Natisov 15.000. „Štajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in Četrt letH razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-. rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. seprodajajopoOv. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise sa ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseraiov) je za ccio stran K 04, za Vi strani K 32, za >/, strani K 16, za >/« strani K 8, za >/„ strani K 4, za >/«i strani K 2, za •/«« strani K 1. — Pri večkratnem oznanili! se cena primerno zniža. Štev. 5. V Ptuju v nedeljo dne 29. januarja 1911. XUwaietnik. gtg- Današnja Številka ima zopet 2 strani priloge in šteje torej skupaj 10 strani ter več slik. Prvaško gospodarstvo v pravi luči. Noben drugi slovenski politik ni znal toliko mandatov v svoji osebi združiti in ves svoj vpliv v svrho ustanovljenja slovenskih denarnih zavodov ter podjetij porabiti, kakor bivši ljubljanski župan Ivan Hribar. Hribar je deželni in državni poslanec, član trgovske zbornice, železniškega sveta, industrijskega sveta. Poleg tega je bil ljubljanski župan, katerega posla se je z vsemi kri pij i držal. Po svojem poklicu je Hribar zavarovalni agent ali, kakor se imenuje, zastopnik nSlavije". Kot tak je skušal pridobiti zveze s češkimi denarnimi zavodi v Pragi. Ena prvih ustanovitev te zveze je bila ljubljanska kreditna banka, katero je financirala češka ,Zivnostenska banka". Potem so pričeli usta-novljati filijalke v Trstu, Splitu. Celovcu in hoteli so to tudi v Gradcu storiti, ali nakup hiše so Gradčani preprečili. Te filijalke kreditne banke so zopet iskale in našle zveze s posojilnicami. Ljubljanska mestna hranilnica, ki jo je tudi Hribarjeva stranka uresničila, je bila kmalu v tesni zvezi s kreditno banko. Na tej podlagi je hotel Hribar trgovstvo in obrtništvo vjeti in vpliv pri industriji pridobiti. Obenem se je tudi posestva razkosevalo; mastne „kšefte" je napravil Hribar s kakim prijateljem, manjše je pnstil denarnim zavodom. V ta namen 80 se tudi septemberski dogodki 1. 1908 napravili. Bojkotiralo se je Nemce, jim pobilo šipe in pokradlo table ter naredilo „run" na največji in najzanesljivejši denarni zavod „Kranjsko šparkaso". Pod očmi vlade se je to ropu podobno postopanje godilo. Šele razna potovanja Hribarja po Ruskem, njegov panslavizem, njegovo prijateljstvo za Srbe, njegov boj proti vojaštvu itd. je povzročilo, da cesar Hribarjevo izvolitev za župana ni več potrdil iii da se je ljubljanski občinski zastop razpustil. S tem je Hribar izgubil vpliv na mestno in druge slovenske hranilnice. Tudi razne posojilnice so se odmaknile. In to je vzrok poloma Hribarjevih ustanov. Najprve je prišel polom ,Agr o-Mer k ur j a", ki je imel edino nalogo, Nemce bojketirati. Kako velik je ta polom, dokazuje dejstvo, da je n. pr. neki E. Gmeyner v nevarnosti, da izgubi 100.000 kron. Polomu „Agro-Merkurja" je sledil polom .Glavne slovenske posojilnice" s primanjkljajem večih milijonov kron ; t a p o 1 o m spravi tudi vloge raznih slov. posojilnic v znesku 1'/• milijon a vne-varnost. Ti polomi v Hribarjevih denarnih zavodih se kažejo zdaj tudi že v njegovih obrtniških in industrijskih podjetjah. In to čnti tndi Koroška. Odkar je bila Železnica čez Karavanke otvor-jena, se zanimajo prvaki zlasti za Rožno dolino; kajti pot iz Ljubljane v Celovec pelje skozi Rožno dolino. Tudi teče v Rožni dolini Drava, ki naj bi bila enkrat severna meja jugoslovanskega kraljestva. Hribar je hotel svoj cilj na ta način doseči, da je skušal pridobiti vpliv v puškarski industriji. Radovljiški trgovec F u r s a g e r mu je pomagal, ker ima njegov svak neko hčerko bo-roveljskega puškarja Petra W e r n i g za ženo. Wernigovo fabriko so s pomočjo slovenskih in čeških denarnih zavodov