocki je izjavil i Vašemu dopisniku, da so popolnoma napačne ! vse vesti, ki so krožile o tem, da se hoče zopet zbližati ali spraviti s Stalinom. Ravne tako so neresnične vesti, da bi ga bil v Carigradu obiskal odposlanec Radcka. Trocki jt naglašal, da je sprava med njim in Stalinom pri sedanjih razmerah popolnoma izključena.
V Rusiji delavstvo — štrajka
Moskva, 28. aprila. AA. V državnih meta-lurgičnih tvornicah v Stalingradu so delavci začeli stavkati, ker prejemajo premalo hrano Stavkujoče delavstvo zahteva ponovno aopn-stitev privatne prodaje živil.
Rusija v Črnem morju
Bukarešt, 28. apr. n. Kakor sc javijo iz Odo-sc, se pričakuje tam prihod dveh novih ruskih bojnih Indij baltiškega brodovja, in sicer dre-diuuulghta »Mora« in eno križarke. Romunske oblasti dosedaj o taki obnovitvi ruskega brodovja v Črnem morju nimajo nobene vednosti.
Nova sekta v Rusiji
Moskva 28, aprila. AA. Brezbožnih poroča, da se je v Usmanskem okrožju sredi Rusije pojavila nova sekta takozvanili masalovccv. Voditelji nove sekte so pretili s smrtjo vsem zagovornikom in pristašem komunističnega kolektivnega gospodarstva na podeželju. Oblastva so polovila vse clavne agi-taloric nove sekte.
Dokumenti o borbi
za osvoboiettje
Geueralmajar Mitx Ronge. zadnji šef >der NachriehteuAbteiiung des »isteri .-u ugar. Armeroberkoininandos und des Kiideiizbuicaus des Generulstabcs« je izdul pred nekaj dnevi \ /muri dunajski založbi AiiKilthca« znamenito knjigo: Krieas- und fndustrie-Splonage«.
Obsegu * veliki obliki 424 strani z mnogimi slikami in črteži. Pisatelj je danes gotovo edini človek, ki je mogel napisati delo takega obsega in važnosti zu presojo vseli tistih momentov v predvojni dobi in potem med vojno, ki so dovodi i do razni la monarhije in tudi naše svobode. Pisatelj je stal ua čelu evidenčnega biroja generalnega štabu od leta l»07 dalje. On je prav zn prav organizator modernega biroju te vrste, in skozi njegovo roke so Sli nešteti dokumenti, ki sc tičejo tudi nas vseh. ki smo sUili desetletja v vodilnih vrstah našega naro-,la. — Ni p r i ob če no v to j knjigi vse, kar ta mož Ve'in bi mogel dokumentarno podpreti, saj sam pravi v predgovoru, da je napisal veliko obsežnejše delo. ki ga je pa moml pred tiskom krajšati. Zato ludi marsikdo v tej knjigi ni — ovekovečon.
Iz te knjige šele moremo vi presoditi, v kakimi »evidenci« so bili in živeli vsi narodni delavci že davno pred vojno in posebno med vojno. Posebno veliko pažnjo -o obračali našim južnim krajem, a Slovenci nismo bili ravno zadnja briga avstrijskih mogotcev.
Umeje se, dn se moramo mi le nasmehniti naivnim pojmom starega avstrijskega najvišjega policaja, kako on sodi delovanje premnogih najbolj zaslužnih mož — ali ravn« s tem in i podprtimi dokumenti da jo na jbol jše spričevalo premnogim prvoboriteljem za svobodo svojega naroda.
Pisatelji naše zgodovine najdejo v tej knjigi premnogo hvaležnega gradiva. In to je vzroka dovolj, da smo temu možu hvaležni za res velik trud. ki ga je imel. d« je i? ogromnega gradiva svojega bivšega delokroga zbral in priobčil mnogo dokazov o premnogih junaških činih /n svobodo našega in češkoslovaškega naroda.
V	podrobnosti se ne Ihjiii spuščal. Samo nekaj naj omenjam.
Nekak uvod v svojo knjigo tvori doba |>o okupaciji Bosa« in Hcrcegoviue. Iu prihaja Srbija v ospredje zanimanju vseh avstrijskih diplomatov in politikov. Omenja Na.-tičev bombni atentat na kralja Nikolo in Fricdjungov proces. Pove tudi. kaj vse je storil takrat Masn-ryk. da je bil ustvarjen položaj, ki jc do vel do zmage tožiteljev.
