IZVESTJA
muzejskega društva za Kranjsko.
—-v®®-—
Uredil
Anton  K oblar,
društveni tajnik.
Izdalo in založilo „Muzejsko društvo za Kranjsko".
Letnik XI.
V Lijubljani, 1901
Natisnilo J. Blasnikova tiskarna.
G 1 85
Kazalo.
Razprave.
Stran
Zgodovinske črtice o kranjski deželi. Dr, Fr, Kos...... i
Dolničarjeva ljubljanska kronika od I. 1660. do 1. 1718. V. Stcska 18, 69, 141
»Kraynska kroneka« p. Marka Pohlina. P, //. Kadics..... 33
Kirurgična šola v Ljubljani. J. Harle........... 45
Nekoliko podatkov za zgodovino belokranjskih župnij. J. Harle   . 49
Kartuzijan Nikolaj Keniph (1397 — 1497). Dr, Josip Lesar .... 98
Prvi nastop Slovencev v zgodovini. Dr. Fr. Kos....... 105
Ljubljanska škofija na tridentinskem zboru. Janko Barle .... 186 Še nekaj podatkov o prepiru med križniki v Beli Krajini in kapi-
tulom zagrebškim. Janko Barle.......... 189
JVIali zapiski.
Duhovniki, rojeni v kranjski župniji. A. Koblar....... 48
Nekoliko kranjskih župnikov. A. K. ........... 104
Matija Kefer, župnik v Kranju. M. Slekovec......... 196
Črtica o nekdanjih svoboščinah kranjske duhovščine pred sodišči.
A. K..................... 199
Slovstvo.
»Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj, spisal Josip Lavtižar«. A. K. 104
Rusi o slovenski književnosti. A. K,........... 201
»Slovanska starožitnosti«, spisal dr. Lubor Niederle. A. K.   .   .   . 201
»Voditelj v bogoslovnih vedah«. A. K........... 202
IZVESTJA
Muzejskega društva za Kranjsko.
Letnik XI.                   1901.             Sešitek i. in 2. Zgodovinske črtice o kranjski deželic----
Spisal dr. Fr. Kos.
Zemlja, katero sedaj imenujemo kranjsko deželo, je bila v rimski dobi izprva večinoma del Panonije. Ptolemaeus nam pripoveduje, da se je Panonija na jugozahodni strani dotikala Istre in Ilirije.') Mejo med Panonijo na eni strani ter med Italijo, h kateri sta spadali tudi Venecija in Istra, na drugi je v prvem in drugem stoletju po Kr. delalo najbrže razvodje med rekami Jadranskega in Črnega morja v Julijskih Alpah in na Krasu 2). Emona (sedanja Ljubljana) je bila takrat še panonsko mesto, kakor to trdita Plinius :i) in pa Ptolemaeus. •') Mejo med Norikom in Panonijo so delale Karavanke na sedanji
') Geogr.,II,C. 14(15), § t: ,,'Ff llannria 1) uvm ntninniZirnt.....
nnn Öh ntfftiußf>ltt$ TJj,' rt lainllti} y.ni rt^ IXXvqIÖOS fitnn, . . ."
*) rtolemaeus (Geogr., III, c. t, § 1) omenja, da se je Italija razprostirala na severu do Alp in do Kraškega gorovja. („7/ Iruh'a niQionl^&iai . . . dno <)l KQXtwv ti>~u vhb Titv 1'aiziicv Idtknlotg pota .... ieal tm Kaoovoadlto ooei, tm vno to IVcoqmov . . . ." — Carusadius je sedanji Kras.
3) Plinius, ki je živel za cesarja Vespazijana, piše (Ilist. nat., III, 25, 147): »In ea (sc. Pannonia) coloniae Acmona, Siscia . . .«
4) Geogr., II, c. 14 (15), Sj 7: „Mfrufv dl IxaXiai vno TO IVooQlxöp Tlawovlai nahv Hfitova."
kranjsko-koroški meji.6) Iz tega je razvidno, da je skoraj vsa sedanja kranjska dežela spadala takrat pod Panonijo.
Najbrže v začetku tretjega stoletja po Kristusu so Emono in njeno okolico tja do sedanje kranjsko - štajerske meje pri-klopili Italiji. Prvi, ki prišteva Emono k italskim mestom, je bil Herodian •), ki je živel v prvi polovici tretjega stoletja. Enako trditev nahajamo tudi v nekaterih poznejših virih. Tako navaja Itinerarium Hierosolymitanum, da je bila pri postaji Hadrante7) meja med Italijo in Norikom.8) Iz tega sledi, da je bila takrat večina sedanje kranjske zemlje združena z Italijo.
Da je bila res pri rečeni postaji omenjena meja, kaže napis na rimskem kamenu, katerega so našli v Mitrovici na Hrvaškem.9) Iz napisa, ki je bil leta 354. po Kr. izgotovljen, je razvidno, da so pri Trojani, tedaj unstran italskc meje, na novo začeli šteti miljne kamene. Od Trojane pa do izliva Save v Donavo (»ab Atrante ad flumen Savum«) je bilo 346 rimskih milj.
Tudi Zosimus10), ki je živel okoli 450. po Kr., je trdil, da leži Emona med najbolj Gorenjo Panonijo in Norikom, ali z drugimi besedami, da ni ne v Panoniji in tudi ne v Noriku, pač pa v Italiji.
Cesar Trajan je v začetku drugega stoletja po Kr. (med leti 102. in 107.) Panonijo razdelil v Gorenjo in Dolenjo. Okoli leta 300. sta bili v Panoniji ustanovljeni dve novi pokrajini, Valeria in Savi a. Tako je bila Panonija potem dalj časa razdeljena v štiri dele, ki so se zvali: 1)
s) Ptolcm., Geogr., II, c. 14 (15), § 1: llarvoria i/ ara neoioni-£*«ra< dno /iti' dvtnw^ reo Kitico OQSi xtci ix (tigovf trn KaQOVajxq . . ."
") Herodian, VIII, c. 1, § 4: „ ■ ■ ■ intoTtjOttV nnutrj 'haXiat no).u 'ijV xedovaiv 'Hfläv oi iniyäniot."
"') Sedaj vas Trojana blizu kranjsko-štajerske meje.
8) »Mansio Hadrante. Kines Italiae et Norci.«
°) Gl. Mommscn, Corp. inser. lat., III, 465, št. 3705.
*°) V, 29: „ . . . /ttraiv IJaiovtas ty^ dvarätta x<d Ntooixov xfifiivr^."
Pannonia prima ali superior, 2) Savia, 3) Pannonia secunda ali inferior, 4) Valeria. — Izmed teh pokrajin je za nas najvažnejša Savia, ki se je, kakor že njeno ime kaže, nahajala ob Savi, segala proti severu do Drave in na zahodu pa mejila ob Italijo. Njeno glavno mesto je bilo Siscia pri izlivu Kolpe v Savo. »)
Iz podatkov, kateri se nahajajo pri nekaterih latinskih in grških pisateljih, je nam na zemlji sedanje kranjske dežele znano nekoliko krajev, ki so stali že v rimski dobi. Tako nam Ptolemej12), Plinij ,s), Herodian14) ter Itin. Hieros., potem Itin. Antonini in pa Tab. Peuting. omenjajo limono, katero nam je iskati tam, kjer je sedaj Ljubljana. Tudi so nam znana še druga mesta, kakor Nauportus (sedanja Vrhnika), Praetorium Latovicorum (sedaj Trebnje na Dolenjskem) in Neviodunum (na Krškem polju tam, kjer sta sedaj vasi Vihre in Drnovo). Razun naštetih krajev pa na tleh sedanje kranjske dežele tudi poznamo razne postaje ob rimskih cestah, namreč A d P i rum (blizu Podkraja na Notranjskem), In Alpe Julia (med Podkrajem in Logatcem), Longaticum (Logatec), A d nonum (pri sedanjem Logu blizu Vrhnike), A d Savum fluvium (blizu sedanjega Sv. Jakoba pri Savi), Ad quarto-decimum (pri sedanji Pešati), Ad Publicanos (blizu sedanje Krašnje), Adrantes (Trojana blizu kranjsko - štajerske meje), Aceruone (tam, kjer je vas Hudo med Višnjo Goro in Stičino), Crucio (na Dolenjskem blizu reke Krke) in Ro-mula (od Nevioduna proti jugovzhodu blizu kranjsko-hrvaške meje).
Če primerjamo ta krajevna imena s sedanjimi, moramo reči, da so Slovenci, ko so prišli na kranjska tla, večinoma povsem drugače začeli imenovati svoja bivališča, kakor pa njih predniki iz rimske dobe. Kaže se, da sta samo imeni Logatec
") Gl. Letopis Mat. Slov. za leto 1897, str. 3 in 4. •>) Geogr., II, c. 14, § 7-") Nat. hist. III, 25, 147. ") VIII, c. i, § 4.
in Trojane nastali iz izrazov Lorigaticum in Adrantes. Vsi drugi zgoraj našteti kraji so dobili nova imena.
V spisih starih pisateljev so navedeni še drugi geogra-fični izrazi, tako za gore in reke, ki se nahajajo po sedanji kranjski zemlji. Navedem naj, da se izmed gorovja omenjajo Alpes in Alpes Juliae, potem Carvancas, C a r u s a -d i u s, mons O c r a in Albius ali A1 b a n u s m o n s. Prvi trije izrazi še dandanes niso med ljudstvom pozabljeni, pač pa zadnja dva. Iz besede Carusadius je nastal v ustih slovenskih prebivalcev izraz Kras. Gorovje Ocra in pa gora Albius ali Albanus sta dobila po prihodu Slovencev v te kraje popolnoma drugačni imeni.
Rimljani so poznali reke S a v us, C o r c o r a s, Co 1 a p i s, Frigid US in pa močvirje Lugeus. Iz Savus je v teku časa nastala beseda Sava, iz Corcoras Krka, iz Colapis pa Kolpa. Imeni Frigidus in Lugeus sta dandanes med ljudstvom pozabljeni.
Kakor drugod, se tudi tu lahko opazuje, da so imena rek in gora stalncjša, kakor pa krajevna, kar je popolnoma naravno. Sovražniki morejo uničiti razna mesta in vasi, kjer se potem morebiti še le čez mnogo let ustanove nove naselbine z novimi imeni, ne morejo pa odstraniti rek in gora in zato se tedaj tudi imena teh mnogo redkeje premene.
Med ljudskim preseljevanjem so se meje Italije na sedanjih kranjskih tleh zopet skrčile. To nam kaže Cosmographia, katero je neki pisatelj iz Ravenne po raznih virih sestavil okoli leta 670. To delo nam v suhoparnem slogu popisuje tiste strani Evrope, Azije in Afrike, katere so bile takratnemu omikanemu občinstvu znane. Za nas je ta Cosmographia že zaradi tega važna, ker se v njej prvikrat omenja ime >Carneola«, a zraven njega pa tudi izraza »Carnech« in pa »Carnium patria.«
Anonymus Ravenhas nam v svojem spisu pripoveduje, da ima Italija na severu za mejo visoke gore (Alpe), ki se na  eni  strani dotikajo Galskega (Sredozemskega) morja, na
drugi pa Jadranskega ne daleč od Liburnskega mesta Trzata pri Plpminu.'*) Na eni strani tega gorovja je Italija, na drugi pa razne diUge dežele, med njimi tudi Karantanija in pa domovina Karnov. Vrhovi na zemlji Knrnov so se že od nekdaj imenovali Julijske Alpe. ,0) — Iz tega je razvidno, da se je po besedah ravennskega geografa Italija na severovzhodu razprostirala nekako do razdvoja med rekami Jadranskega in Gmega morja. Sedanja kranjska dežela ni okoli leta 670. več spadala pod Italijo.
Kavennski geograf nam v svojem spisu našteva nekatera mesta po pokrajini Valeriji17), katero nam je iskati ob Donavi v okolici sedanjega Mohacsa (Altinum). Nato pa dostavlja, da na neki drugi strani iste (?) pokrajine so mesta'"): Sicce, Fines, Komula, Nomiduni, Cruppi, Acerbo, Atamine.
Kje so bila ta mesta?
Ni težko uganiti, da Sicce je sedanji Sisek pri izlivu Kolpe v Savo. V besedi Nomiduni tiči ime rimskega mesta Noviodunum ali Neviodunum, čegar o tanki se nahajajo, kakor je bilo že povedano, na Krškem polju na Dolenjskem. Fines je nekdanja rimska postaja Ad fines, kakor jo navaja Tab. Peutingeriana. Ta postaja je bila od Siska za 20 rimskih milj
") Cosmogr., IV, c. 37 (cd. Pindcr et Parthey, p. 293): ». . . qui montes finientes ipsam Italiam descendunt cx parte ad mare Adriaticum non longe a civitate Tharsatico provinciac Liburniac in loco qui dicitur Phanas.« Mejo med Italijo, oziroma Istro, in Liburnijo je delala od cesarja Avgusta naprej reka Kaša (Arsia), katero nam je iskati od IMo-mina proti zahodu. Gl. tudi Letopis Mat. Slov. za leto 1897, str. 5.
'") Cosmogr., ibid.: »qui montes dividunt .... inter Carontanos et Italiam, inter patriam Carnlum ct Italiam; quod iugum Carnium dice-batur ab antiquis Alpis Julia.« — Ta citat nam kaže, da je italska zemlja takrat segala do Karantanije, ali z drugimi besedami, da je zemlja ob gorenjem Taljamentu, kjer je sedaj Kamija, spadala pod Italijo; domovino Karnov (patriam Carnium) pa nam je po besedah tega citata iskati tam, kjer so Julijske Alpe. Pozneje hočemo šc o tem govoriti.
") Cosmogr., IV, c. 20 (p. 219, 220).
">) Ibid., p. 220: »Item ad aliam partein sunt civitates, id est. . .«
oddaljena ter je stala ob cesti, ki je peljala v Neviodunum, Ob isti cesti le za 10 rimskih milj od Nevioduna proč je stala postaja R o m u 1 a. C r u p p i je isto, kar Crucio. To ime navaja Peutingerjcva tabla. Dotični kraj je bil na Dolenjskem in sicer 16 rimskih milj oddaljen od Nevioduna in ravno toliko tudi od sedanjega Trebnjega. Kje je stala postaja Acerbo (na Peutingerjevi tabli stoji Aceruone), smo že povedali. V besedi A t a m i n e tiči morebiti ime nekdanje Emone.