spremenili v družbo z omejenim jamstvom. Hoteli so novo fabriko z mašinami in lastno močjo graditi. Ali to je doslej vse izostalo. Polom v prvaških blagajnah je prišel prekmalu. V zadnjem času primanjkuje celo sredstev, da bi se podjetje tako kakor doslej z ročnim delom nadaljevalo. V teh težavah obrnila se je Wernigova družba p. kr. na 18 večidel nemških denarnih zavodov in je prosila za kredit. Povsod so kredit odrekli. Zato so nagovorili zdaj judovske pisače, da jih za denar po listih hvalijo ... V teh slavospevih se čuje, da je to prvaško podjetje »največje" in „brez konkurence". To je laž! Nekdaj Wernigova delavnica je postala veliko slabša, odkar so jo Slovenci-v roke dobili. Izdeluje vedno le ceno ';'ago za Balkan ; specialne maSine so ji neznane; boljši delavci so jo že zapustili in šli v delo knemškim firmam Marlins Ogris (največja fabrika pušk v Borovljah), A. A n t o n i t s c h (c. k. dvorni life-rant), J. Hambrusch, J. Sigott, J. Schaschl-Ontscha r.Wernigovemu podjetju je torej le še pot odprta, ki so jo nastopili ..Agro-Merkur" in „Glavna slovenska posojilnica". Tako sledi polom za polomom v brezvestnem prvaškem gospodarstvu! Politični pregled. Čez 100 milijonov več za armado in mornarico. Te dni se je delegacijam proračun armade predložil. Vkljub temu, da še ni popolnoma jasno sestavljen in so nekatere zahteve še skrite, se lahko že danes trdi, da zahteva vlada od avstrijskih narodov čez 100 milijonov kron več za armado in mornarico. To je v teh grozovitih časih splošne draginje tako nebo-vpijoča zahteva, da se tndi največji patriotje za glavo prijemajo . . . Posamezne številke tega proračuna so sledeče: Potrebščine za armado obsegajo v normalnem proračunu 354,244.277 K (to je za čez 27'.'j milijona več kakor lani), izredne potrebščine pa znašajo 5,286.140 K (za čez 4Va milijona več kakor lani); nadalje izredne vojaške zahteve za Bozno in Hercegovino 12,704.600) (za skoraj 4V, milijona več). Vse skupaj torej 372,235.017 K (za 27'/a milijona več!) Poleg tega se zahteva še izredne potrebščine v znesku 20 milijonov, nadalje 4 milijone za poljsko ar-tiljerijo. Vso to pa je le nekaki ,,nvod za reformo armade" in pridejo poleg tega k temu še zahteve za vojno mornarico. Skrajni čas bi bil, da bi država pod pritiskom pametnih poslancev spremenila svojo gospodarsko politiko : Drugače se mora ljudstvo na teh večnih zahtevah izkr-vaveti. Umrl je najstarejši poslanec avstrijske zbornice, večkratni starostni predsednik dr. Fnnke. Bil je nemški naprednjak in tudi pri nasprotnikih splošno spoštovan. V državnem zboru je bil od 1. 1884 naprej. Cesar je vdovi svoje globoko obžalovanje izjavil. Štajerske agrarne postave. Finančni minister je dal dovoljenje, da se prične s 1. februarjem izpeljavati nove agrarne postave za Štajersko. Novi tržaško-koperski škof. Cesar imenoval je slovenskega stolnega duhovnika dr. Andreja Kalan za novega tržaško-koperskega škofa. Napad na našega prestolonaslednika? „Vos-sisehe Zeitnng" poroča: Svoj čas bi imel prestolonaslednik Franc Ferdinand na Romunsko potovati. Ali prijeli so takrat nekega človeka, ki je prišel iz Belgrada. Ta človek je nameraval napad na prestolonaslednika. Baje je imel pri sebi tudi pisma srbskega princa Jurja, glasom katerih je ta k napadu napeljavah Drugič se je nameravalo napad začasa moravskih manevrov, katerih sta se tudi nemški cesar in naš prestolonaslednik udeležila. Za vsem tem tiči srbski Jurček, ki hoče na vsak način prestolonaslednika iz sveta spraviti. — Tako poroča omenjeni list. Merodajni krogi pa zanikajo isti-nitost teh vesti. Papež odpotuje iz Rima ? Listi poročajo, da grozi papež italijanski državi, da bode Rim zapustil in se drugod (morda na Avstrijskem ?) naselil. Seveda na tej stvari