V	tej zvezi omenja tudi zagrebški velei/-dojniški proces, ki je »pravil 53 idealnih mož ne zatožno klop. Nato pravi: ?Bili so obsojeni, toda ponesrečila se je nakana hrvatskega banu barona Ruucha. da bi občutno udaril vcliko-
^r^sko propagando na tej strani Save, o katere ^Stanku je bil prepričan. Zašel je namreč v mrežo nekega Maksa Kandla alins Koluta, ki mu je oskrboval obtežilno gradivo, toda tudi — da bi dokaze podkrepil — lalsifikate. na kar sodišče niti pristnim dokumentom ni več verjelo.« _ To okolnost omenjam zastran tegu, ker se tu Kandl zdaj ponaša kakor jugqslovanski mučenik in postopa po Dunaju v glorioli zaslužnega delavca. Radovedni smo. kako bo zdaj. ko jc Kandl tako strašno razkrinkan v tej za našo politiško zgodovino znameniti knjigi.
Ivanu Hribarju je posvečenih par poglavij, a dr. Korošec je omenjan na desetih straneh.
Slovenci smo v tej knjigi kaj slabo zapisani. Na mnogih mestih nas opisuje kot nevaren element, ki državo podkopuje, kjer le more. Na strani 369 pravi med drugim: Korošec jc osrečil svoje rojake, pa tudi vojake nu fronti, z razglednico, na kateri je bilo pod njegovo sliko tiskano: Glave pokonci, ura osvobojenja se bliža!- V parlamentu je kričal — najbrž i/, maščevali ja. ker je bil pod obtožbo zaradi agitacije proti državnemu edinstvu in vojnim posojilom — \ družbi nekaterih slovenskih tovarišev proti neznosni cenzuri vojnih ujetnikov.<
Dalje omenja, kako je bilo leta 1918 prepovedano pri nas vsako javno politiiako in narodno delo. to v glavnem na poročila dež. predsednika Attemsa. ali kljuib vsemu temu jc prišlo na dan IS.avgustn v Ljubljani do velike slovanske parade pod vodstvom dr. Korošca, Staujeka, Gloinbinskega, Ribora — čemur je sledila kazenska ovadba proti podžupanu dr. Lovru Pogačniku, ki jc tisto zljorovanje dovolil.
Skratka: Znamenita knjiga zu našo zgodovino v najbolj kritičnih časih. Tu so zbrani dokumenti in dokazi, ki jih bodo naši pisatelji rabili.
Knjiga stane: vezana 27.20 S. broširana pa 22.20 S. Naroča se najbolje po domačih knjigarnah. sicer pa Amalthea-Verlag«. \Vicn IV Argcntinicrstrasse 28.
V tej založbi je izšla tudi knjiga: Die Ka-fastrophe . i)ic Zertriiminerung Osterreich-Un-garns und das Werden der Nachfolgcstuatcn. Cena 15 in IS nemških murk. Spisal jo je Ed-mund von Glaisse-llorstcnau. Tudi to knjigo priporočam. Marsikaj bo za našo zgodovino.
A. G.
Cvetka Hadžije
Poijsko-romunska obrambna
zveza
Obtoženec priznava, da je sodeloval pri polaganja peklenskega
stroja
krivega. Prešlo se je na prvo točko obtožnice, ki jc naperjena proti njemu. Obtoženec H obtožuje, da je pripadal tajili teroristični omladlniki organizaciji. Obtoženi zanika vsako sodelovanje pri taki
organizaciji, o kateri pravi, da sploh ni vedel, da je obstojala.
V drugi točki obtožnice ga obtožujejo, da je v zvezi i ostalimi pripravljal peklenski stroj z namenom, da bi ga položil na železniško progo pred odhodom vlaka. Obtoženec priznava, da se je dogovarjal z obtoženci radi položitve peklenskega stroja, da pn so oni nameravali položiti bombo tako, da bi eksplodirala pred odhodom vlaka, tako da ne bi bilo nobenih človeških žrlev. To svoje dejanje utemeljuje kot demonstracijo proti nameravani demonstraciji. Njegovi tovariši so smatrali za potrebno, da bi s takim dejanjem demontirali poklonitveno deputacijo.