Iz tega je razvidno, da en del tiste Valerije, o kateri govori ravennski geograf, je obsegal tudi sedanje Dolenjsko nekako do mesta Ljubljane. Rečeni pisatelj pozna pravo Valerijo tam daleč na vzhodu pri Donavi; a z istim imenom nazivlje tudi nekdanjo pokrajino Savijo, kar kažejo tudi njegove besede, da se Valerija končuje pri veliki reki Savi. ^1)
Ko je neznani pisatelj iz Ravenne naštel razna mesta po Valeriji, prestopil je k sosednji pokrajini, namreč h Carneoli. O njej pravi, da se nahaja tik pokrajine Valerije, da se je že od nekdaj zvala tudi Alpes Juliana, katero so tudi opisali gotovski filozofi Aitanarid, Eldevald in Markomir20), da on hoče našteti tista mesta, katera je v svojih spisih navedel gotovski filozof Markomir, namreč Carnium, Scoldium, Bipplium, Ris, Planta, Clemidium, Sedo, ter potem v dolini carneolske zemlje Seution, Patiuma, Sorbam, Epcrunto, Precona, Lebra, Ambito, Barneo, Paris, Elebra, Ecuno, Selunto, Poreston, Artara, Ranio, Rinubio, Benela, Cliena. Nato omenja, da visoko v gorah Carneole je neko jezero in da ima rečena zemlja več rek, med katerimi je tudi »Corcac«.21)
l0) Ibid., p. 221 : «... quam Valcriam finit lluvius maximus qui dicitur Saus.«
,0) Mommsen in nekateri drugi učenjaki trdijo, da so ti gotovski filozofi izmišljene osebe, a zopet drugi pisatelji pa mislijo, da so živeli takrat, ko je vladal vzhodnogotovski kralj Teodorik.
") Cosmogr., IV, c. 21 (p. 221—223): »Item iuxta ipsam Valcriam ponitur patria quae dicitur Carneola, quae et Alpes Juliana antiquitus dicebatur. quam patriam Carncch, qui Valcriam patriam, ipsi eandem descripserunt philosophi: sed ego secundum supra scriptum Marcomirum
Ne bo odveč, ako nekoliko pretresujemo to, kar nam ravennski geograf pripoveduje o Carneoli. On trdi, da se nahaja ta zemlja tik pokrajine Valerije. Ker je ta, kakor smo prej omenili, obsegala Dolenjsko, se nam nehote vsiljuje v glavo, da se je Carneola rečenega geografa razprostirala po sedanjem Gorenjskem. To dokazuje tudi njegova dvakratna trditev, da se je Carneola nekdaj Alpes Juliana zvala.22) »Alpes Juliana« in »Alpis Julia« so Julijske Alpe, katere nam je iskati po severozahodnem Gorenjskem in severnem Goriškem tja do Bele pri Pontebi, kjer se pričenjajo Karnske Alpe. Proti jugu segajo Julijske Alpe do kraškega gorovja. V rimski dobi so k Julijskim Alpam prištevali tudi Hrušico pri Nanosu, kar nam dokazujeta Itin. Hierosolymitanum in pa Tab. Peutingeriana.23)
Ravennski geograf je tudi zapisal, da je v Carneoli visoko v gorah neko jezero. Brez dvoma je mislil na Bohinjsko ali pa Blejsko jezero.24) V Karniji na Beneškem ni nobenega jezera in tako je tedaj to nov dokaz, kje nam je iskati Carneolo in njena nekdanja mesta.
Dalje pravi rečeni pisatelj, da ima omenjena zemlja več rek, med katerimi je tudi »Corcac.« — Katera je ta reka? Dolenjska Krka ne more biti, ker je ta tekla po pokrajini, katero ravennski zemljepisec imenuje Valerijo. Se manj bi bilo mogoče misliti na Krko, ki teče po Koroškem. Tudi ne more
J Gothorum philosophum civitates inferius designatas eiusdcm Carncch patriae nominavi. in qua Carncch patria quasdam fuissc civitates legimus, ex quibus aliquantas designare volumus, id est Carnium, Scoldium, Bipplium, Ris, Planta, Clemidium, Scdo. Item in valle eiusdem patriae sunt civitates, id est Seution, Patiuma, Sorbam, Epcrunto, Precona, Lebra, Ambito, Barneo, Paris, Elebra, Ecuno, Selunto, Poreston, Artara, Ranio, Rinubio, Penela, Clieno. In cuius patriae summitate montium lacum esse legimus. quae patria diversa habet flumina, inter cetera fluvius qui dicitur Corcac.«
") Cosmogr., IV, c. 2, p. 221 in c. 37, p. 293.
") Cfr. Letopis Mat. Slov. za leto 1897, str. 8 in 10.
") Ne morem pritrditi Ilitzingerju (Mitth. d. hist. Ver. f. Krain, 1862, str. 92), ki misli na Cirkniško jezero, ker to ni visoko v gorah.
biti Ljubljanica, katero je Strabon po pomoti imenoval Konxonits. Ako bi šli v beneško Karnijo, ne dobimo tam nobene rečice, katere ime bi bilo le nekoliko podobno besedi »Corcac«. Po mojih mislih je ta Corcac sedanja Kokra, ki se pri Kranju izliva v Savo.
Če imamo vse to pred očmi, moramo reči, da je Carneola, o kateri govori ravennski kozmograf, sedanje Gorenjsko. Mesta, katerih imena nam je ohranil neznani pisatelj iz Ravenne, so stala večinoma po sedanjem Gorenjskem v tistem času, ko še ni bilo ondi naših prednikov. Prvo izmed navedenih mest je C a r n i u m , katero je po mojem mnenju stalo tam, kjer je sedaj Kranj, ni pa sedanji Zuglio (nekdanji Julium Camicum) na severnem Beneškem, kakor se je do sedaj v obče mislilo. Mesta, katera so našteta »in valle eiusdem patriae«, so se nahajala najbrže v dolini reke Save med Kranjem in Trbižem, ne pa v dolini gorenjega Taljamenta, kajti ravennski geograf prišteva to reko beneškemu vodovju '*) in ondotno zemljo tja do Karantanije k Italiji -")■ Morebiti bi kdo opomnil, da so gorenjska tla pretesna za toliko mest, kolikor jih je navedel neznani pisatelj iz Ravenne. Temu se lahko odgovori, da po dolini gorenjega Taljamenta je še manj prostora, kakor pa po Gorenjskem. Sicer je pa morebiti ta ali oni izmed naštetih krajev stal v kaki drugi dolini Julijskih Alp, tako n. pr. v gorenji Soški dolini.
Rekel sem, da Carnium je najbrže sedanji Kranj. Kar se tiče ostalih krajev, katerih imena nam je zapisal ravennski kozmograf, moramo reči, da jih ne moremo najti, naj jih že iščemo po Karniji ali pa po Gorenjskem -7). Najbrže so stali
-) Cosmogr., IV, c. 36, p. 290. '"j Glej zgoraj opazko pod št. 16.
J7) Hitzinger (Mitth., 1862, str. 92 in 114) išče dotične kraje po Gorenjskem, Notranjskem, Goriškem in Beneškem. Ker je jako svojevoljno razlagal razna imena, nima njegov spis prave znanstvene veljave. Nikakor mu ne morem pritrditi, da Scoldium je Solkan, Planta Planina, Precona Bračan pri Korminu itd.   Še najbolj je pogodil  pri imenu
di»lični kraji večinoma po sedanjih gorenjskih tleh. A v teku časa, posebno med ljudskim preseljevanjem, so bili razrušeni. Ko so proti koncu šestega stoletja Slovenci posedli sedanjo gorenjsko stran, so na razvalinah zgoraj naštetih krajev in mest postavili nove naselbine ter jim navadno dali domača slovenska imena, kakor Loka, Kamnik, Radovljica, Tržič itd. Stara imena so se polagoma pozabila ali pa v ustih novih naselnikov pre-drugačila tako, da jih sedaj ni več mogoče spoznati. Iz vsega je jasno, da je bila gorenjska stran v rimski dobi gosto nase-^ ljena. Ravennski geograf nam je naštel le nekatera mesta2a) in teh je bilo pet in dvajset.
Drug pisatelj, ki pozna besedo »Carniola«, je Paulus diacomus. Ta nam namreč pripoveduje, da je furlanski vojvoda Ratchis okoli leta 738. s svojimi ljudmi napadel Kranjsko, ki je domovina Slovanov ■'). Ravennski geograf je, kakor je razvidno iz ohranjenih kodeksov, rabil izraze Carneola, Carnech in Camiurh patria, Paulus diaconus pa Carniola. Ta imenuje Carniolo domovino Slovanov, ravennski pisatelj pa domovino Karnov. Ti so bili namreč pred prihodom Slovencev naseljeni po nekaterih krajih Kranjskega. Ker si ne moremo misliti, da bi bili Slovenci, ko so se polastili svoje sedanje domovine, te Karne popolnoma iztrebili, smemo trditi, da so jih pač podvrgli ter potem polagoma poslovenili.
»Sotbam«, katero primerja z besedo »Sora«. Tudi ni na mestu, da bi identificirali krajevna imena, katera čitamo v kozmograliji ravennskcga pisatelja, s takimi sedanjimi krajevnimi imeni, katera imajo brez dvoma slovenski izvir, kajti spisi, iz katerih je rečeni geograf zajemal, so gotovo starejši, kakor pa dotični slovenski kraji. Napačno bi bilo, ako bi trdili, da je v besedah Planta in Planina, Lebra in Labore, Selunto in Scla, Poreston in Porečje, Rinubio in Ravnica, lienela in Bela, Cliena in Klanec itd. kaka filologična zveza.
at) Cosmogr., IV, c. 21 (p. 221):   «... civitates . . . , ex quibus aliquantas designare volumus.«
>») Hist. Langob., VI, c. 52 (MG. SS. rcr. Lang., p. 183): .... in Carnioiam Sclavorum patriam . . .«
Nato je zopet mnogo let preteklo, preden se nam v zgodovini iznova kaj omenja o kranjski deželi ali pa njenih prebivalcih. K letu 820. se poroča, da so se Kranjci, ki so bivali ob Savi ter bili Furlanom skoraj sosedje, zopet podali furlanskemu (frankovskemu) vojvodi Baldriku30). Združili so se bili namreč prej s hrvaškim vojvodo Ljudcvitom, ki se je hotel otresti frankovske oblasti.
Ce primerjamo besede letopisca Einharda, katere je zapisal o bivališčih kranjskih prebivalcev, s podatki ravennskcga geografa o kranjski deželi, vidimo, da se vjemata. Einhard pravi namreč, da Kranjci prebivajo ob Savi ter se Furlanov dotikajo. Tu nam je misliti na tisti del Save, ki ni daleč od Furlanije, in ta del je njen gorenji tok, ki se vije po Gorenjskem.
Sedaj nam je zopet preskočiti več desetletij, da izvemo nekaj malega, kar se nanaša na sedanjo kranjsko deželo. Leta 895. dne 29. septembra je podelil kralj Arnulf svojemu fevdniku Waltunu med drugim tudi neko posestvo unstran (na južni strani) Save, Krško imenovano31). — Odkar so se Slovenci naselili po svoji sedanji domovini, se nam Krško med vsemi kraji na Kranjskem najprej omenja v zgodovini. Samo to mesto na Kranjskem se lahko ponaša s svojo tisočletno zgodovino.
Za dobo od leta 895. pa do 973. se nam ni, kolikor je do sedaj znano, ohranila nobena listina, katera bi pojasnjevala takratno zgodovino kranjske dežele. Da bi bila Ljubljana stala že okoli leta 906., se iz zgodovinskih virov ne da dokazati32). Se le od leta 973. naprej imamo nekaj listin, iz katerih je vsaj nekoliko razvidno, kako je bilo takratno zemljepisno stanje nekaterih delov Kranjskega. Ker teh listin ni veliko, zato so pa tiste, katere so se nam ohranile, tem večje veljave.
30) Ann. Einhardi ad a. 820 (MG. SS., I, 207): » . . . Camiolcnscs (liii circa Savum tluvium habitant et Foroiulicnsibus paene contigui sunt . . .«
*') »Izvestja Muz. društva« za leto 1894, str. 227, št. 74: «... aliud predium ultra fluuium Sowam Gurchcuclt nuneupatum«. ") Cfr. »Dom in Svet« za leto 1901, str. 215.
V listini z dne 30. junija leta 973. čitamo, da je cesar Oton II. daroval freisinškemu škofu Abrahamu več posestev na Kranjskem, in sicer Loko, njeno okolico do Zabnice in pa večino Selške doline33). Listina nam meje podeljenega sveta opisuje nekako takole:
V Poponovi grofiji (»in ipso comitatu«) je majhen potok, ki se zove po slovensko Zabnica (»qui vocabulo Sclavorum Sabniza nuneupatur«) u). Od izvira tega potoka se vleče meja čez gorske vrhove proti zahodu do Selc (»usque ad Zelsah«) 36), kjer spada k podeljenemu svetu tudi ta okraj (»territorium«) z vsemi pritiklinami, potem do planine Pečane (»ct alpam Hosangam«) 3U), dalje čez (selško) Soro do gore Ljubnika (»deinde tras Zouriza usque ad montem Lubnic«), nato čez to goro do večje reke, ki sc Sora imenuje (»usque ad maiorem amnem qui Zoura vocatur«)87), potem navzdol, kjer spadata oba bregova te reke (Poljanščice) k podeljeni zemlji, do tja, kjer se izliva v njo potok Zabnica ter nato ob tem potoku do njegovega izvira. Cesar Oton II. je takrat podelil rečenemu škofu ves tisti svet, ki je bil med opisanimi mejami, in vse tiste kraje, ki so se ondi nahajali, namreč Zabnico (»Sabniza«), Loko (»Lonca«), Suho (»Susane«), Selca (»Celsah«) in še druge z drugačnimi imeni.