še ni ničesar resnega. Japonski anarhisti. Tndi na Japonskem se je pričel anarhizem širiti. Te dni je bilo v Tokio 24 anarhistov, m. nj. tudi dr. Koloka in neka ženska, na smrt obsojenih. Baje se jih je 12 pomilostilo, ostale pa obglavilo. Veliki kmetski shod v sv. Lenartu slov. gor. (Izvirno poročilo.) Mi ne prirejamo toliko malih zakotnih sho-dičev, kakor naši nasprotniki. Kajti taki mali shodiči, na katere se z vsemi mogočimi sredstvi zbobna par tucatev nevednih ljndij, nimajo za resno javnost prav nobenega pomena. Zato prireja „Štajerčeva" kmetska stranka manj ali zato velike shode. Vsak od naše stranke sklicani shod je tako rekoč izraz zavednosti dotič-nega okraja. In vsak naš shod je naravnost imenitno obiskan od zastopnikov celega okraja. Naši shodi so tudi dokaz, da so najboljši kmetje, najvestnejši gospodarji in najvplivnejši možje na naši strani. Tako je bil tudi naš shod v sv. Lenartu slov. gor., ki se je vršil preteklo nedeljo popoldne, sijajna manifestacij anapredne m i s 1 i. Naši nasprotniki uvidevajo veliki pomen naših shodov. Bojijo se teh shodov, ker se bojijo resnic*. Zato pa skušajo z najgršim nasiljem preprečiti naša zborovanja. Poleno, nož in kamenje, — to so bojna sredstva slovenskih prvakov ... Že zadnjič so hoteli klerikalci pod vodstvom „Stražinega" urednika Kem-perle veliki shod v Mariboru motili. Posrečilo se nahuJ8kani tolpi seveda ni, kajti trde kmet-ske pesti so fantičke hitro na sveži zrak postavile in le nastopanju naših zaupnikov se je zahvaliti, da niso bili klerikalci tepeni kot dež. Ta dogodek bi moral klerikalce vendar podučiti, da si mi ne damo motiti in razbijati naših shodov. Ali — klerikalci se niso ničesar priučili. Nasprotno, s podvojeno silo in zagrizenostjo so naskočili tudi shod v sv. Lenarta in ga hoteli s kričanjem razbiti. Prišli so očitno z namenom, da bi kri prelivali, da bi divjali nad naprednjaki z nožmi, kozarci in stolmi. Ali tudi tokrat se jim ni posrečilo. Naši možje so jim pokazali, da kmet ni igrača prvaškim šribarjem in opijanjenim fantalinom in napravili si so red in mir. Tako je shod v sv. Lenartu za našo stranko eden najlepših uspehov, pa čeprav je bilo zborovanje tudi eno najviharnejših. V naslednem podamo poročilo : Že par dni sem se je hnjskalo v prvaških listih proti našemu shodu. Obenem so zagriženci v sv. Lenartu poskušali natihoma širiti gonjo in ščuvati nezavedne ljudi v nasilje. V ta namen se je sklicalo tudi za isto popoldne v prvaško krčmo nekako zborovanje. Že mnogo pred začetkom shoda smo opazili okoli nemškega „Ve-reinshausa" sumljive smrkoline, ki so vohunili in špijonirali. Malo pred 3. uro je prišla tudi tolpa prvaških nahujskancev pod vodstvom Breznikovega sorodnika Krambergerja in urednika K e m p e r 1 e ter par ednakovrednih gospodekov. Bilo jih je 80 do 100 in opazili smo razven par zapeljanih kmetov večidel hlapce, šribarje, prvaške učitelje, nekega slikarja, ki ima popolnoma nemško ženo, znanega Lo-vreca & compagnia bella. Fantje so bili deloma pijani in s palicami oboroženi; tudi nože so v žepih stiskali. Nakrat prične Kramberger tuliti, kakor da bi ravno iz norišnice ušel; „zahteval" je, da se shod prične, češ da je že 3. ura. Povedalo se mu je seveda takoj, da on sploh nima ničesar zahtevati in da mora jezik za zobmi držati. Nastalo je kričanje in ropot in od vseh strani se je že začni klic : Kramberger vun! Le prošnji vladinega komisarja se je bilo zahvaliti, da niso Krambergerja takoj vun vrgli. Kajti to od prvakov plačano človeče prihaja na vse shode škandale delati in domačini so njegovega delovanja že do grla siti. Ali kur je dal Kramberger svojo besedo, da bode miren, se ga je vendar na shodu pustilo (pozneje je ta poštenjak seveda svojo besedo prelomil!) Kmalu