Z ozirom na lo priznanje so mu posamezni odvetniki kakor tudi sodniki stavljali razna vprašanja, na katera je obtoženec odgovarjal.
Nato se je proces prekinil, zasliševanje obtožencev se bo nadaljevalo jutri.
Belgrad, 26. aprila, k. Zasliševanje Bentardlča se je na današnji razpravi končalo. Obtoženec ni povedal ničesar novega in zanimivega in je kljub zelo dolgotrajnemu in napetemu dvoboju, ki ga je Imel
z državnim tožiteljem, vztrajal pri svojih dosedanjih trditvah in ni šel preko priznanja, ki ga je dal, namreč glede revolverja in glede sestanka. Državni tožiteij in u je stavljal najrazličnejša vprašanja, vendar je obtoženec dosledno vztrajal pri svoji Izjavi. Pri tej priliki je prišlo do kratkega ostrega spora med državnim tožiteljem in odvetniki radi njegovih izjav glede teh vprašanj.
Malo pred 10. uro je bilo to zasliševanje dokončano. Takoj nato jc bil pripeljan v sodno dvorano drugi obtoženec Cvetko Hadžija, odvetniški pripravnik, kakih 30 let star, zelo slabotne postave in suh. Njegov odvetnik dr. Hrvoj je stavil najprvo par predlogov glede njegovih prič ter obenem prosil, da bi se mu dovolilo razgovarjati se s svojim klijentom. Na to je predsednik pristal. Zagovornik se je podal k obtožencu. Vsedel se je poleg njega in se z njim tiho razgovarjal.
Na predsednikovo vprašanje jc obtoženi Hadžija izjavil, da je obtožnico razumel in da se ne čuti
\f
Škandal Stane. Rdečega križa
Nabrani denar se ;e uporabljal za umazane manipulacije
Pariz. 28. apr. n. V pomožni akciji za žrtve južnofrancoske poplave je včeraj izbruhnil javen škandal. Odbor za narodne darove je odstavil društvo Rdečega križa, Ivi je do sedaj pripravljalo pomožni fond, in poveril državo z nadaljnjo upravo fonda. Društvo Rdečega križa je, namesto da bi 60 milj. nabranega denarja nakazovalo žrtvam poplave ali tamkajšnjim lokalnim oblastem, dajalo pomoč v obliki hišne oprave, ki se je dobavljala v celih vagonih, se preden so zgrajene nove hiše. Pohištvo sta izdelovali dve pariški tovarni ter je društvo Rdečega križa v tesnih poslovnih zve-
zah 7, eno teh dveh tvrdk. Oddalo pa jc delo tema tovarnama, ne da bi ga javno razpisalo.
Tudi je pohištvo praktično neporabljivo. Razen tega je pomožno akcijo oviralo tudi birokra-tično postopanje in šikane. Pristojni državni tajnik Heraud je sedaj izjavil, da je za razdelitev fonda v bodoče pristojna samo poslanska zbornica. Ker pa se je zbornica včeraj odgo-dila do 3. junija, bodo morali poplavljenci čakati na podporo G tednov. Odločitev državnega podtajniko, ki je očividno hotel odvaliti odgovornost od sebe, je leni manj razumljiva, ker nabranih 60 milj. ni državni denar. Poplavljenci so razburjeni in se je bati nemirov.
Strašen zločin kitajskih roparjev
London, 28. aprila, n. Neka angleška agen-tura poroča o strahovitem pokolju, ki so ga izvršili roparji v kitajski pokrajini Severni Čjangsu, pri katerem so poklali več kot tisoč ljudi. Velika roparska tolpa je z 20 strojnimi puškami vdrla v mesto ČiangsuSen, postrelib vse mestne uradnike in nagnala več kot tisoč
žensk in otrok na mestni trg, kjer so jih poklali. Razen tega so več kot tisoč ljudi kot vjetnike s strojnimi puškami prisilili, da so morali nositi uplenjeno blago. Ko so opravili svojo krvavo delo in izropali vse, kar so v mestu našli vrednega, so mesto zažgali.