Dne 23. novembra istega leta je rečeni cesar freisinškemu škofu Abrahamu k prej darovani zemlji še nekoliko dodal ss),
«) MG. Dipl., II, 56, št. 47-
") Potok Zabnica izvira pod Sv. Joštom na Gorenjskem, teče potem proti vasi Žabnici ter se takrat, ko ima dosti vode, izliva pod Lipico v Soro.
35) Ta meja je bila tam, kjer je sedaj meja med selško in besniško občino.
*9) Gora Ratitovec.
") Ta reka je Poljanščica. Krajšo Soro, ki teče po Selški dolini, imenuje pisatelj te listine Sorico (»Zouriza«), daljšo pa, ki se vije po Poljanski dolini, nazivlje Soro. Primerjaj izraze Savica in Sava, Murica in Mura itd.
»») MG. Dipl., II, 78, št. 66.
tako rja se je meja podeljene zemlje vlekla od izvira potoka Zabnice (»rivulus Sabniza«) proti zahodu čez gorske vrhove in vmes ležeče gozde do Pečane (»usque ad Bocsanam«) in do konca ondotnih Alp do izvira 1 lotaveljskega potoka (»ubi rivulus Cotabla originem sumit«) *•), potem do tja, kjer se ta potok izliva v Soro (pri Ilotavljah), dalje čez Soro do vrha gore, ki se nad Soro vzdiguje40) ter se proti vzhodu razprostira (»sieque trans Zouram Usque ad summitatem ipsius montis Zourae adiacentis qui extenditur orientern versus«), potem čez to goro in sosednje doline (»convalles«) naprej do grada »Bosisen« (»ad Castrum quod vulgo Bosisen vocatur« *'), odtod navzdol k bregu Sore, tako da je vmes prostor za en oral zemlje do plitvine, katero ljudstvo zovc Stresov brod42) (»et sie deorsum de ripa quantum extenditur unius iugeri longitudo usque ad vadum quem vulgo Stresoubrod vocant«), potem unstran Sore do Kranjske ceste (»usque in viam quae vocatur via Chreinariorum«) <:i), dalje ob tej cesti, kolikor je polja na njeni vzhodni strani (»quiequid campi in australi eiusdem viae parte iacet«) **) in sicer tako, da sem spada tudi okraj »Primet« 4B)
**) Hotaveljski potok izvira pod Mladini Vrhom. Od Ratitovca pa do Mladega Vrha je meja morebiti tekla tako, kakor se razprostira današnja meja, ki loči na eni strani selško in železniško občino, na drugi pa zaliloško in javorsko.
*") To jc najbrže Vinharski Vrh.
■") Ta grad jc bil prej ko ne blizu tam, kjer izvira potok Božja ne daleč od Voltarskega *.'rha. V ondotnem kraju jc dandanes neka kmetija, Bosen imenovana.
4") Ta brod je bil tam. kjer je vas Ladja blizu Medvod. — Priimek Stres dandanes med Slovenci ni neznan.
♦') Cesta, ki pelje iz Medvod proti Kranju.
**) Namreč med to cesto in reko Savo. Kaže se, da je bilo le malo ondotne zemlje obdelane. Iz poznejših virov je znano, da je imela freisinška cerkev po tisti strani le vasi Praše in Jamo. Cfr. »Izvestja Muz. društva«, I, 67, ter moje »Doneske k zgodovini Škofje Loke«, str. 43.
*») Iz listine je razvidno, da »territorium Primet« je bil na vzhodni strani Kranjske ceste, ali z drugimi besedami, med njo in Savo, ter je postal leta 973. lastnina freisinških škofov. V listini je rečeno, da Primet
iti pa gozdič Sorska Dobrava4*) (»ita ut Primet territorium qt silvula que Szovrska Dubravua sub eadem corhprehensione teneatur«), in da meja po sredi reže prostor med »Primet« in »Vuizilinesteti« (»et spatium quod iacet inter Primet et Vuizilinesteti per medium dividatur«) 47), ter na zadnje do že imenovanega potoka Zabnice.
Obe prej imenovani listini nam tedaj kažeta, da na prostoru, katerega so leta 973. dobili freisinški škofje, je bilo več krajev, kakor Loka, Zabnica, Suha in Selca. Zunaj darovane zemlje se omenja »Vuizilinesteti« (najbrže sedanji Breg pri Savi. Listini navajata grad Bosisen, dva okraja (territorium), namreč selški in praški. Izmed rek in potokov smo navedli obe Sori, Hotaveljščico in Zabnico   Kdor je hotel iti čez Soro, storil je to lahko pri
jc »territorium« (okraj), torej nekaj takega, kakor »territorium Željah« v listini z dne 30. junija. Kaže se, da izraz territorium pomenja tukaj to, kar beseda »officium« v nekaterih poznejših virih. V selški dolini jc bilo več takih okrajev, med njimi tudi »officium Seltsach« (cfr. Izvestja Muz. dr., I, 79), na vzhodni strani Kranjske ceste pa je bil le »officium Praschach« (Izvestja, I, 67). »Primet« tedaj po mojih mislih ne more biti drugo, kakor Praše. Brez dvoma je pisatelj listine dotično besedo iz kateregakoli vzroka napačno zapisal.
4") Gozdičev, Dobrava imenovanih, je več na Sorskem polju med Soro in Savo, tako n. pr. Velika Dobrava, Smrekova Dobrava itd.
4:) Rekel sem, da Primet so Praše. Kaj je pa Vuizilinesteti? — »Wisclin« pomenja v srednjeveški visoki nemščini travniček, »stete« pa kraj, prostor, a tudi breg. Vuizilinesteti (travniški breg) je najbrže sedanja vas Breg pri Savi med Prašami in Kranjem. — Mi vemo, da Primet so Praše in da se je nad Jamo nahajala meja freisinške zemlje ter sc vlekla od Save proti zahodu do Kranjske ceste ter potem naprej proti potoku Žabnici kolikor toliko po isti črti, ki še sedaj loči stražiško občino od starološke. Ker pravi listina, da »spatium quod iacet inter Primet et Vuizilinesteti per medium dividatur«', je iz tega razvidno, kje nam je iskati »Vuizilinesteti.« Nahajal se je namreč za toliko od rečene meje proti severu, za kolikor so Praše proti jugu. Ta kraj pa ne more biti drug, kakor vas Breg, ker sosednja Drulovka je že preoddaijena. — Napačno bi bilo, ako bi s Schumi-jcm (Urkb. I, 12, op.) trdili, da Vuizilinesteti so Železniki v Selški dolini.
Stresovem brodu. Po Sorskem polju je držala proti Kranju Kranjska cesta, imenovana tako po bližnjem mestu ali pa po deželi. Izmed gorskih vrhov in gozdov se omenjajo: pogorje med Zabnico in Selcami, katero je bilo pokrito z mnogimi gozdi, planina Pečana, gora Ljubnik in pa gozdič Sorska Dobrava.
Iz obeh listin je tudi razvidno, da se je dežela, v kateri se je nahajala prej opisana zemlja, zvala »Carniola«, »Creina« ali »Chreine«. Ni dvoma, da beseda Carniola je tuja; saj jo je že pred Paulom diaconom poznal ravennski geograf.iS) Drugače je z besedo »Creina«. V listinah se bere, da se Carniola po domače ali z ljudskim izrazom (vulgo ali vulgari vocabulo) zove Creina (Chreine). Ko so Slovenci prišli proti koncu šestega stoletja v sedanjo domačijo, so slišali, da so jo prejšnji prebivalci zvali Carniolo. To ime jim je bilo pretuje in zato so besedo predrugačili tako, da so dobili popolnoma primeren izraz za svojo novo domovino.
Vprašanje je, je li bilo Kranjsko leta 973. mejna grofija ali pa samo grofija.
Poglejmo, kaj pravijo listine 1 V prvi listini čitamo, da so bili zgoraj našteti kraji »in ducatu prefati ducis (sc. Hcinrici) et in comitatu Poponis comitis quod Carniola vocatur et quod vulgo Creina marcha appellatur«. Druga listina pa omenja, da je bil dotični svet »in regione vulgari vocabulo Chreine et in marcha et in comitatu Paponis comitis«. — Iz teh dveh citatov in pa tudi iz drugih, katere bi lahko izpisal iz nekaterih poznejših listin, se more sklepati, da kranjska dežela je bila takrat mejna grofija ter tesno združena s koroškim vojvodstvom.
Znano je, da je kaka mejna grofija med svojimi mejami lahko imela eno ali pa tudi več grofij, po katerih so ukazovali
**) Tedaj ni res, da bi bil Paulus diaconus iz slovenske besede Krajina napravil tuji izraz Carniola, kakor je pisal Rutar (Ljublj. Zvon, IV, 46) in za njim tudi jaz (Spomenica, str. 76).
grofje. *■'■') Oblast nekaterih vojvod se ni razprostirala samo po njih vojvodinah, temuč kolikor toliko tudi po mejnih grofijah, katere so bile z vojvodinami združene. r,°) Pripetilo se je včasi, da je bil kak vojvoda ob enem tudi mejni grof v mejni grofiji, ki je bila od njega zavisna.6I)
Kranjsko je bilo proti koncu desetega stoletja mejna grofija, po kateri je včasi koroški vojvoda gospodoval tudi kot mejni grof. Listina kralja Otona III. z dne I. oktobra leta 989. nam to potrjuje z besedami »in regione vulgari vocabulo Chreine et in marcha du eis Heinrici et in comitatu Waltilonis comitis.« <*2) Tu vidimo, da je bil koroški vojvoda Henrik gospodar po kranjski mejni grofiji.
Iz prejšnjih citatov bi se smelo sklepati, da del kranjske mejne grofije je bil zase poseben upravni okraj, namreč grofija, po kateri je vladal leta 973. grof Popon. Katere rodovine je bil ta mož, ni znano.5S) Tudi ne vemo, je li bil domačin ali tujec.
Listina kralja Otona III. z dne i. oktobra leta 989. se večinoma od besede do besede glasi tako, kakor listina njegovega prednika, cesarja Otona II., z dne 23. novembra leta 973.; le nekatere nove besede in vrstice so vpletene v prejšnji tekst. M)
40) Waitz, Deutsche Verfassungsgeschichte, VII, 84.
■'») Waitz, VII, 148.
»') Waitz, VII, 71.
») MG. Dipl., II, 463, št. 58.
:'3) Nekdanji ljubljanski profesor Richter, ki je mnogo zgodovinskih neresnic spravil med svet, je brez pravih razlogov domneval, da utegne ta grof biti Popon iz Rott-a, pravnuk bavarskega vojvode Arnulfa (Bey-träge zur Lösung der Preisfrage, II, str. 1, op. 1). Drugi so potem Richterjeve izmišljotine prepisovali in jih še pomnoževali, tako n. pr. Dimitz (Gesch. Krains, I, 144), Meli (Die hist. u. territ. Entwicklung Krains, str. 11) itd. Najbolje bi bilo, da bi se take zmote iztrebile iz naših knjig.
■-*) Cfr. MG. Dipl., II, 463, št. 58.
— IG —
Tako je v tej listini natančnejše opisana meja med zgoraj omenjenim gradom, Bosisen imenovanim, in Stresovim brodom. Od grada Bosisen se jc namreč meja vlekla do g o s t e š k e g a potoka (»in rivulum qui vocatur Goztehe«) in do gorskih vrhov, ki so nad Soro (»et cacumina montium ad Zouram respicientia«)u), potem do tja, kjer se gosteški potok prišeclši od juga izliva v Soro, nato ob Sori do tja, kjer se ta združuje s Savo. — Kralj Oton III. je freisinškemu škofu Abrahamu daroval vse ondotne kraje, kateri so se nahajali med (prejšnjim) posestvom rečenega škofa in lastnino grofa Wcrn-harda; izvzeta so bila le posestva, katera je bil (kralj) podelil Pribislavu (»ac quiequid indc locorum inter illas proprie-tates duas situm est, Abrahe. videlicet episeopi ac Vucrnhardi comitis excepta proprietate Pribizlauui nostra regali traditione sibi donata«).
Kar še potem sledi v tej listini, se vjema s prej opisano listino cesarja Otona II. z dne 23. novembra leta 973.
Leta 973. je po tistih straneh Kranjskega, po katerih so bila gorenjska posestva freisinških škofov, gospodoval grof Popon, leta 989. pa grof Wal ti Ion (»in comitatu Waltilonis comitis«). Mogoče je, da je bil grof Popon takrat že mrtev. Waltilonova grofija pa ni obsegala samo loškega okraja, temuč se je razprostirala tudi po severnejših delih Gorenjskega. Bled z okolico je tudi spadal pod to grofijo. r,"j Katerega rodu je bil ta Waltilon, ni znano. Prav nobenih dokazov nimamo, da bi bil ta Waltilon kakršenkoli sorodnik Kbcrsbergov, kakor to domneva Wahnschaffe ") in za njim Schumi. »*) Prvi rabi izraz »möglicherweise«, drugi pa že »wahrscheinlich.«
Prej omenjena listina kralja Otona 111. iz'leta 989. je važna tudi zarad tega, ker je iz nje razvidno, da so se v
") Tu nam jc misliti v prvi vrsti na goro Osolnik, kjer je še sedaj meja med Loško in Sorsko faro.
5") Cfr. listino z dne 10. aprila 1004. (Schumi, Urkb., I, 23, št. 14.) S7) Das Ilerzogthum Kärnten und seine Marken, str. 51, op. 154. bb) Archiv, I, 230.
bližini sedanjih Medvod stikale meje treh gospodov. Eden je bil freisinški škof Abraham, drugi grof Wernhard in tretji pa domač plcmenitaš Pribislav.
Kar se tiče grofa Wernharda, vidimo tu, da leta 989. ni samo en grof gospodoval po kranjski zemlji, temuč vsaj dva, namreč Waltilon in Wernhard. Kranjska dežela je bila torej že takrat razkosana. Razun rcčenih dveh grofov pa so imeli ondi še drugi gospodje svojo oblast. En del zemlje je bil, kakor je že znano, v rokah freisinških škofov; nekaj zemlje pa je dobil od kralja Otona III. med 983. in 989. plcmenitaš Pribislav, o katerem lahko trdimo, da je bil slovenskega rodu. Nekateri mislijo, da je bila graščina Gorice pri Medvodah z okolico njegova lastnina *•).