nato je urednik K. Linhart otvoril zborovanje. Za predsednika shoda bil je poklican g. župan S e d m i n e k, za namestnika pa g. Sedminek ml. Nadalje je bila cela vrsta rediteljev določenih. Župan Sedminek pozdravil je vse zborovalce v imenu tržke občine in predstavil vladinega zastopnika ter urednika Linharta. Potem je zadnjemu besedo podaril. Govornik Linhart, katerega so zbo-rovalci živahno pozdravili, omenil je najprve, da imajo naši shodi namen, širiti tisto načelo, ki nam je bilo vedno prvo : združeno delo slovenskega in nemškega ljudstva za zboljšanje našega gospodarskega položaja (živahno ploskanje in odobravanje). Potrebo tega načela je govornik ute-meljaval z današnjim položajem kmetskega ljudstva. Popisal je naraščajoče davke, trpljenje in revščino, povišanje števila eksekutivno pro- - 2 - danih posestev, naraščanje izseljevanja itd. Vsled teh dejstev se je ljudstvo pričelo zanimati za svoj položaj. Ali v tem trenutku so tudi že prišli ljudje, ki so ljudstvu vse mogoče obljubo-vali, pri temu pa svoj lastni dobiček delali. To je bila stara prvaška stranka, od katere je danes pravzaprav edino še Ploj ostal. Po razpada te stranke ustanovili sta se dve skupini, ki sta si sicer v splošnem najhujši nasprotnici pa sta v enem oziru ednaki: v boju zoper gospodarsko delo in v gonji proti nemškim sodeželanom. Te dve skupini sta liberalna in klerikalna. Govornik raztolmači tukaj delovanje „narodne stranke", ki je danes že itak v zadnjih vzdihljajih in ki je bila vedno zgolj dohtarska stranka. Kakšno ljubezen imajo slovenski dohtarji do slovenskega kmeta, to dokazuje ravno slučaj, ki se je v sv. Lenartu dogodil in v katerem je znani narodni advokat nekega kmeta za 12 vin. zarubil ter mu skoraj 20 kron troškov napravil (živahno odobravanje in ploskanje). Potem se prične govornik pečati s klerikalno stranko. Komaj je Krambergerjeva tolpa to besedo slišala, ko je že pričela „živio kmetska zveza" kričati. Linhart: ,Da, tudi mi bodemo „živio kmetska zveza" vpili, to pa tedaj, kadarjo bodejo vodili kmetje in ne politični farji!" Te odločne besede so vplivale na zbrane klerikalce, kakor rdeča ruta na bika. Pričeli so kar divjati in tuliti. Mislili so pač, da bodejo na ta, način shod razbili ali govornika utrudili. Predsednik je shod za 5 minut prekinil, da se napravi mir. Z nadčloveško potrpežljivostjo so se napredni kmetje nazaj držali, da niso v farške razgrajače skočili. Rediteljem se je s pomočjo komisarja posrečilo, napraviti zopet mir. V velikem razburjenju je nadaljeval Linhart svoj govor. Povedal je, da se politični duhovniki niti najstrožjemu ukaza sv. Očeta ne pokorijo, kateri jim je prepovedal sodelovanje pri denarnih zavodih. Nadalje je povedal kdo in kakšni so voditelji »kmetske zveze". Zboro-valci so mu živahno odobravali, ko je omenil, da so to večidel advokati, duhovniki, profesorji itd. Nadalje je popisal' Roškarja, ki gotovo nima pravice, biti na čelu velike stranke ; zakaj, to vedo akti sodnije. Pri teh besedah nastal je zopet škandal. Klerikalci so kakor besni vpili „živio Roškar", medtem ko je velika večina zborovalcev vpila „fej Roškar!" Urednik Linhart pa je brez strahu in v največjem viharja glasno zavpil: Vi klerikalci bi tudi „živio" vpili, ako bi vam dr. Korošec slamnatega moža na mizo postavil: vi ravno ne znate z lastnimi možga-nami misliti. Kadar bodete i vi misliti pričeli, sedel bode v državnem zboru resnični kmetski poslanec, pa čeprav ne bode znal iz revolverja streljati (zborovalci so glasno odobravali in par minut ni bilo druzega slišati, nego „fej Roškar"! Ko je pa g. Linhart v nadaljevanju svojega govoru omenil svinjarski slučaj velikega klerikalca Breznika, pričeli so klerikalci in zlasti Breznikov sorodnik Kramberger