Zanimiv Coudenhove-Calergijev načrt
Panevrope
Berlin, 28. apr. n. Ob priliki, ko se je Brian-dov memorandum o Panevropi razposlal evropskim državam, je sestavil Coudenhove-Calergi obširen načrt pogodbe kot podlago za bodoča pogajanja. Zveza evropskih držav se ima po tem smatrati za ustanovljeno, čim bi evropske države s skupno najmanj 120 milj. evropskega prebivalstva ratificirale ]>ogodbo. Začasni sedež evropske zveze bi bil v kakem evropskem mestu,, ki pa ni obenem narodni centrum. Člani evropske zveze smatrajo vsak napad na katerikoli del zveznega ozemlja za napad na lastno državno ozemlje ter se obvezujejo, varovali napadenega zveznega člana politično, gospodarsko in vojaško. Člani zveze se obvežejo, da bodo vse konflikte z zveznimi člani, g^de katerih se ne bi dosegel drugačen sporazum, predložili razsodbi zveznega sodišča. Zvezne države dovolijo svojim narodnim in verskim manjšinam svobodno iz-
vrševanje svojega kulta iu jezika v šoli, cerkvi, tksku, pred sodiščem in oblastmi Da se doseže tesnejše gospodarsko sodelovanje, se obvežejo zvezni člani, da v bodoče ne bodo obnavljali nobenih pogodb z največjimi ugodnostmi, ne da bi se vstavila evropska klavzula. Vsi evropski državljani uživajo v tropskih kolonijah evropskih zveznih držav v Afriki gospodarsko enakopravnost. Organi zveze so: zvezni svet, zvezna skupščina, zvezno sodišče in zvezni urad. Zvezni svet tvori prvo zbornico evropskih zveznih držav. Vsaka država je zastopana v njem s po enim zastopnikom s pravico do enega glasu. Financiranje zveze se vrši tako, da bodo zvezne države v svojih pomorskih pristaniščih pobirale za vse Neevropce takso za pristajanje.
Če bo proračun večji, kakor ti dohodki, sc bodo države obvezale, da bodo skrbele z dodatki za financiranje zveze.
Novo
Liberalci za vlado
angL parlamenta
V razpravi je bolniško zavarovanje
London, 28. apr. A A. Jutri sc sestane angleški parlament po velikonočnih počitnicah lo zasedanje bo trajalo po sedanjih določbah do konca meseca julija. Spodnja zbornica ima obsežen program Med drugim bo razpravljala o finančnem zakonu, ki ga je že pri prejšnjih sejah napovedal zakladni minister Snovvden. Dva dneva tega tedna bosta posvečena proračunski razpravi in kakor se čuje, l>o liberalna stranka v vseh vprašanjih glasovala za vlado.
Jutri bo poročal minister za zdravstvo Arthur Greenvvbod o bolniškem zavarovanju. Na jlitrajšnji seji spodnje zbornice je na dnevnem redu razprava
Potre s v Italiji
Bukarešt. 28. apr. 11. »Luptu« pripisuje obisku romunskega šefa generalnega štaba Samsonov iča v Varšavi poseben pomen. Govori sc o ožjem vojaškem sodelovanju med Poljsko in Romunijo in o potrebi, da se zveza med obema državama podaljša. Zdi se. tla bo Poljska zahtevala od Romunije, da izvede modernejšo vojaško organizacijo, slično. kakršna je poljska. Govorilo se bo tudi o nekaterih načrtih za vojaške zgradbe. Vse to v svrlio boljše možnosti obrambe obeli držav, vendar pa pri tem ni na nobeni strani agresivnih namenov, A
Rim, 28. upr. n. V južni Italiji jc bil preteklo noč zopet hud potresni sunek. Posebno so ga čutili v provinci Molise v Noceri, kjer jo prebivalstvo v strahu, zbežalo na ulice Povsod se vršijo procesije. Potresni sunki so sc podnevi nadaljevali in prestrašili šc bolj prebivalstvo. V Attesnru se jo po potresnem sunku /rak stemnil v goSti megli. Podrlo se jc nekoliko stropov, ljudje pu niso bili poškodovani.
Drobne vesti
London, 28. apr. n. Po vesteh iz Hongkon-ga so morski razbojniki na kantonski reki z mino potopili potniški parnik, pri čemer je utonilo nad 100 oseb.
Solija, 28. aprila. AA. Po službeni statistiki je v Bolgariji 2793 advokatov. Od teh največ v Sofiji, to je 844, nato v Piovdivu 213.
Faye.tevitle, 28. aprila. AA. Pri prireditvi z zračnimi predvajanji je strmoglavilo letalo v gručo občinstva. 7 gledalcev jc bilo ubitih, 20 ranjenih.
o upravi bolniških blagajn. Kakor poročajo, smatra Greemvood položaj bolniškega zavarovanja za dovolj resen, da upravičuje strogo preiskavo s strani države stanja zdravniških združenj in drugih slič-nih ustanov.