O grofu Wcrnhardu ne vemo nič drugega, kakor to, da jc imel leta 989. v bližini sedanjih Medvod svoja posestva. Mi ne vemo o njem, kake rodovine je bil in kje je bil doma. Čim manj zgodovinskih podatkov imamo o kaki osebi, tem več hipotez se včasi potem o njej naredi. Tako mislijo nekateri, da je imel ta Wernhard v Kranju svoj sedež, drugi pravijo, da na Šmarni gori, tretji pa, da na ljubljanskem gradu. Vse te trditve niso piškavega oreha vredne. Rajši recimo, da o tem nič pravega ne vemo.
Tudi nikakor ne morem Schumi-juli0) pritrditi, da ta grof Wernhard, ki je imel svoja posestva na Kranjskem ter živel okoli 989., potem grof Werihen, ki je leta 1001. dobil od cesarja Otona III. polovico Gorice in Solkana, ter grof Wecellin, ki je imel svoga posestva v Istri ter še leta 1040. živel, so bili ena in ista oseba. Ko bi bil Schumi vsaj trdil, da so bili bratje! Iz tega, da so bili vsi trije grofje in so se njih imena precej enako glasila, še ne sledi, da so bili vsi trije tudi samo eno telo in ena duša. Tudi se jc treba ozirati na to, da med 989. in 1040. je 51 let. Kombinacije, hipoteze
•*) Schumi, Archiv, I, 114; Koblar v Izvcstjih Muz. društva, I, 58. "»j Archiv, I, 118.
in trditve raznih pisateljev o tej ali drugi zgodovinski osebi brez prave podlage nimajo nikakršne vrednosti. In vendar je mnogo zgodovinarjev (?), kateri ljudi, ki se v svojem življenju med seboj najbrže še poznali niso, spravljajo v najožjo medsebojno sorodstvo in svaščino.
To so tedaj razne zgodovinske črtice, ki pojasnjujejo kakovost kranjske dežele pred letom iooo po Kr. Za poznejša stoletja pa imamo čedalje več listin in drugih zgodovinskih virov, iz katerih lahko za razne dobe napravimo boljšo sliko o tej deželi, kakor je bilo to mogoče za opisani čas.
Dolničarjeva ljubljanska kronika od 1. 1660
do 1. 1718.
PriobCuje V. Steska.
K najzanimivejšim delom dr. J. Gregorija Dolničarja spada njegova ljubljanska kronika od 1. l66o.—1718. Popolni naslov se glasi: »Annales Urbis Labacensis, Metropolis Inclyti Ducatus Carnioliae, das ist, Jahrs-Geschichten der fürstl. Haupt Statt Laybach. Von Anno 1660, biss 1700. Dann continuiret von Anno 1700 biss i7 .. durch Johann Gregor Thalnitscher, v. Thal-berg. J. U. Dris.«
V uvodu piše Dolničar: »Da sc je v tem potekajočem veku vsestransko povzdignila veda, zlasti zgodovina, mi ni treba dokazovati, saj vidimo, da so nastopili ne le v tujih deželah, ampak tudi v naši ljubi domovini Homeri in Liviji, ki se niso bali ne truda ne troškov, da ne bi bili preiskavah k svoji nesmrtni slavi vsega in oteli žrelu pozabljivosti vse, kar je spomina vredno. Tiskana dela Schocnlebnova in Valvasorjeva to spričujejo. Oče zgodovinarja Schoenlebna, ljubljanski župan, je zupustil rokopise z naslovom: »Laybacherische Jahrsgeschichten vor und nach Christi Gcburth biss 1660 Jahr.« To mi je dalo povod, da nadaljujem te zgodbe od imenovanega leta dalje. Trudil sem se, ko sem zbiral gradivo, vender priznavam, da
sem marsikaj prezrl, kar imajo samostani spisanega, a tudi jaz imam mnogo rečij, katerih oni nimajo.
Dva človeka si nista popolnoma enaka, ampak po onem reku: trahit sua quemque voluptas, ima vsak veselje do kake posebne stvari. Mene vleče neka sila k zgodovinskemu delu in temu posvečujem svoj čas, ki mi ostaja po vsakdanjem stanovskem opravilu. Vem, da bodo drugi domoljubi nadaljevali točneje in obširneje, kar sem pričel.«
V tej kroniki se ozira Dolničar zlasti na državni in verski razvoj, na veselice, na znamenite zgradbe, vremenske spremembe, na rodovitost polja, na spomina vredne dogodke, na rojstvo in smrt imenitnih oseb.
Res je, da so dogodki le kratko označeni, vender je ta kronika poučna, ker je natančna podoba tedanjega življenja ljubljanskega in ker kaže napredek v nabožnem in znanstvenem življenju. Tu bereš o akademiji Operosorum in Philo-Harmoni-corum, česar drugje ni najti, tu izveš podatke o metereologiji, ki jih drugje zastonj iščeš.
Ta rokopis, ki je nemški pisan, so izrabljali že nekateri zgodovinarji, zlasti prof. Richter. Tu naj sledi ves v slovenščini:
Joannis Grcgorii Thalnitschai Camioli Labaccnsis Annales Urbis Labaccnsis i66u—i~joo.
1660.
24. aprila so sklenili mir naš cesar, Poljsko in Švedsko; 22. junija so zato obhajali slovesni Te Deum, 36 topov je oddalo po tri salve in istotako 80 dvocevk.
Julij. Postavili so kameniti vodnjak na trgu.
V začetku julija je dospel v Ljubljano brat cesarice vdove, vojvoda Mantovanski.
11. februarija je došel polkovnik Ariczago s svojim kira-sirskim polkom iz Milana in se nastanil v Magajnovi hiši.
24. julija. Turki so pričeli oblegati Vel. Varadin. Cesarjevo pismo naznanja, da bo sam sprejemal poklonstvo. Stanovi so pričeli pripravljati za svečan vsprejem.
4- septembra. Deželni glavar Volk Engelbert Auersperg je odšel v Tržič cesarju naproti.
6. septembra je dospel v Ljubljano knez J. Bajkart Auersperg.
J. septembra sta došla kneza Vencel Lobkovic in Hanibal (ionzaga, opoldne pa cesar z nadvojvodo (Viljemom) v spremstvu apostolskega nuncija, španskega in benečanskega poslanika. Ko je cesar v stolnici vsprejel višjo duhovščino in ko so odpeli Te Deum, se je nastanil v škofovskem dvorcu. Zvečer je bilo mesto razsvetljeno.
8. septembra se je udeležil pobožnosti v stolnici. Deželni glavar ga je razveselil z laško opero in ga potem peljal na vrt.
g. septembra jc bil deželni zbor radi poklonstva. Popoldne si je ogledal cesar Aucrspergov vrt in šel k laški operi v igrišče (Ballhaus).
i o. septembra je odšel cesar na mali ladiji na jelenji lov, potem k pobožnosti na čast sv. Nikolaju Tolentinskemu pri diskalceatih. Popoldne se jc peljal na sprehod.
11. septembra. Dopoldne sta se cesar in nadvojvoda razveseljevala s tičjim lovom.
12. septembra je bila pri jezuitih predstava.
13. septembra jc vsprejel cesar poklonstvo.
15. septembra se je odpeljal cesar na krasni ladiji v Gorico, nadvojvoda pa je ostal tu.
17. septembra je nastal vsled nepazljivosti na Starem trgu, kjer je sedaj cerkev sv. Florijana, ogenj, ki je upelil 14 hiš.
4. oktobra se je povrnil cesar, nadvojvoda se mu je peljal naproti. Zvečer je bila razsvetljava.
5. oktobra so prenesli svetinje sv. Percgrine; cesar se jc udeležil sprevoda.
5. in 6. oktobra so bile avdijenec.
8. oktobra se je popoldne cesar poslovil.
1661.
To leto je napravil grof Zrinjski Turkom mnogo škode. Nasproti Kanižije sezidal drugo trdnjavo, imenovani Novi Zrinj, da bi tako zabranil Kanižanov napade.
Grof V. E. Auersperg, deželni glavar kranjski, je odšel na Dunaj na cesarske posvete.
V marcu so vzeli mesto Münster.
V maju je odposlal cesar vojsko proti na novo postavljenemu knezu sedmograškemu Kemini Janoš, ki se je zvezal s Turki.
30. avgusta je odšel proti Radgoni podpolkovnik Erdtman s tu nastanjeno kompanijo Piccolominijevega polka radi Turkov. Ko je spremljal g. Rambschissel ritmojstra Cordona do Mengša, ga je pozval njegov poročnik na dvoboj, kateremu se je kot plemenit vojak odzval in ga s samokresom ustrelil.
1662.
7. (marca?) je prišel naddvornik Sulzbach. Deželni glavar ga je knežje pogostil.
Ob upraviteljstvu grofa V. E. Auersperga je tu vse srečno
cvelo.
April. Plemeniti mladeniči so napravili dirko pred kapucinskim samostanom.
Maj. V deželni hiši so igrali nemški igralci.
Julij. Razpor in prepir v Krakovem in Trnovem. Na mostu je bilo mnogo ranjenih.
November. Vlahi, ki so bili prej na Turškem, so se naselili pri Pletrijah in ustanovili novo vas.
December. Radi visokega snega je bilo drago žito in drva.
1663.
8. februarija je tu umrl Janez baron Črnomaljski, zastavo-noseč in komendator n. vit. reda. Postavili so mu lep spomenik.
Državni zbor v Regensburgu je bil radi preteče turške nevarnosti.
11, junija 1663 sta odšla dva kneza Eggenberg z materjo rojeno Brandenburg-Culmbach v Gradec. Spremljevalo jih je mnogo plemenitnikov.
13- junija ju došel iz Rima kapucinski general in je 18. junija odpotoval.
Grof Nikolaj Zrinjski je vdrl s 13.000 vojniki na Turško in se srečno povrnil z velikim plenom.
Julij. Nabirali so na Hrvaškem vojake, ker seje Turek hotel polastiti trdnjave Novi Zrinj. Zrinski pa se je zarotil, da rajši umrje, kakor da bi zapustil Zrinj. Sam ostane v trdnjavi, brat se bo pa zunaj boril s Turki.
To leto so se zbrali deželni vitezi radi pregledovanja.
24. septembra so se Turki polastili Novega gradu (Neu-häusel) na Ogerskem.
To leto je padlo toliko snega, da že od pamtiveka ne toliko.
1664.
28. februarija je videl na Vrhniki kapucinski provincijal s šestimi kapucini čuden pojav na solncu. (Glej Ortel. rediv. de reb. Hung. fol. 306).
April. Mesto ljubljansko je postavilo v teh vojnih stiskah lep kip žalostne M. B. ob stolnici.
iG. aprila je bil Ferdinand grof Porzia povzdignjen v kneza.
Mnogo francoskih vojakov je šlo tu skozi; poslal jih je kralj našemu cesarju na Ogersko na pomoč.
28. aprila oblegajo Kanižo, pa jo kmalu zapuste.
Junij. Turki so se polastili Novega Zrinja.
1. avgusta slavna zmaga nad Turki pri sv. Gothardu. Kmalu potem mir.
1665.
5. avgusta ponoči je nenadoma zapal sneg.
9. avgusta je toča polje potolkla in vse uničila.
2. oktobra je dospel osebno cesar k poklonstvu po smrti nadvojvode Sigmunda Tirolskega.
To leto so sezidali trdnjavo I.eopoldovo mesto na meji
1666.
9- februarija jc umrl Janez Jakob baron Prankh, komen-dator nemškega reda v Ljubljani, Metliki in Črnomlju, višji stotnik v Karlovcu.
Dokler je na potu cesarjeva nevesta Margareta iz Španije, molijo pri jezuitih pred izpostavljenim presv. R. Telesom za srečno potovanje.
i. septembra je bil povišan Filip grof Croy v kneza.
23. novembra je došla ob slovesnem vsprejemu cesarjeva nevesta Margareta Terezija na Dunaj.
1667.
April. Mnogo vojakov je skozi potovalo na Laško, ker jih je cesar poslal Benečanom na pomoč proti Turkom na Kandiji.
Miij. Ludovik XIV., francoski kralj, je napal Nizozemsko. Cesar se je izjavil, da bo pomagal Španiji.
1668.
Januarij. Cesarski grad na Dunaju je skoro ves pogorel. Velika škoda.
Februarij. Veliko ognjeno znamenje se je prikazalo na nočnem nebu in trajalo IO dnij, da so se vsi čudili.
Umrl je grof Ilerbard Auersperg, general v Karlovcu, v v 55. letu svoje starosti.
Julij. Cesar je zopet poslal vojnike skozi naše mesto Benečanom na pomoč, da jih rešijo turškega obleganja na Kandiji.
I 2. avgusta je umrl Konrad baron Ruessenstein, ustanovnik avguštinske cerkve v Ljubljani, ki ga je stala IOO.OOO gld. Pokopali so ga v loretski kapeli.
15. oktobra je umrl Krištof Hartman grof Schallenburg, vitez nemškega reda in tukajšnji komendator.
1669.
Februarij. Plemstvo se je razveseljevalo s posebno lepo vožnjo s sanmi. Igrali so lepo igro.
April. Pričeli so stanovi zidati lepo kapelo pri sv. Jakobu na čast indijskemu apostolu sv. Frančišku. Olepšana je z izbornim štukom in kupola krita z bakrom.
Maj. Meščane vežba neprestano v orožju pod Turnom poročnik, ki je več let služil Benečanom na Kandiji.
S pogodbo so dobili Turki Kandijo.
I. septembra smo čutili hud potres, ki jc pa bil brez škode. — Ko so se meščani doslej posamič vadili v orožju, so oklicali skupno vajo, ki se je izvrstno obnesla, ker je hotel vsak stotnik drugega prekositi.
29. decembra smo zopet čutili potres.
1070.
Marcij. Zrušila se jc okoli poldne velika utrdba, sezidana iz rezanega kamena, proti kapucinskemu samostanu.