kar divjati kakor v zve-rinjaku. Vzdigovali so palice, čase in stole; tudi noži so se zabliskali. Vladini komisar je sam nekemu fantu vrček iz roke vzel, ker je hotel Grad Kreu-zenstein. Naša slika kaže naj-novej io fideikomis - graščino v naši državi. To je namreč krasno izdelani in bogato okinčani grad Kreuzenstein na Nižjem Avstrijskem, ki je lasi znanega pospeševatelja umetnosti grofa Wilczek. X X X X X or>< ^ X X f—h ££ X X X X * ■ s ^ x X r? 31 £2. X X P3 «-»■ X X ■s X • X X X ta z njim udariti. Potem je poklical orožnike. Prišlo je takoj 8 orožnikov, ki so morali z orožjem prelivanje krvi preprečiti. Par glavnih kri-čačev so orožniki iz dvorane iztirali. Naši reditelji so zdaj tudi odločno nastopili in klerikalne hujskače iz dvorane spravili. Tudi Kramberger je bil vun vržen in je potem cvilil, da ga je nekdo za lase vlekel. Kemperle se je nekaj časa obotavljal in je komisarja s solznatim obrazom za pomoč prosil; ali potem je tudi on sfrčal na zrak. V par minutah je bilo vse dokončano in shod se je odslej mirno in redno izvršil. Primanjkuje nam prostora, da bi govor urednika Linharta tudi le v glavnih potezah omenili. Povemo le, da se je pečal z dejstvom, da klerikalci vsako korporacijo v svoje politične namene izkoriščajo. To dejstvo je govornik dokazal na celi vrsti slučajev. Omenil je od klerikalcev zanemarjeno gospodarstvo v raznih občinah. Nadalje je popisal prvaško gospodarstvo v šentlenartskem in v raznih dragih okrajih (živahno odobravanje). Popisal je sramotne razmere v prvaških posojilnicah, ki so podobne onim v propalih „konzumih". Naposled je pričel govoriti 0 štajerskem deželnem zboru, katerega so prvaki zgolj iz političnih vzrokov razbili. Omenil je žalostne posledice zločinske prvaške obstrukcije. Tndi pri teh besedah je ljudstvo burno odobravalo. Končno omenil je govornik še lenartsko nemško šolo in njeno veliko potrebo. Dokazal je dejstvo, da ne bode noben kmet niti krajcarja za to nemško šolo plačal, kakor to prvaki zastonj lažejo. Spodbujal je mnogoštevilno zbrane kmete, naj bodejo trdni, naj se ne pustijo od praznih besed zapeljavati in naj delujejo skupno z Nemci za zboljšanje gospodarskega položaja. Končal je svoj 2'/a urni govor s klicom : Živeli napredni, neodvisni kmetje! Velikansko navdušenje zborovalcev se je izkazalo v dolgem, viharnem odobravanju. Govornik je predlagal potem sledečo rezo- 1 ucij o : •Današnji od okroglo 500 > volilcev obiskani shod v sv. Lenartu izraža svoje globoko razburjenje nad zločinsko obstrukcijo slov. poslance v v štajerskem deželnem zboru. Shod izraža tem poslancem najglobljejše nezaupanje. Tudi prosi delavoljne skupine v deželnem zboru, da pozabijo vsako odnehanje in da premagajo z vsemi sredstvi to brezvestno obstrukcijo.« Ta rezolucija je bila ednoglasno z velikim navdušenjem sprejeta. Ker se nikdo več k besedi ni oglasil, je predsednik župan Sedminek v imenu zbranih govorniku Linhartu toplo zahvalo izrazil, potem pa velezanimivo zborovanje zaključil. Sentlenartski okraj je govoril — kmetje, ostanimo složni in premagali bodemo slehernega nasprotnika! Dopisi. Sv. Barbara v Halozah. Mislite se, dragi čitatelji „Štajerca", da spimo smrtno spanje; ali temu ni tako; mi opazujemo natanko vsako delovanje našega g. župnika Vogrina. Sedaj ko so v naši fari volitve v občinskem odboru, si neizmerno prizadeva volilce na svojo stran dobiti in kateri so njegovega mišljenja, jim kar na dom zapisana imena odbornikov njemu vdanih dopošilja, da bi tem potom celi župniji zapovedoval. Žali Bog da je pri nas še dosti ne-vednežev, ki si dajo v svoje možgane pogledati. Pa to še ni najgrše delovanje tega župnika, da žive ne pusti v miru. On še tudi mrtvim njihovo čast jemlje. Evo slučaja! Dne 10. t. m. je umrla