Več interesa vzbuja jutrajšnja razprava v lordski zbornici o premogovnem zakonskem načrtu. 0 tem načrtu bo govoril lord Sankev, ki je bil leta 1910. predsednik kraljeve premogovne komisije. Kakor pričakujejo, ne bo lordska zbornica odklonila premogovnega zakonskega načrta Pač pa bo odobrila več Spreminjevalnih predlogov.
Zveza odvetniških zbornic
Belgrad, 28. aprila, k. Včeraj se je vršilo zborovanje zastopnikov odvetniških zbornic, ki so sklenili, da so ustanovi Zveza odvetniških zbornic. Za predsednika te zveze je izvoljen odvetnik Blagojevič.
Strokovni tečaji za železničarje
Belgrad, 28. aprila. AA. S sklepom ministra za
promet bodo prirejeni strokovni zelezničarski tečaji, ki jih bodo morali obiskovati vsi uradniki, katerim je dodeljena dolžnost vodstva ali starešinstva. Tečaji bodo kratkoročni ter trajali od 1 do 6 mesecev, kar bo odvisno od izpitnega gradiva. Dclajiiri program bo določila strokovna komisija. Da bi se poduk v teh tečajih Čimprej začel, jc naročeno upravniku železničarske šole, da do 1. maja izdela pravilnik. V enem tečaju bo smelo bili največ 25 kandiatov, toda v takem tečaju se lahko ustanovi
vc\- prt, ul »-u\,
Naročajte .Slovanca"!
Objava izseljenškega urada
Ljubljana, 28. nprlla. AA. Izseljoniški nadzornik v LJubljani sporoča interesentom:
Zavarovalna družba 'Mlgemclrto Maatschappy van LevensverteUerlna en Liitreiito u Amsterdamu: le llkvhl irala, Vsled sklepa apelacljskega sodišča v Amsterdamu z dne 30. oktobra 192(1 je Izplačana naši drŽavi gotova vsota zn zavarovance Iz bivSe Avstrije, ki so sedaj nnši državljani. Izšel,teniški nadzornik v Ljubljani zbira potrebne podatke onih zavarovancev, ki dosedaj še niso zahtevali svoje odškodnine.
V tozadevnem seznamu je mnogo zavarovancev i/, dravsko banovine, na primer:
Brden M. Celje, Bogovi? j. Oor. Radgona, Cer-jak L, Leskovec, Cerne A. LJubljana, Dobrovoljec 1. Šenčur, fJimitrovlž, Konjic?., OregorinSi« Maribor, Gol Maribor, Ouzelj A. roj. DeiSlnger, M. A. • Hafner Školjatoka, Kalan Stara Oslica, Hribar Rožna dolina, Bohinjec I. Maribor, Kacin F. Savodenj, Kramar F. Ljubljana, Klobčič I. Trebeljno K lun i. Ljubljana, OblaJ; M. Smlednik, Ogrizek f. Sv. Katarina, Pausch V. Gornji grad, Prctna F. Ljubljana, Petochar Moste, Petrovčič 1. llotedrSica, Pirnat I. Ljubljana, Puhar L. Sp. Šiška, Šivlc A. Ljubljana, Škof Maribor, Škulj LJubljana, šušteršič J. Ljubljana, Zaje A. Ljubljana, \Viederwoll Kočevje, Vo-grincc Braslovče itd.
Prijave naj se pošljejo izseljeniškemu nadzorniku Francetu Fink v Ljubljani, ki naj vsebujejo:
Točno ime, priimek in naslov, dan zavarovanju, zavarovana vsota in število polic ter ime ko-ristnika zavarovanja.
Prijavi nuj se priloži tudi polica ali pobotnica o vplačanih prejemkih.