4. februarija so pregnali na Dunaju vse Jude po javnem cesarskem oklicu.
Ta mesec se jc pričela zarota grofov Nadažda, Zrinjskcga, Frankopana in Tattcnbacha proti cesarju.
April. V Ljubljano je prišel grof Frankopan in si vse ogledal; vozil se je pogostoma, toda sam, na izprehod. Ni bil tu nad 3 dni. Njemu bi morala neki dežela pripasti po delitvi.
November. Ko so zasledili zaroto, je vse bežalo s Hrvaškega k nam.
1671.
10. aprila je bil poklican Volk Kngelb. grof Auersperg, deželni glavar, na Dunaj, da se udeleži kot cesarski svetnik obsodbe Nadaždove.
30. aprila so obglavili na Dunaju grofa Nadažda v mestni hiši, grofa Zrinjskcga in Frankopana v Dunajskem Novem Mestu, 22. nov. pa grofa Tattenbacha v mestni hiši v Gradcu.
Kanonizacijo sv. Frančiška Borgia so praznovali pri sv. Jakobu z osemdnevno pobožnostjo in veliko slovesnostjo.
1672.
April. Na Starem trgu, kjer je bil nastal 1. 1660. ogenj, so pričeli z darovi zidati novo cerkev na čast sv. Florijanu, patronu zoper ogenj. Temeljni kamen je vložil knezoškof Jožef.
6. aprila so Francozi napovedali vojsko Španjcem.
18. julija je nastala zvečer ob 9Ü1 huda nevihta, ki jc s korenino vred podrla veliko lipo za stolnico in jo vrgla proti glavni ulici.
1678.
12. marca. Rimska cesarica Margareta Terezija, španjska kraljičina, je umrla vsled prehlajenja. Rojena je bila 12. julija 1. 1651.
April. Vročinska bolezen je besnela in koze so pomorile mnogo otrok.
28. aprila je zjutraj ob 7 ih umrl deželni glavar Volk Engelbert Auersperg, tajni svetnik; pokopali so ga v kapelici sv. Antona.
29. maja so pri 00. frančiškanih v njegov spomin sredi cerkve postavili 53 čevljev (?) visok mrtvaški oder, in ga okrasili s posrebrenimi kipi in neštevilnimi plamenicami in lučmi.
15. septembra se je poročil cesar v Gradcu s Klavdijo Felicito s Tirolskega.
1674.
14. februarija je cesar zaprl pl. Fürstenberga. 17. marca jc napovedala Francija vojsko. Knez Janez Seifrid Eggenberg je bil imenovan od cesarja za deželnega glavarja.
20. maja so bili ljubljanski odposlanci zaslišani pri eksc. grofu Würzburgu, dvornem kancelarju v Gradcu.
21. maja je imenovani dvorni kancelar grofa Adama Ursina Blagay-a vmestil za dež. vicedoma.
1675.
Maj. Ker je cesar izvolil sv. Jožefa za patrona svojih dednih dežel, je bila slovesnost tu v cerkvi sv. Jožefa, kjer je pridigal Schönlcben.
V aprilu sta dve kompaniji skozi peljali 41 predikantov z Ogerskega, prišli bodo neki na galeje.
Podaljšali so stolnico v koru.
Julij. Na cesarjevo dovoljenje so Španjci nabirali vojake in jih poslali v Sicilijo.
1676.
18. marcija je umrla druga soproga cesarjeva, Klavdija Felicita. Rojena jc bila 30. maja 1653.
Junija je nastal ogenj blizu avguštinskega samostana pri špitalskih vratih in vpepelil okoli 30 hiš. Duhovniki so s Pre-svetim ljudem prigovarjali k rešitvi.
14. decembra se je cesar tretjič oženil z Fleonoro voj-vodinjo Neuburško.
1677.
11. maja. Konferencija v Nymwcgenu med Francozi, Holandci in drugimi udeležniki, da se sklene mir, ki se je pa določil šele drugo leto.
V Žužemberku je umrl knez Bajkart Auersperg, višji dvornik dveh cesarjev; prenesli so ga semkaj in pokopali v kapeli sv. Antona pri 00. frančiškanih. Pil je znamenit mož.
1678.
12. januarija je bila seja deželnega zbora.
31. januarija. V nedavno zbrani kapitulski seji 00. kapu-cinov izvoljeni odposlanci k glavnemu kapitulu v Rim so se večinoma danes poslovili.
15. februarija se je vršila v gradu Ilerbersteinskem poroka kneza Ferdinanda Auersperga z grofico Marijo Ano Herberstein, hčerjo grofa Maksimilijana, deželnega glavarja na
Štajerskem. Poročil ju je prost Sigmund Krištof grof Herberstein. . . febr. sta slovesno dospela semkaj knežja poročenca.
26. julija se je rodil nadvojvoda Jožef Jakob Ignacij Janez Evstahij opolnoči na Dunaju.
September. Radi srečnega poroda je bil v stolnici slovesni »Te Deutn«. Na gradu so s topovi streljali; mesto je bilo razsvetljeno do polnoči, in so se vršile razne slovesnosti z brenkanjem na strune in javnimi pojedinami.
1679.
26. januarija so sklenili mir naš cesar in kralja francoski in švedski.
6., 7. in 9. februarija se je visoko plemstvo tu razveseljevalo z veselicami, s plesom, dragoceno maškarado in vožnjo na saneh. Sanij je bilo 42 ; na čelu se je vozil knez Jan. Seifrid Eggenberg, deželni glavar kranjski.
September. Na Dunaju je pričela razsajati kuga in je baje umrlo 50.000 ljudij. Cesar se je z dvorom umaknil o pravem času v Prago.
Da bi se obranili tega zla, so deželni stanovi zavarovali mejo, ladije na Savi odpravili, prepovedali prepeljavanje in vse zastražili. Mesto je vzdržavalo strogo stražo pri vratih in v predmestjih, in če je kdo prihajal iz sumljivega kraja, so ga poslali v lazaret, da je prestal karanteno.
Duhovska gosposka je zaukazala sprevode in izpostavljanje sv. R. Telesa vsak teden v sedmih glavnih cerkvah ljubljanskih, v stolnici, pri jezuitih, pri frančiškanih, avguštincih, kapucinih, diskalceatih in klarisah.
1680.
Precej začetkom leta se je občutilo gorje, ker se je pojavila nesrečna kuga pri usmiljenih bratih na Dunaju.
Februarij. Iz omenjenega vzroka so tu opustili o pustnem času vse veselice, maškarade in godbo, da bi potolažili Boga.
Pripomniti moramo, da so prav ob tem žalnem času ustanovili diskalceati bratovščino Jezusa, Marije in Jožefa z velikim pridom ob navdušenju ljudstva.
Marcij. Položili so temelj na jezuitskem pokopališču dragocenemu kipu Brezmadežnega Spočetja M. D., ki bi se bil moral na zaobljubo deželnih stanov postaviti že 1. 1663. Spomenik je težak baje 16.000 funtov. Napis je sestavil J. Ludovik Schoenleben, drugo skrb je prevzel J. Bajkart Valvasor, baron, ki je dal steber izklesati ne daleč od Save pri Kranjski Gori in kip izdelati nekemu umetniku v Solnogradu, vliti pa v Prulah.
30. marca. Umrl je Kberhard Leopold Ursini grof Blagay, prej deželni vicedom, potem deželni upravitelj (L. Verwalter) kranjski. Drugi dan so ga v rakev položili v stolnici brez posebnih slovcsnostij. Pri mrliškem opravilu je govoril prav lepo kapucin o. Amand po reku: Homo quidam nobilis abiit in regionem longinquam,
Leto je bilo nenavadno plodno vina in žita.
27. dec. smo prvič zagledali strašno repatico, ki smo jo potem ves mesec opazovali.
1681.
i. januarija. Deželni stanovi so ustavili radi kuge in preteče vojske poštno zvezo s Karlovcem.
Februar. Ob pustnem času so prenehale vse veselice in maškarade radi preteče kuge, zato pa so se uvedle pobožnosti.
Ne samo mesto, ampak tudi deželna meja je zavarovana z dvojno stražo, ki ne pusti nikogar noter brez spričevala, posebno ker razsaja v vseh sosednjih deželah strašna kuga, katere nas Bog varuj, na Štajerskem, Koroškem in Hrvaškem.
4. aprila. Veliki petek so nosili pri slavnoznanem kapucinskem sprevodu milostni kip N. lj. Gospe od krvi, da bi se obranili grozovite morilke kuge, ki povsodi razsaja.
V tukajšnjem kolegiju je o. Ivankovič, profesor modro-slovja, predaval logiko.
11. aprila se je vrnil cesar na Dunaj, od koder se je bil umaknil radi kuge.
30. septembra. Francoski kralj je vzel Strassburg.
13. okt. je umrl Janez Ilerbart grof Kazianer iz Kazen-steina, Nj. Vel. tajni svetnik, komornik in deželni oskrbnik (L. Verweser) kranjski, deželni glavar goriški; bil je velik duh in izreden človek. Drugi dan so ga prenesli na njegovo graščino Kazenstein in ondi pokopali.
15. oktobra je umrl znameniti zgodovinar Jan. Ludovik Schocnlebcn, doktor bogoslovja, bivši stolni dekan ljubljanski, arhidijakon dolenjski, v 63. letu. Pokopali so ga drugi dan ob obilni udeležbi vseh deželjanov v križni kapeli pri sv. Jakobu.
. . novembra so praznovali slovesno mrtvaško opravilo za njegovo dušo. Govoril je imenitni p. Gelb, jezuit. V svojem življenju je Schocnlebcn spisal 37 znamenitih del.
29. novembra so v Sopronju kronali rimsko cesarico Fleonoro za kraljico ogersko.
Decembra. Grof Tökheli sc je proslavil in si pridobil veliko pristašev.
1682.
I. januarija. Gorka zima, drevje poganja, cvetice, na pr. narcisi in druge, se prikazujejo.
15. marca. Pričel se je jubilej in jc trajal 14 dnij. Obiskati je trebalo tri cerkve: stolnico, sv. Jakoba in sv. Jožefa.
18. marca so krstili v stolnici juda Levija Athias. Kumoval je knez Fggcnberg; ime so mu dali cesarjevo: Leopold Jožef.
6. aprila so našli lep spomenik na Forstlechnerjevem vrtu v Gradišču (Burgstall). Moral je biti preje tu mavzolej.
9. aprila. Ker se Turek oborožujc, da bi pomagal upornim Ogrom, so nabirali vojake v dednih deželah, in sicer stotnik baron Lewcnbuig za cesarja in pl. Edling za ljudovlado (beneško).
2. maja so s trobentami preklicali goldinarje. Trije polki pridejo na Dolenjsko.
21. maja. Vedno dohajajo poročila, da se Turek giblje na hrvaški meji.
14. junija. Zopet pobožnost v sedmih glavnih cerkvah radi preteče kuge z izpostavljenim presvetim R. T. — G. pl. Grafthain in drugovi so napravili steklarno na Rakovniku.
18. junija je 40. provincijalni kapitul kapucinski izvolil za provincijala o. Amanda.
5. julija je bil v stolnici »Te Deum« radi rojstva cesarjeviča Leopolda. Meščani so se praznično opravili; ves dan so streljali na gradu in v mestu, do polnoči so razsvetljevali mesto, v knežjem dvorcu, na deželni in mestni hiši so gorele pla-menice.
6. julija. Knez Eggenberg jc vmestil grofa Gallenberga za deželnega upravitelja.
14. julija je bila praska med dijaki in meščani; ti so hoteli napasti dijaško semenišče.
15. julija. Beneška ljudovlada, ki je tu nabirala vojake po stotniku Montanara, jc razpustila 60 mož iz strahu pred kugo.
16. julija so odposlanci popisali ljubljanske prebivavce.
17. julija. V Savi se je potopila ladija in neki kapucin je
utonil.
16. avgusta je bila velika procesija v mestu radi kužne nevarnosti. Nosili so kip krvave M. B.
30. avgusta se je prikazala repatica.
10. septembra. Beguni iz Hrvaške so nastanjeni v lazaretu.
19. septembra so tu skozi peljali leva z Malte na Dunaj. 12. oktobra.  80 vojakov je  nabral polkovnik Gonzaga.
Nabor se nadaljuje.
12. decembra so razglasili turški davek po 1%.
24. decembra. Kompanija Strassoldovega polka se je tu nastanila; prišlo jih bo neki še osem.
1683.
28. februarija je umrl po štiridnevni bolezni ljubljanski škof grof Rabata. V veliki dvorani je ležal na odru. i. marca so ga položili v lastno rakev. Izvrstno je pridigoval jezuit o. Gelb.
2. aprila je g. Fabijanič popravil pot proti Rakovniku in obsadil z drevjem. Ko so kopali, so odkrili v zemlji spomenik, iz česar se da sklepati, da je bilo tu nekdaj judovsko pokopališče.
4. julija jc šla velika procesija vseh stanov k sv. Roku v Dravlje zahvalit se Bogu, da je Ljubljano in vso deželo obvaroval strašne kuge, ki je več let razsajala v sosednjih deželah.
15. julija je izostala pošta z Dunaja; culi smo pa, da oblega Turek prestolnico z neizmerno množico. Novice so se odslej tu tiskale.
6. avgusta. Ko so se deželni stanovi odločili, da pošljejo na prošnjo Štajercev pomoč na mejo, se je tu zbralo 700 mož, ki jih je vodil 400 baron J. Bajkart Valvasor na Štajersko, g. Schwab pa 300 na Dolenjsko.
22. avgusta. Nekega Dubrovničana, katerega so sumili, da je ogleduh in rojen Turek, so zaprli na gradu. Pet tednov je bil tu in se vselej razveselil, če je slišal za nas neugodna poročila.
18. septembra je došlo daljše poročilo, da so naši 12. septembra Dunaj srečno oprostili in Turka pregnali.
26. septembra se je pričel jubilej za srečen uspeh cesarskega orožja; za obisk so bile določene te tri cerkve: stolnica, sv. Peter in sv. Mihael pri klarisah.