Barbara Stumberger, posestnica v Paradižu, obč. sv. Lizabeta. Dragi dan pa je prišel zet umrle iz fare Sv. Vida pri Ptuju k župniku, ter je hotel plačati za peto koralno mašo (zadušnico); zato je poprašal, koliko zahteva ; g. Vogrin je zahteval 6 kron 40 v.; ta se je tedaj proti župniku izrazil, da več ne plača, kakor Št. Vidski duhovniki jemljejo, namreč 4 krone 20 v. Lahko si mislite jezo tega Vogrina ko je proti tema možu se izrazil, da so vsi St. Vidčaui „osli" itd. Prašamo Vas, St. Vidčani, ali bodete Vi mirno omenjene izraze v žep vtaknili"? Tedaj si bodejo čitatelji tega lista res kaj takega od Vas mislili! Ko se tedaj nista mogla pobotati, je šel k g. kaplanu, da bi tam plačal; ali čujte in strmite, skrb Vogrinovo! Priletel je po stopnicah v kaplanovo sobo in mu Pri hlftdnejSemU VremenU 8e Pr'P°ro«a Straschill'ova grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno truplo in prepreči prehlajenje. v riemskpm jeziku prepovedal mašo najeti; ali o groza, ko mu ta mož tndi v istem, jeziku odgovori, da on lahko najme sv. mašo kjer hoče; tedaj je z dolgim nosom nazaj po stopnicah pobrisal, in v svoji sveti jezi dirjal k cerkovniku prepovedat nadalno trikratno zvonenje po umrli. Prašamo Vas, g. župnik, ali ste Vi prispevali kedaj za naše zvonove, ali so na Vaše stroške v zvonik spravljeni ? Sramota od Vas, da bi Vi v svoji besnosti našim rajnim zadnji spomin kratili! Mogoče še je pri Vas, da se predrznite tistim, kateri nočejo Vam po trikrat za olep-šanje naše farne cerkve prispevke plačevati, vstop v cerkev prepovedati. Svetujemo Vam, posnemajte v zgled Vašega g. dekana; pred sv. mašo pridigo vpeljati, da ne bode toliko faranov maše zamudilo, in v cerkvi zmrzovalo v tem zimskem času, medtem ko se Vaši cerk. ključarji v zakristiji, pri topli peči grejejo. Ako ste tedaj tako skrbni za svoje podrepnike, tedaj Vas opozarjamo, kar celi roj peči po cerkvi nastaviti, da bode šlo po Vašem mnenju, v Vašo večjo čast. Opazovali bodemo nadalje Vaše delovanje, in kadar pride čas odkrivanja, tedaj Vam gorje; 6ejcte prepir, želi bodcto vihar v vsakem predalu Vam toliko priljubljenega lista. .. Opazovalec. Brezno p. Dravi. V nekem lističu se čudi St. Janžki župan gosp. Uran, da mu je Brez-niški občinski urad njegov slovenski razglas zavrnil. To ni nič čudnega; veliko bolj čudno je to, da hoče g. Uran tudi v Brezniški občini komandirati. Svoje uradno poslovanje si vsaka občina uredi po svojoj volji. Ako bi mi od g. Urana zahtevali enako prijaznost, bi mu tudi slovenski razglas poslali, ker vemo, da se tam slovensko uraduje. Kar g. Uran o sovraštvu govori, ne razumemo. Mi Nemci in Slovenci Brezniške občine živimo že dolga, dolga leta v medsebojnem miru ter si drug drugemu pomagamo in tako bode z božjo pomočjo tudi zana-prej. Tako stoji stvar. Brez zamere! Iz Kozjega. Tukajšni slovenski, zelo delo-valni okrajni zastop je imel sejo; govorilo seje o novih cestah, katere bodo enkrat delali črez Prevorje; mnogo so obljubili, bodemo videli kaj se bode storilo. Govorilo se je tudi o „apote-karju" natančnosti; o tem zamolčim, ker to govorjenje ni spadalo k tej seji, temveč to je bolj za svoj žep! Dalje občinska tabla, prej dvojezična je sedaj naenkrat popolnoma slovenska. Kmet, drugo leto bode zopet večob-činskih doklad! Požarna bramba ima tudi nov slov. napis; imenitno, ali ker ima slovensko komando je že na bobnu. Ob času nesreče bodo pa vrli naprednjaki gasili! Pošta pa ima zdaj že dvojezični napis; poštarica se je premislila, pravica mora biti za vse. Drugokrat več od tukaj! Kmet iz fare. Iz Ljutomerja. O a ž e maj o, ga že maj o! Tako je zavpil moj sosed, ko sva se srečala pretečeno nedeljo pred Vaupotičevo gostilno v Ljutomeru. Ves zasopel je stal pred menoj in nekako