Otroško zavetišče
v Zagrebu
Zagreb, 28. apr. r. Dopoldne ob 11 je bil na Karlovški cesti blagoslovljen temeljni kamen za zgradbo otroškega dnevnega zavetišča. Zgradbo gradi dobrodelno društvo, ki ga je pred 15 leti ustanovil kardinal Havlik. Temeljni kamen je blagoslovil nadškof dr. Bauer. Navzoči so bili ban dr. Silovič, župan di. Srkni,j, msgr. Janko Barle, župnik pri sv. Marku Rittig, občinski svetnik Peršič iil zastopniki društev. Pod vodstvom sester sv. Vin-cencija Pavelskega je bila navzoča mladina, ki ji bo ta zgradba namenjena. Prva je govorila ga Peršičeva, ki je obrazložila zgodovine društva. Ga. Praunspergerjeva je prečitala spominsko listino, ki so jo podpisali nadškof, ban in župan. Nahaja se v kovinski škatljici, ki jo bodo položili pod temeljni kamen. Obenem bodo zraven položili ludi sliko Majke božje Bistričke, sliko sv. Jožefa in 1 dinarski novec.
Tudi športniki prirede
poklonitveno deputacijo
Belgrad, 28. aprila, k. Na konferenci zastopnikov raznih športnih zvez se je sklenilo, da se bo vršila manifestacija jugoslovanskega športa v okviru poklonitvene deputacije kralju takole:
2. maja bo velika tenis tekma za Davidsov pokal in sicer med reprezentanco med Italijo in Švedsko. 3. maja zvečer bo velika akademija. 4. maja bodo nogometne tekme v teku, na katerih bodo sodelovala vsa jugoslovanska društva.
Zastopniki obrtnikov v Belgradu
Belgrad, 28. aprila, k. V Belgrad so prispeli zastopniki obrtniških organizacij iz vse države. V teku današnjega dne so imeli v obrtniški zbornici svoje zborovanje, na katerem so sprejeli predloge k obrtnemu zakonu. O tem zakonu smo že obširno poročali. Obrtniki so mnenja, da objavljeni predlog ni v njihovo korist. Svoje želje izražajo v obširni spomenici, ki so jo izročili predsedniku vlade.
„Zelezni general" umrl
Belgrad, 28. aprila. AA. Nocoj ob 2 je umrl radi vnetja pljuč v 57. letu starosti popularni »železni general«, general v penziji Mihajlo Viškovič. Pokojni je bil vojni minister kraljevine Srbije, za časa aneksijske krize leta 1008. V balkanski vojni je komandiral četrti armiji, ki je operirala v San-džaku, za časa svetovne vojne pa je vodil obrambe Belgrada. Nato je sodeloval pri ustanovitvi dobrn-voljske armije v Dobrudži.
Belgrajske vesti
Belgrad, 28. aprila, k. Na zborovanju jugoslovanskih dobrovoljcev se je včeraj sklenilo, da se bo prihodnje leto v septembru vršila svečana proslava 10 letnice ustanovitve prve jugoslovanske dobrovoljske divizije.
Belgrad, 28. aprila, r. V Oficirskem domu se je danes o tvorila razstava načrtov z belgraj-sko katoliško katedralo, ki so bili predloženi v natečaj. Razstava bo trajala več dni. Za njo vlada veliko zanimanje.
Belgrad, 28. aprila, k. Upravni odbor razredne loterije je sklenil, da se bo v bodoče žrebanje razredne loterije pričelo tako, da se bo vjemalo s pri-četkom proračunskega leta. Torej se bo pričelo s 1. aprilom
Belgrad, 28. aprila. A A. Z odlokom ministra za notranje zadeve št. I./11.456 z dne 26. aprila 1930 je prepovedan uvoz in razširjanje v našo državo knjige Leona Trockega . Mein Leben, Versuch einer Autobiogriaphie , ki jp izšla v založbi S. Fi-scher v Uerlinu. Knjiga ima*komunistično vsebino
Dalmatinske vesti
Split, 28. apr. r. Zastopniki vseh frančiškanskih provinc v naši državi so se sestali v splitskem frančiškanskem samostanu pod predsedstvom o. Gugiča. Razpravljali bodo o vprašanju koordinira-, nja vzgoje redovnikov v vseh 6 provincah.
Split, 28. apr, r. Pripravljalna dela -za ustanovitev biološko okeanološkega instituta v Splitu se bližajo h koncu. Natcčajna dela zn načrte, ki jih , izvršuje po en arhitekt iz Belgrada, Zagreba, Ljubljane in Splita, dotto v Split prispela v začetku maja. Začasno so postaja nahaja v nekem penzlo-nntu. Norveški profesor Mjalmnn Brooh iz Osla bo pričel /. deli in bo vodit ta naš institut.