24. oktobra je bil »Te Deum« v stolnici za srečno opro-ščenje Dunaja. P. Lazari je izvrstno pridigal. Ves dan nisi slišal drugega kakor strele z grada in iz privatnih hiš.
Prav ta dan, ko so se ljudje najbolj veselili, je prišel popoldne ob štirih imenitni, pobožni p. Marko Avinijanec, kapucin; tu je bil tri dni in je mnogim bolnikom pomagal.
i. novembra so se vrnili na Štajersko poslani vojaki; predstavili so se deželnemu upravitelju in se razšli.
16. decembra. Novi knezoškof je došel in imel slovesen
vhod.
1684.
g. januarija je bila strašno mrzla zima, kakršne se nihče ni spominjal. Mnogo potnikov so mrtvih našli ob cestah ; mnogo živeža se je pokvarilo.
12. januarija. Deželni zbor. Pri deželnem upravitelju grofu Gallenbergu je bil obed.
20. januarija se je odpeljal škof v Gorico, da bi vmestil grofa Seifrida Dietrichsteina za deželnega glavarja, kar se jc zgodilo 24. januarija; 28. januarija se je povrnil v Ljubljano.
6. februarija je bil knezoškof Sigmund Krištof vmeščen in špirit, et temporalibus. Povabljeni so bili na obed kneza Auersperg in Eggenberg, vicedom grof Gallenberg, deželni maršal grof Barbo, opat stiski, stolni prost, kanonik Rosseti, baroni Brenner, De Leo (Oberburg), Valvasor, Leuenburg, Engclshaus in g. Fabianič.
20. februarija. Obnova pobožnosti v sedmih glavnih cerkvah zoper Turka. Začetek v stolnici.
19. marca so dali ob sedmih zjutraj in zvečer v stolnici, na gradu, pri jezuitih in pri sv. Petru znamenje z zvonom, da bi vsak pokleknil in pet očenašev in češčenamarij izmolil za rešitev pred Turki. Moli se, dokler traja vojska.
i. maja. V stolnici so obhajali infulacijo knezoškofovo vpričo treh infuliranih dostojanstvenikov, škofa senjskega in enega ogerskega in stiškega prelata. Meščani so streljali s puškami in topovi. NB. Bil je škofov god.
29. maja. Knezoškof je bil pri jezuitih na obedu in se je udeležil njemu na čast prirejene igre.
18. julija so semkaj pripeljali od vel. vojvode florentin-skega cesarju prodanih tisoč centov smodnika in ga shranili v smodniškem stolpu. (Dalje prihodnjič.)
„Kraynska kroneka" p. Marka Pohlina.
Priobčil P. pl. Radios po rokopisu c. kr. dvorne knjižnice na Dunaju.
Naj tudi kdo p. Marka Pohlina manj ugodno presoja kot slovenskega pisatelja, ceniti ga moramo zaradi tega, ker je v svojem rokopisnem delu, skranjenem v c. kr. licejski knjižnici v Ljubljani in izdanem od Zgodovinskega društva za Kranjsko, nabral in zapustil nam važno zbirko bibliografičnih notic o Kranjski, ki bodo poznejim preiskovalcem služile v dober pomoček.
Zanimiv je tudi drugi zgodovinski rokopis iz njegove roke, katetega hrani c. kr. dvorna knjižnica na Dunaju. Po prijaznosti predstojništva knjižnice sem rokopis dobil v Ljubljano, da sem ga porabil za ta sestavek.
Pohlin je začel spisovati obširno zgodovinsko delo, le škoda, da spis ne sega dalje, kakor do leta 54 po Kr. Naj podam tU najprej predgovora k prvemu in drugemu delu, potem pa iz obeh delov tiste odstavke, ki se tičejo slovenske starine na Kranjskem iz predrimske in rimske dobe. Te notice nam kažejo namen, katerega je imel pisatelj pri sestavljanju svojega dela.
Rokopis hrani, kakor rečeno, c. kr. dvorna knjižnica na Dunaju in ima signaturo 7753 (582). Na notranji strani sprednjih platnic stoji opazka: Emptus ab antiquario florcnis 2. 24 die 14. Jan. 1827.
Prvi del rokopisa sega od stvarjenja sveta ali od leta 4052 pr. Kr. rojstvom do prvega leta pr. Krist. in obsega liste i —124 incl. Drugi del pa gre dalje do 1. 54 incl. po Kr. in sicer na listih 126—143. Na listu 143/b, kjer rokopis neha, se čita spodaj na desni strani »V 55 1.«, kar dokazuje, da je bil rokopis v resnici obširneji, ali pa, da jc pisatelj vsaj namen imel, spis nadaljevati. Jaz sem prvega mnenja.
Kraynska | Kroneka | kratkega popisuvanja usc fhlat spomina Uredneh rezhy, | katire | so se kedej na Slavonski Kraynski fcmli, j inu I Njeneh pokrajnah, | ali | szer kje dergi h' gorijemanju,
3
inu pridu teh Kraynzov | od sazhetka tega svejta pergodile; susebnu Krayskem | rojakam fa lubu j popisana I od Z. P. Marka od S. Antona Paduanskega is Ordna | teli boseh Augushti-narjov, per S. Jolhcfu na velikch ze-ftah v' Lublani ncdol-skega Pridegarja, v lejtu | 1770.
Na zadnji strani naslovnega lista so verzi: Hiftoriam facile eft legere, ac pernosccre lcctrun;
Scriberc at historiam non itidem facile. Qui mihi non credit; faciat licet ipse periclum: Mox fuerit ftudiis aequior ille meis.
Na tretji strani stoji:
Predgovor Na poshtenc Kraynzc. Kolkerkatkol sem jeft kakcrshncga Kraynskega Pisarja bugve, katirc niso ble kraynsku pisane, v' roke dobil, sem uselej milu fdihncl rekozh: sakaj nek ne po Kraynsku? Ste si le vi Kraynzi I zel toku flo med sabo navoshlivi, de dela svoje glave, inu uzhenufte rajshi Ncmzam, inu Latinzam, katirem se takeh bukuv namanka, ked svojem femläkam, katiri shafti drugega jedka, koker Kraynskega nafaftopejo, pervoshete ? Beli blu drugem ptujem, inu nafnanem bel, ked domäzhem treba vedeti: kaj se je kedej na Kraynski femli godilu? Odkod so ti narpervi ludji lesem na Slavensku prishli ? koku po leteh krayeh se resproftili? kaj se je hvale urednega od nckedej na leti plati morja, po nasheh dushelah pozhcjnalu, delalu, inu dopernashalu? — Katir nafnan zhlovek, kader be skus nasho rojftno dufliclo shl, be lohka na take mislc fapadl, de be menil: de ti dusheli ni mozh pridnega zhloveka roditi, ke njemu tukej nchzhc nezh navc od tega mejfta, ali terga, kjer je na svejt prishl, od tega pojla, od nogradov, od worshtov, inu planin, od rude terdega jekla, fhelefnega vovka, inu fhivega srebra, od jifera, inu morja, inu takeh rezhy svoje dufhclc nezh, zhiflu nezh! povedati, katira se vonder koker katirabodi druga dufhela,  zhc nc vezh, saj tolkajn shtemati fna, de jc
tudi svoje na vojski, koker doma: v' uzhenufti, koker v' scrzh-nufli zel mozhnu refglaserie mofhe v' sebi imela. —• O de bi Kraynzi drugeh bel, koker sami svojeh nazhislali I de be zel toku flo po leshki hvali, samuzh, inu la tolkajn vezh po pridu, inu slavi svoje rojflne dufhele nahrepeneli 1
Te, inu take arrezhy so mene pergajnale, inu premogle, lete bugve: Kroneka, ali spomin usehzhiherneh zhasov teh sla-vitneh Kraynzov, inu Kraynske dufhele od fazhetka svejta noter da sedanega dne (doklej bo Buh mene fhiveti puftil) pellati, inu popisati. Tsevo.de I sem jeft zhasi, kader se skus dolgu lejt v' stareh buqvah od Kraynzov, ali Slavcnzov, itdr nezh na-najde, druge rezhy v' mejs poftavel; al tU ni zel toku noter-usilcnu, kc se skafhc, de od takeh ludy, krajov, ali rezhy je merski kaj prida, saj s' zhasama v' Kraynsko dufhclo dashlu; fatu pak nima nobedn meniti, de v' tehifteh zhaseh se ni nezh takega na Kraynskcmu godilu, temuzh ima vedeti, de se ali fapisalu ni: ali, zhe je fapisanu blu, je po nasrezhi tega ogna teh sovrafhnekov, itdr. v' nimer prcjshlu.
Moja muja, viryemite meni, ni zel taku mala bla; kc sem mogl u se s' tolkajn drugeh bukuv, katire sem zhasi she tudi prov teshku v' pefty dobil, skupfbirati. Jeft bi bil tu popi-suvanje she bulshi naredil, aku be blu njch le kaj vezh (koker sem usc, katerim je Buh fdravo pamet, inu mnogozhno umetnoft: pisma fnati dal, prov lepu inu pohlcvnu prosil, inu v'ednu prositi puftil) pod roke seglu, ter le tuiftu, kar v' svojeh hishneh, ali domazheh buquah od poprejshneh zhasov, k' zhafti njeh grashine, fare, zirqve, kloshtra, pravizc itdr. (apisanega imajo, spisanu poslati; al is fhaloftnem serzam (o de be nasmel takem lenem, ali (sam navem, koko be djal?) navoshlivcm Kraynzam) morem sam sebi k' shpotu obflati: de malukatiri, prov malokatiri I so si otli muje tolkajn ufeti, ali sc uredne fturiti, tu, kar be ne le zeli nashi rojftni dufheli, ampak she tudi posebej njim samem k' zhafti, inu hvali biti utegnilu, inu fa usc prihodne zhasc, fa nashc nuke, inu nukov nuzhczc hra-nenu oflali, meni spisanu pervoshiti.
Zhes tu se tofhcjo, ter nasliem nekdanem Kraynzam v' ozhij utikajo nashe dufhele ftarejshi Pisarji. Otrozi she fdej note drugažhi biti, koker njeh ftarshi, ter namarajo: de se bodo tudi njeh nuzhezi tofhiti, de so tudi ony porednejshi, inu fanikernejshi, ked katire bodi druge dufhele ludji bli, katire she vonder vesely, kader kaj berö, ali povedati shlishejo: koku seje nekedaj Indem na teh krayeh godil u : dobru, ali hudu; koku so se obnashali, vedli, inu fadcrfhali. Ti so njeh predneki, njeh fhlahta, rod, inu korenina bli. — Odunad posnemajo ony, koku be se tudi ony vefti imeli. .
Nafamirite meni tedej hibi moji poshteni Raymnokraynci I ampak fa dobru goriufamite, kar vam v' teh buqvah k' branju, inu vodnofti v' roke pomolim. Nagledajte na tu: kedu letu pishe. Nad tem je mahi lofhezhe; le nad tem narvezh lelhy: kaj inu koku je pisanu. Rezh yshite, ne imena. Dobru pisanje ftury dobru ime. Noben Pisar, vem jeft dobru flie fdavnej sam, she ni dadusehmal usem dapadl, unem pak, kariri se na tu nafaftopejo, katirem navoshlivoft, duh tega fupergövorjenja, ali, Huh ta ve, kaifena terpezhnoft drugazhi soditi, inu govoriti näpufty, fhc zel po nobeni zeni nekar: tok tudi jeft dapadl nabom; al nezh mejn vonder fhclim usem uftrezhi, katireh sem, inu oftanem
Ponifhne slufhabnek P. Marka od S. Antona Pad. Avgustinar Discalccat.
Na lističu, prilepljenem na 15. listu, se bere:
V 1. t. s. 2724 1328 pred X. R.
Je Pelops olympske jegre goriperpravel bil, katire je Atreus njegov syn, k' zhasti svojega ozheta poterdil, inu potem Herkules fupet na novu derfhati puftil. Koker so 4 lejta fapored pretekle, so ble lete jegre derfhane, kader so namrezh Pcloponefarji prafnek svojeh 12 Bogov te pomozhc, namrezh : B e r o n a , T o r k a, S c 1 a n a , V o d a n a , 11 r o m e k a, Belina, Slavinc, Perftine, Modrizc, Scjvinc, Ma-
rene, Sibe, katire so use skupej v' enem koilelnu molili, obhajali.
§ II. List 2l/b.
Od fazhetka Emone ali Lublanskega mejila noter da prihoda teh Celtov na Kraynsko femlo.
V lejtu tega svejta 2821. 1231 pred X. K.
Japidyarji, dokler so is Argozhavnarjami od ene narperve rodovi ne bli, so Jaibna to takrat po USeh teh krajeh navadno shpraho govorezhega lohka faftopili, ter so se puflili k' enemu takemu dobremu svjetu radi pregovoriti. Per tiifti prizhi so se tega dela prijeli, ter so fares po Jafonovi vifhi njeh poglavitni! mejftu fidati pozheli, katiremu je Jafon, katir je bil is Lmonije, ali te potem toku imenuvane Theftalye leseni prisili, tu ime Emona dal, k' vezhnemu spominu, de je on ros tukej bil, ter ludern noterdal, da imajo tu mejftu ulofhiti.
Kmalu tukej morem jeft mojch bravzov enekatire oppo-mineti: de, ke se rezhe: de Jafon je mejflu Emono fidal, 110-bedn narezhe, ali naterde, de je on tuiftu toku iffidal, koker fdej stojy (fakaj mejita narasejo toku hitru gori, koker uzhirej posejana repa, ali dans usadenu fhle) ampak se le rezhi otshe : de Jafon je ta kraj, inu viflio skafal, koku, ali kje be se imelu tu mejftu ])oftaveti, namrezh: na leti plati wrega, kjer Gra-dasheza v Lublanzo tezhe inu szer na 4 vogleh skupejskleniti, tuje: na tem prostoru, kjer fdej Krakovu lefhy, inu kar se Krifhanske grunt inu gasa use skupej klizhe; dokler na leti ftrani, koker nas viryetnu vezh Pisarjov inu v' novezh G Hacquet v' svojeh buqvah: Oryctographia Ca.rniol. poduzhy, je v temu zhasu she voda po ti niski ravnizi kje da hribov, koker enu jiferu ftala.