preplašen je bil. Stopila sva v krčmo, kjer sva sedla slučajno k prazni mizi v kotu pri peči. Ko sva si privoščila nekaj kapljic priznano dobrega VaupotiČevega vinčeka, sem poprosil prijatelja, naj mi razloži in pove, kaj se je zgodilo in koga da že „majo". Šepnil mi je na uho, da naj ne govorim preglasno, ker se gre za jako važno, pa še tajno reč. Začel je nekako: ,Veš Jurček, ko sem šel po rani maši mimo pulferturma domu, sem dohitel dva človeka, ki sta govorila med seboj prav tiho. Ker pa dobro slišim, sem ujel tudi besede ,v zanjki ima vrat, nikdo ga ne reši več". Tisti, ki je imel dolgo suknjo, je še pristavil, da je nadrukano to že v cajtingah. Ker se nisem hotel pokazati nevednega, sem se obrnil in jo mahnil nazaj v trg z namenom, da grem k našemu školniku Karba, ker prč toti gospod vse znajo, čeravno niso bili v črni šoli. No, zdaj pa sem našel tebe in ker si ti tudi moder človek, mi povej, če so res že zgrabili tistega vraga, veš, tam v Belotincih, ki vse spotere in tak divja, da ga še naši mešniki nemrejo pregnati." — Natočil sem in ko sva spila, sem rekel prijatelju prav tiho na uho*: , Ljubi Sumen, ne bodi nor, saj veš. da si vragi ne devljejo zanjke na vrat. V cajtingah ni bil belotinski vrag, tam je bila čisto druga stvar. Naš ljubi „Stajerc" je predstavil v zanjki »sokola" Karleka. To je čisto drug vtič, kaaaj ?!" Šumen me je pogledal ves začuden in je komaj spregovoril : „Sto vragov pa jezero sokolov, jaz mislil, da majo belotinskega na lanci, če pa so totega zgrabili, pa mi je še ljubše. Saj je zadnji čas". — 01 sosedne mize se je približal lajnar, ki je pa. ker so bile lajne pokvarjene, popeval prav milo. Končno je zapel še z v srce segajo-cim glasom : Bog oče nebeški, oglej se na nas, izpusti vse kore hudičev in spak — ter vzami prvaške zidove od nas, ker ljubši od takih nam je pač sam vrag. Starček je nabral lepo število raznega drobiža, gostje so pa pogruntali še marsiktero prav primerno. — S sosedom sva se podala na to proti domu, kjer so naju pričakovali vaščanje z veliko radovednostjo, ker so hoteli vedeti, če je Hujbar morda vtiča, ki ima vrat v zanjki, že doj vzel, ali potugrafiral. Prihodnjič bodeva s sosedom naročila tako potu-grafijo, ki bode lepša, kakor belotinski škrat, ki ima zeleno obleko in rudečo kapico. Hrastnik. „Stajerc" je zadnjič pred občinskimi volitvami v Trbovljah omenil nekako ta-ko-le: Menda ja ne bodo rudarji glasovali za enega Rosa, kateri je svoj čas rekel, da rudarji so za postreljati. Takrat niso radarji „Štajerca" poslušali, marveč volili oziroma kompromis držali so s slov. narodnjaki, med katerimi je seveda tudi propadli Roš; no in zdaj se že kesajo. Pri zadnji občinski seji je socialist Malovrh kot zastopnik rudarjev m. dr. tudi rekel: „Jaz prevzamem mesto občinskega svetovalca z obžalovanjem, ker vidim da se je na tisoče delavstva prezrlo; v taki izključno delavski občini se je dalo delavstvu komaj en mandat; poskrbeli bomo, da bo delavstvo zvedelo o tem nečuvenem postopanju!" No in liberalce je bilo sram (?) njihovega zahrbtnega dela, to se je videlo na njih obrazih, ker niti eden se ni upal oporekati. Mi pa iz tega vidimo, da rudarji-socijalist.i se že kesajo kompromisa z liberalci. Prav je, bodo vsaj enkrat spoznali, kaj znajo slov. narodnjaki. Dokler se narodnjakom gre za čast, za zmago, toliko časa se prilizujejo ubogemu delavstvo, a kadar je treba delavstvu pravih zastopnikov, takrat jim pokažejo pa hrbet. No tisti, ki pravite, da Trbovlje morajo biti ^slovenske", bodemo videli, kaj znajo slov. liberalni vodje, no pa . . . Nazdar! Državni pravdnik — kje si!? Velikanski polom .Glavne posojilnice" v Ljubljani je prizadel vse slovenske pokrajine. Gre 8 e za milijone ljudskega denarja. Prvaški