List 35/a
V lejtu t. s. 3314. 738 pred X. R.
V tem zhasu pride v' teh narftarejsheh kronekah ta pervu v' misle ufetje, od imena teh Kraynzov ali Karnavzov na
dejl, katireh ime se od mnogotireh pisarjev tudi na mnogotire
vifhe odvya, resklada inu uineta..........
V sedanemu jefiku se ve, kaj Kray, Kray!, od gre-kuslike besede KpaAr/g uf§t, inu Krayleftvu pomene. En druge gruntavz teh besedy mene: Kraynzi so bli koker ti na konzu svejta, ali kraju morja ftanujejozhi farodi od te besede kraj (k' zhafti, ali k' shpotu? kedu ve, reflozhiti?) ime-nuvani bli. Al use tu skupej le vonder nezh drugega ni, koker enu golu javlanje. Kedu otshe meni is uneh siveh, inu temneh zhasov tega nekdanega svejta kaj gvishnega, katiremu be se namoglu superrezhi, na dan pernefti?
Opazka na robu lista 117 a in b omenja, kako so Rimljani razdejali Metulum*), in tako le opisuje stare slovenske noše:
Al koku so se nek ftari Kraynzi oblezheni nosili be mordej kedu rad vedel. Otshem tolkajn, kolkajn se pufty is ftareh bukuv vonufeti, poftrozhi. Nekdaneh Kraynzov obleka predn so teh Rimlarjov oholuft fagledali, se napufti dergazhi, koker zel gmajn inu natirleh domishlati. Mofliji so si po svoji dolgufti en kos debelega nefarbanega, vezhdejl sivega sekna odmireli na pedy, al tolkajn kosmateh kösn odlozhili: tu skup-isshyli, lokave naftaveli, ter eno sukno ali kofhuh naredili. Ti premofhnejshi so fhe tudi lepsin is welega, zhednu oppra-ncga sekna sukne; ali is farbanem seknam preulezhene shavbe vezhdejl le zhes ramo nosili. Li na enako vifho, koker sukne is sekna, so si tudi kmetji is hodnika: gospudji is tanzhize puftili svoje srajze delati. Is enem shirokem felenu pisanem, ali is pirenzham okkovanem pašam is usena ali is eno erdezho, ali plavo pasizo is fhnor so se zhes sredo prepasuvali. Na vojsko, na svatovshno inu v' enakeh perlofhnoftah so se is eno sablo: is eno frazho, koker per sedaneh zhaseh is eno pukshezo fa pasizo, ter is eno dolgo ranto, ali sulzo v' rokah previdcli. Dva pola platna, ali mehku uftrojenega jirha so usa-
*) Stari Trg pri Ložu.
kega poscbi skupisshili ter hlazhe da peta (gospudi pak, ka-tiri so po shegi teh Rimlarjov kratke shkorneze obuvali, tudi hlazhe is sekna da kolon) dolge, katire so ked svytze is enem trakam zhes ledja prevesuvali, si delati sturili, kolkajn kosha-tejshe hlazhe je kedu nosil, tolkajn falejshe je bil dershan. Lase so si moshki ali okrog inu okrog eni she tudi zel obervij bryli, ali po lonzu na glavi okroglu ftrigli. En zir je bil, zhe je njim en zhop po zhelu doli visel. Glavo je ena kosmata kapa ali en is shtrikekov ali tudi slame kunshtnu spleden klobuk po-ktyval. Njeh obuda je bla en podplat usena, is lukenzame ob kraju, zhes njeh is lepem sekna, zhasi is fhidanem zoigam obryto nogo preneshklan. Eni so tudi lesene zokle nosili. Zhes ramo so eno torbezo ali en ronz, usak so svojo potrebo na enemu jermenu; v' rokah eno palzhezo, ali shibo dershati vajeni bli.
Stara nosha fhenskeh glav pak je bla taku ushafana. Kikle, inu janke so sa ofert tudi is enem shidanem moderzam inu prepertam is platna toku tudi en nakrishpan, okoli matu Tapet na ramah inu na konzu rokavov (per sakonskeh fa praf-nek le is zherno, per dekletah pak is erdezho, plavo ali feleno prejo) na persah is 2 ali 3 vvuzekame nataknen oshpekel (gosposke so koravde, ali flate dnarze okoli uratu nosile koker tudi en srebern te gmajn pak le) en okkovan usenat pasli imele, od katirega je na enemu jermenu en nofhiz inu kluzh od njeh skryne dolivisel. 1'overh so zhasi svoj is welcmi trakmy obshyt kofhuh, ali svojo is farbanemi trakmy obshyto jopo oblekle. Dekleta so vezhdejl, inu flafti doma, le gologlave is spledeneme kitame (fhehe ali is v' en puntek favyhnanemi: ali is eno jeglo na verhu glave fataknenemi lasmy hodile, sicer is eno partneno, dobru nabrano, is enem lepem furmani zhes sredo lozheno avba: ali tudi eno kosmato kapo: is eno is shpizame obshyto, zhasi tudi pisano pezho pokryte. Teh deklet zhelu je en is flatam obešen shapcl: njeh roke, ali perfte so perftani is enem glashovnatem ozhesam, po 2 inu 3 na enem perftu zirali. Vezh perftanov vezh shtenianja: lih toku tudi v'
kitah, de so se kite is preje, vovne, inu finde med lase uti-kuvale. Noge so v' na welii uftrojene, is jagnezhoveh kosh narejene inu oppisane shtibale: ali zhe so svoje nabrane vezhdejl erdezhe nogovize obuvale, so si tudi svoje zhernc is eno veliko erdezho faviho zhes prevufe polofhcno, zhevle natikuvale. Vezhdejl pak so mofhji koker fhene bose hodile. Pruti defhju so svoj fhivot inu obleko fhene is eno erjuho: mofhji is enem is lizhja narejenam plaijsham varuvali, da niso mokri ratali. V roki so fhenske en robz, ali ruto ne fa vsekuvati (tu tedej she ni v' navadi blu) ampak fa shtemanja volo nosile; al ki so Krajnize ohdufteh Rimlarz enkrat videle, so se tudi fdajzi po njeh shegi fvergle, ter shtuliti, inu na use vifhe fernashiti fazhele, al nezhmejn vonder se she dandanashni per usi spazheni oferti semterkje na Krajnskem na kmetjah ta ftara nekdana nosha fmirej sledyti da. V Zhargradu se eni na Theodofiovemu ftebru (Colunina Theodo(iana) *) v' taki nöshi kafhejo; na vojsko so ony svoje metere (Pila, fparos) matere imenuje S t rabo: katire so na svoje sovrafhneke metali inu fasajali.
List 12 5,/a obsega naslov druzega dela kronike in se glasi:
Druge Dejl | Kraynske | kroneke | kratkega popisuvanja use fhlat spomina uredneh | rezhy, katire so se kedej na Sla-venski Kraynski fem | Ii, inu njeneh pokrajnah: ali szer kje dergi h' gori | jemanju, inu pridu teh Kraynzov od Christus-
*) Der 61 Fuss hohe, auf allen vier Seiten mit Hieroglyphen bedeckte Obelisk von röthlichem Granit, dessen Fussgcstcll aus vier eisernen Würfeln besteht, welche auf einem viereckigen 12 Fuss hohen Marmor Sockel ruhen, auf dem in erhabener Arbeit Haupt- und Staatsactionen des die Verrichtungen der Herrschaft ausübenden Kaisers dargestellt sind. Dieser Obelisk wurde aus Ägypten über Athen nach Constantinopel gebracht und hier, nachdem er durch ein Erdbeben umgestürzt worden, unter Theodosius wieder aufgerichtet, wie die zweifache griechische und lateinische Inschrift des Sockels besagt.
Ersch. u. Gruber Allg. Encyclopädie. Bd. 19. p. 130. Anm. 31
(Hippodrom).
ovega I Rojftva notri da sedaneh zhasov pergodile, susc | bnu Kraynskem rojakam fa lubu popisane v' lejtu | 1788.
Predgovor k drugemu delu na listu 126/a se glasi:
Tu popisuvanje use sorte spomina uredneh rezhi, katire so se kedaj po letoh nasheh krajeh od fazhetka, ali ftvarjenja hvala Bogu srezhnu h' konzu perpraveli: fdej otshemo tudi lih s' toku dubrem upanjam tudi use spomina uredne rezhy od teh nasheh krajov inu pokrajn od tega milofte polnega rojftva Gospuda, inu Odreshenika nashega JEfusa Chriftusa praveti fazheti. Posehmal bomo tudi kaj vezh od nashe kraynske dufhele povedati vedeli, inu fnali; fakaj dadusehmal smo se mi le, toku rezhi: v' mraku nashe Iflorye fneshli; fakaj, zhe otshemo le enumalu nafaj fmisleti, tok se bomo vedeli spominki : koku teshku nam je doftikrat hodilu, kaj le v' eni perglihi povedati. Sam Belin nas ni bil v' ftanu is uso sonzhno svitlobo v' globozhini te ftarovine, inu nekdane pofablivofte le enukolku ressvetliti: nekar Beron is svojem narmozhneishem bliskanjem per, koker v' rogu temneh oblakeh nam le eno fhveplenko ufhgati, al posehmal fe fazhne per nas daniti, inu tolkajn blifhejshi se k' nashem zhasam perblifhuvali bomo, tolkajn sveitlejshe nam bo svitloba verh nasheh glav gorishla, inu tolkajn lepshi sejala. Al de be se mojem Bravzam tu popisuvanje napermersilu: ali per temu branju nafttofhilu, otshem tu prihodnu popisuvanje v' Sekula, ali v' lluredne zhase ref-dcliti, rajmno na tako vifho koker sem dadusehmal lejta od Stvarjenja tega svejta po Salianovemu zhislanju: tok bom posehmal od Chriftusovega rojftva tega gmain Xtyanskega shte-venja teh lejt, po zhisluvanju Dionysya Exigua, deslih se je fa 4 lejta nakrifhem prerajtal, vezh drugem fmotnavam se vogniti, shtol inu poftavlal. Torej je
Ta perve fturedne zhas Ali
V' i. lejtu po Xtusovemii rojftvu Pega Svejta 4066
Po Dionyfiovemu zhisluvanju        Po Salianovemu zhisluvanju.
V drugem delu se čita na listu 134/6—135/a: V 33 1. po X. R. 4089 tega svejta.
Po zrli Judovski dufheli je luzh te prave vire skus te Apoftlnc zhes dalej bel svojo svitlobo dajala. Nasha Kraynska düfhela je le she frnirej v' temnotah te slepe ajdovshne tizhala, ter je slepe malike fa Bogove molila. Rimski oblaftniki so tudi dobru fnali te fadoblene dufhele v' svoji Boguflufhnofti inu skus Boguslufhnoft v' svoji oblafli inu podlofhnofti obderfhati; fakaj, de je Boguslufhnoft med usem zhloveshkem dyanjam tu narimenitnejshe dyanje, na katiremu toku dobru srezha slehernega zhloveka posebej, koker z§le soseske inu dufhele ftojy, tu so fhe tudi zel Ajdji sposnali. Bres Bofhje slufhbe se ni blu zhloveshkega faroda na svejti, deslih so svoje Bogove slabu inu skus pohujshlivu faderfhanje zaftili inu molili. Al kaj zhuda ? ke je use zel toku goftu temnu okoli serza teh ludy obsorej zhasa blu. To je enu zhudu: de je she tolkajn svitlobe, kedej inu flafti ob zhasu ene sile ali potrebe, vonder od enega (pravega ali fovsh) Boga se njim fablishelu. Tu je res ena posebna gnada pravega Boga fpofhnati. Usak Folk dersfhy svojo viro svojo Boguslufhnoft fa to narbulshe, ter namore terpeti, de njega kedu ene fmote, v' katiri tizhy, obdolfhy. Usak se fa svojega Boga slufhbo kar more, anufame per teh svojeh, ter si she tudi per ptujeh notripelati na use vifhe perfadeva: ali is lepo, inu skus perjafnosft: ali po sili, inu skus permoranje. Rajmno tako so ti ajdovski Rimlarji delali v' nashi dufhelj; fakaj ony so si damishlali, de njeh malikam eno slufhbo ska-fhejo, aku vezh ludy, inu dufhel sami sebi, inu slufhbi njeh malikov podverfhejo. Povsod so Rimlarji svoje malike hvalili, inu pcrporozhuvali skus tu, ke so Rimlarjam toku mogozhnu na ftrani ftali, koker njeh maliki, katiri so mogli puftiti, de so ony bli od Rimlarjov premagani. Per usemu temu pak vender niso Rimski Oblaftniki teh malikov ptujeh dufhel s' poti sprav-lati, ali njeh slufhbo prepoveduvali, temuzh so fa tolkajn poprej ptuje malike med malike Rimskega Zesarftva gori jemali, de be skus mnofhezo teh malikov zhes dalej mogozhneishi postali.
Ony so pak per temu en drug forkel imeli, namrezh skus svojo Boguslufhnoft se v' ftanovitnofti, pokorsheni inu faftopnofti njeh podlofhneh med sabo se fafhihrati, inu us punt ubranili. Toku so se tudi ptuji folki navadeli jarm enega Gospuda radi inu is lubefnejo nositi, s' katirem se fhe v' Boguslufhnofti fglihajo, inu deslih lete folke Rimlarji k' zhafti Rimskeh malikov sileli niso, temuzh she tudi per slufhbi ptujeh malikov se fravn fneshli: tok so ti ptuji rajmno fategavolo rajshi slufhbo Rimskeh malikov pozhasi goriufeli, ke je per usakega voli ftali, katirega malika be moliti otl: inu ke so she tudi fdej enega fdej tega drugega od slufhbe svojeh domazheh malikov k' slufhbi teh Rimskeh Bogov perftopati videli; dokler nekol se takeh ne-manka, katiri is perlifnofte enemu velikemu Gospudu kaj fa lubu fture, inu toku gredo drugi slepu fa njimi eni slabufte, drugi fatu: ke je kaj novega, inu spet drugi is drugeh zhasneh inu posvejtneh urfhohov, flafti v' eni novi rezhy, toku dolgu, de se usi na tu podado. Ajdjam, katirem je bla ena Bogu-slufhnost koker ta druga, je blu fadofti, de njeh ni nobedn v' tiifti Bogusluflmosti, katiro so v' temuiftemu kraju oppravlali, motil; sategavolo tudi ony nabli veliku zhes tu imeli, de Xtyani Xtusa fa svojega Boga molejo, aku be le Xtyani skus svoj nauk Ajdov nabli v' shpot inu sramoto perpravlali: nekar skus svoj nauk malikuvanja dolidevali nabli. Ta pametnejshc dejl teh Ajdov je szer to naspodobnoft njeh Boguslufhnofte dobru spofnal: vonder so bli s' to predsodbo preulezheni: de je use enu, aku se ta ali un Buh, na to ali lino vifho mole, inu zhasty, ter so si mislcli: ludji se morejo per svoji ftari navadi puftiti. Toku misleti njeh je bres zvibla ta navarnoft podvifala, katira je vezhdejl is lotenjam te gmajn, inu ozhitne Boguslufhnofti ene dufhele, inu teh globoku ukorenineneh pre-sodbä fvcfana.
Maliki, katire so ti nekdani ajdovski Kraynzi zhaftili, so bli pred drugemi:
Belin, ali sonze: Triglav ali meisz: 1'rove ali llromck flomek: Tork: Beron ali Bofhizh: Grudn:
Siwa ali Kras niza: Vodän ali Murin: Prosenz: Jodut, ali Herkules: Pag oda, Pogina lepega vremena: W e 1 inu zherne Buh. Toku so per pyazhi toku si pomafirwali ali napyali rekozhi: Use dobru temu welemu: temu zherne mu Bogu use hudu. Katir pregovor (bodo she mordej eni pomneli) se je dolgu z h a s a na K r a j n -s kern obderfhal ter se fna she semterkje shlishati, al le samu s' tem reflozhkam: de ludji skus: W e 1 Boga: skus Zhern pak tega hudega faftopejo. Ta vezhe dejl malikov so Illyrski farodi (med katire so bli obsorej zhasa tudi Krajnzi shteti) od Rimlarjov goriufeli, katire se ne zhes dolgu fdej po navadi teh Javanzov, fdej po navadi teh Rimlarjov v' te svete löge, v' te temne duple, tudi pod fraj nebesam po gor r ah, de so se dele z h okoli videli, reftavlali. Tu se ima use dopovedati, kader bo perlofhnoft daly naprejprishla, flafti kader so bli per gorirasenju tega Xtijanstva maliki poderti, koftelni od malikov szhifteni, inu pravemu Bogu fhegnarii. Obsorej zhasa je she en tak koftel maliku Vodami na zliaft fidan v' Emoni ali ti ftari Lublani ftal. Koker besede v' vezh is femlo skopaneh kameneh usekane prizhuje inu flafti un kamen, katir je bil pred veliku lejtami v' Lublani na Wrogu v' Karthajfarskemu ofu vonskopun, inu v' Biflro prepelan, kjer je toku fapisanu ftalo.
Na koncu naj omenimo še nastopno notico na strani 141/a:
V 46 po X. R. 4104 tega sveita.
S. Marka, ke se je is Aqvileje v' Rim nafaj k' S. Petru, svojemu  Mojftru podal, je on S. Mohorja ali Mahgorja*)
*) Tukej je dobru enkrat povedati: de obsorej zhasa inu she dolgu potem, kar sc je Xtyanftvu fazhelu, ludji niso posebnega imena imeli, ampak kar so njim favle enega posebnega dyanja, ali perpadnofte fen primk dale, ta se je njeh prijel. Toka se te nekdane imena is dyanjam teh ludij fglihajo, koker S. Mohar je bil mordej od ene is maham bdra-sene gorre, kjer je ftanuval, svoj primk dobil, katirega so potem Greki Hermagoras imenuali.
svojega Jogra, katircga jc bil S. Marka v' Aqvileji Xtusu per-dobil, is sabo pclal. S. Petrufa shkofa Aqvilcjskc Zirqve na-prejpoftavel. S. Petr jc Mohorju shkofovo palzo, katira se dan danashne v Gorizi v' veliki Zirqvi kafhe: v' roke dal, jc njega pofhcgnal, ter is oblaftjo enega shkofa v' Aqvilejo nafajposlal, de be natrudnu Xtusov nograd obdeluval. Fortunata, enega brumnega, inu fa Xtusovo viro unetega Aqvilcjzhana je S. Mohor fa svojega pomagavza inu vikshega Levita goriufel. Oba skupej fta ene misle bla: Japidijo, Karnijo, Iftrijo inu Panonijo pozhasi is nautrudnem perfadetjam is temnote te ajdovshne na pravo svitlobo Xtusove vire poftaveti, de koker je bla Aquileja fa Rimfkem mejftam pruti sonzhnemu fohodu ta perva: toku be imela tudi fa Aqvilejo Emona (sedana Lub-lana) tu pervu mejftu pruti polnozhi biti, katiru be sc k' Xstusovi samufvelizhanski viri pcrdrufhilu. Na sivneh pezhojah Krajnske dufhele, zhes katire fta se mogla eden, ked ta druge plafiti, so vonder she semterkje merski na enemu kraju dobro femlo neshla, v' katiro so tu sejme S. Evangelyuma is dobrem pridam, inu dobizhkam use_vala; al per usemu njeh dobremu upanju se je le vonder v' vezhdejl serzah fupet u sahnilu, katire so na njeh malika Belina prevezh natvefenc ble, koker de bc zel toku naglu, inu naenkrat njegovi ftari inu usedeni slufhbi se popolnoma odpovedali.
Kirurgiena šola v Ljubljani.
Spisal J. Barle.
Zdravništvo je v novejšem času zelo napredovalo. V srednjem in novem veku, do početka XIX. stoletja, nc moremo zabeležiti posebnih uspehov, ali v XIX. stoletju sc jc ta znanost bolj kot katera druga razvila. Med tistimi, ki so se pečali z zdravilstvom, razlikujemo zdravnike (physici, medici, doetores) in pa ranocelnikc (cirologi, chirurgi). Prvi so sc izobrazili na kakem zdravniškem učiteljišču, in teh jc bilo malo, drugi so se pa učili pri kakem ranocelniku  ali brivcu kakor
kakega rokodelstva nekoliko let celenja ran, puščanja krvi, zdravljenja kamcnca in poznanja raznih domačih zdravil. Ko so bili oproščeni, podali so se nekoliko let v svet kot navadni rokodelci in ko so se popolnoma izurili, naselili so se v kakem mestu in začeli izvrševati svojo prakso. Spričujc to »Lehrbrief für Valentin Wetzcl«, iz 1. 1706., katerega sem dobil v nadškofijskem arhivu v Zagrebu. Ta »Lehrbrief« začenja takole: »Wir, der Obman und Geschworne Meister, die Barbierer und Wund-Artzet der Statt Zürüch Thund khundt hiemit öffentlich mit diesem Brief, dass auf endtsbemeldten Datum vor Uns erschinnen der Khrcnvest und Kunstwolerfahrne Herr Fridolin Kucffer, der Barbicrer und Wundartzct von Baden, und uns vorgebracht, wie das er willens und Vorhabens scyc, seinen
Lehrknaben Valentin Wetzcl,.....ledig zu sprechen
.....« i. t. d. Tako so nastali padarji (Bader, balneator),
kateri so se več kot pravi zdravniki bavili s kirurgijo in zdravljenjem ran, ker se je to smatralo kot opravilo nižje vrste. Se le ob koncu XVIII. stoletja, posebno po odredbah Jožefa II., se je v tem nekoliko zboljšalo in utemeljila so se učilišča za ranocelnikc. Zanimivo je, da smo tako učilišče, katero je bilo osnovano že povsem na znanstvenem temelju, imeli tudi v Ljubljani.
Kot mal spomin na to zdravniško učilišče v Ljubljani priobčujem diplomo Jožefa Vidica, katere prepis sem našel v kr. deželnem arhivu v Zagrebu. Vidic je gotovo prosil za kako ranocelniško mesto na Hrvatskem in jc svoji prošnji priložil prepis diplome, kateri se glasi:
»Wir Direktor und Professoren des medizinisch-chirurgischen Studiums an dem k. k. Lizäum zu Laibach im Königreiche Illyricn bekennen hiemit öffentlich, dass der Joseph Vidi t z von Tschernembl in Illyricn gebürtig, nach vorschrift-mässig zurückgelegten Studien, den gesetzlich bestimmten strengen Prüfungen aus der Wundartzncy und der Geburtshülfe sich unterzogen habe, um ein Recht zur Ausübung sowohl der einen als der andern Kunst zu erlangen.  Derselbe gab bey
den mit ihm am 17. September 1824, aus der Wundarztney und am 21-ten des nämlichen Monaths aus der Gebuitshülfe vorgenommenen strengen Prüfungen solche Beweise von erworbener Wissenschaft, und sich eigen gemachter Kentnisse, dass alle Prüfer ihre vollkommene Zufriedenheit über ihn bezeigten. Weswegen wir ihn demnach der Uns von höchsten Orten verliehenen Macht, als einen tauglichen und wohlerfahrtcn Wundarzt, wie auch als einen tauglichen und wohlerfahrenen Geburtshelfer erkennen, erklären und bestättigen, so zwar, das ihn Jedermann als solchen zu erkennen habe, und er seine Kunst aller Orten, wo er dazu berechtiget ist, ausüben möge und könne, wobey er sich jedoch stets nach dem bey der Dircction abgelegten Eide zu benehmen haben wird, zur Bestätigung des Gesagten haben wir dem Joseph Viditz das gegenwärtige mit dem Sigel des hierortigen Lycäums gezierte und mit den gehörigen Fertigungen versehene Diplom übergeben. Laibach im Königreiche Illyricn im Jahre nach der Geburt Christi Ein Taused Acht Hundert Vier und Zwanzig. — Dr. Johann Schncditz, m. p., k. k. Gubernial Rath, Protomedicus und Director des medizinisch chirurgischen Studiums. Leopold Nathan, rh. p., k. k. Professor der theoretischen und praktischen Chirurgie. Ignatz Bin ter, m. p., k. k. Professor der theoretischen und praktischen Gebuitshülfe. Anton Metzer, m. p., k. k. Professor der Anatomie. Dr. Johann Zhuber, m. p., k. k. Professor der Medizin. Dr. Johann V erhitz, m. p., k. k. Professor der gerichtlichen Arztneykundc.
Collationirt und dem mit  zwey Gulden Stempel versehenen Originale ganz gleichlautend befunden.
Bezirksgericht Krupp am f>-ten Mai 1826.
Sajoviz, m. p. Bez. Richter.
>
Bilo bi dobro, da bi se v Ljubljani poiskalo kaj več o zdravniškem učilišču, saj je vsekako zelo zanimivo, da smo že v onem času imeli kaj takega v naši sredi, s čimur bi se lehko ponašala tudi večja mesta.
Mali zapiski.
Duhovniki, rojeni v kranjski župniji. Iz prvega dela Hrenovega dnevnika, ki je shranjen v Zagrebu, smo posneli te-le podatke o duhovnih, ki so bili rojeni v Kranju. L. 1577. je škof Glušič v Ljubljani v duhovna posvetil Boštijana K o bel a (Khobell). Umrl jc Kobel meseca oktobra 1. 1602. kot prost v Dobrli Vasi na Koroškem. Bil je zadnji prost in za njim so prišli v ondotni samostan očetje jezuitje. L. 1577. je škof Glušič posvetil Boštijana Tischler j a L. 1591. sta bila od škofa Tavčarja v mašnika posvečena Adam Zamujen (Samuyen) in Ivan Golč (Goldts) in 1. 1592. v subdijakona Matija Oreh ar. Škof Tomaž Hren ima mnogo zaslug za utrjenje katoliške vere v mestu Kranju, tako da je o svojem delovanju mogel zapisati v dnevnik besede: Thomas, Episcopus Laba-censis, ab haercscos labe totam illam Civitatem Principis Serenissimi Pracsidio uindicavit et ad gremium Catholicae Ecclesiae reuexit, uti patet ex Actis Rcformationis. Vspeh njegovega truda za vero jc bil tudi ta, da je sam mnogo Kranjcev posvetil v duhovne. Naštevajo se v dnevniku ti-le: Matija Medved (Ursus) mašnik 1. 1602. Nikolaj Massius I. 1604. Martin Kompar 21. sept. 1605 akolit in 10. marca 1606 mašnik; bil jc kanonik reda sv. Avguština v Lavantinski dolini. Luka Štcmpihar (Stampicher), star 27 let, je 17. febr. 1606 postal mašnik. Gašpar Herbst, 25 let star vdovec, je po smrti žene postal mašnik 1. septembra 1606. Andrej Fink mašnik 1. mar. 1607. Adam Wassermann, čigar brat Filip jc bil župnik v Moravčah, mašnik 14. mar. 1607. Akoliti so postali I. 1607.: Gregor Haumann, Ivan Haumann, Ivan Novak in Mihael Petelin (Gallus). Peter Otava, ki je 5. apr. 1608 prejel mašništvo, je pel novo mašo v Vodicah, kjer jc župnikoval njegov sorodnik Simon Otava. L. 1608. sta postala akolita Martin Kuralt (Curolt) in Ivan Mager le. Za službo pri kranjski cerkvi jc Hren 21. sept. 1609 posvetil Blaža Kušmana (Kushman), ki je bil I. 1621. župnik v Kranju. Blaž Kobel (Khobclius), kanonik reda sv. Avguština in profes stolne cerkve sv. Andreja v Lavantinski dolini, je postal duhoven 29. sept. 1609. Mihael Selčan (Selzachcr) mašnik 29. sept. 1609. Ivan Novak mašnik 24. sept. 1611. Matija Otava jc bil v mašnika posvečen 17. dcc. 1611, 30. apr. 1614 je postal župnik v Kovorju. A. Koblar.
Izdaje in zalaga »Muzejsko društvo za Kranjsko.« \m mu J. Iilasuikovi DMltdniU v Ljubljani.