lažniki skušajo zdaj napredne zavode očrniti, da bi svoje lastne sleparije zakrili. Pribijemo sledeče: 1. B i 1 a n c a „ Glavne posojilnice" je bila leta sem sleparsko sestavljena. — 2. Največja posojila in kredite se je dajalo b r e z sklepa sej. — 3. Posamezni člani predstojništva so špekulirali s tujim denarjem. Tako se je kupilo brez sklepa graščino Thai pri Gradcu za 1,200.000 K in se za to svoto tekom 5 let niti vinarja obresti ni plačalo. — 4. V bilanci izkazanih skladov sploh , ni. — 5. V upravi so grozovite nerodnosti, ki se bodo še pred sodnijo obravnavale. — 6. Članom predstojništva se je na stotisoče kron brez jamstva posojalo, tako enemn članu 165.000 K, drugemu 350.000 K, tretjemu 900.000 K, itd. — .Glavna posojilnica" ne izplačuje vložnikom ničesar: zapeljati hoče obupane vložnike, da naj se ti zadovoljijo s 50% po odpovedi ; polovico svojega denarja naj torej ti nesrečneži izgubijo! — „Celjska posojilnica" je „ Glavno" za 300.000 K tožila; prišlo je do poravnave, ker je en član predstojništva pustil svoje posestvo zarubiti. To je nepravilno! — Za prejšnega revizorja je bil posebni konto, pri kateremu se je ime izbrisalo ; tako so napačne bilance, bile mogoče. Od 4 milijonov malih (kmetskih in delavskih) vložnikov manjka 2 milijona. Zapeljuje in slepari se nesrečne vložnike . . . Zahtevamo torej v imenu oškodovanega prebivalstva, da se odgovorne voditelje „Glavne posojilnice" takoj v ječo posadi! Drugače izgubi probivalstvo vse zaupanje v pravičnost sodaije. V zapor s sleparji! Novice, Prijateljem na Kranjskem! V zadnjem času, zlasti od novega leta sem pričelo se je število naših prijateljev na Kranj- Smešno pozdravljanje. Str'c angleškega kralja, vojvoda Con-naoghtski potoval je p. kr. po Afriki. Najbolj se je začudil v deželi Barortso nad smešnim pozdravljanjem črnih domačinov. Zamorci so namreč hoteli svoje posebno spoštovanje vojvodi na ta način izkazati, da so se pred njim na hrbet vlegli. Pri temu so kakor dojenčki z nogami brcali in svoje narodne pesmi prepevali. Kurioie Bearussunq desHerzogs v.Connaucjhrdurcri Einqe&orene /Ar.s Barorselandes. skem v nepričakovanem obsega povišati. Od vseh strani nam prihajajo novi naročniki in se z navdušenjem oprijemajo našega lista. To je posledica dejstva, da tudi med kranjskim ljudstvom pametno mišljenje prodira, da so & trezni ljudje naveličali vedne gonje in da pozdravlja vsako pošteno srce poročanje brezobzirne resnice. Fred par desetletji vladal je še na Kranjskem popolni mir med slovenskimi in nemškimi prebivalci. Vsak Kranjec je bil ponosen, da je znal tudi nemško govoriti. Narodnostnega boja ni bilo. In kdo bi tajil, da se je ljudstvu takrat bolje godilo? Ali ni ravno v zadnjih desetletjih kranjski kmet na beraško palico prišel? Tam kjer je bilo preje zdravo gospodarstvo, imamo zdaj dolgove, lepa posestva so razkosana, nekdanji posestniki pa trpijo v Ameriki kot sužnji kapitala! Kranjska dežela je do ušesa v dolgeh, ljubljansko mesto istotako.. , In vse to se je v par letih spremenilo! V par letih, v katerjih je divjala narodnostna gonja in rodila sovraštvo, bojkot, strast in gnusno politiko! Hribarjev vstop v javnost je začetek konca! Z njim se je pričela brezplodna hujskarija proti nem-štvu, katerega davčno silo ne sme nikdo prezirati. Z njim se je počela širiti p r o t i a v-atrijska, srbofilska struja, ki pljuje na vse to, kar je bilo patriotičnim Kranjcem doslej sveto. Z njim se je pričelo izrabljanje gospodarskih korporacijin denarnih zavodov v politične namene. In zdaj prihaja že vsestranski polom... Hribar je položen ad acta, sam cesar ga je vrgel v staro železje. Mesta in dežela ječijo v dolgovih. Posojilnice pa hitijo v likvidacijo in konkurz... To je resnica in ker je naš „Stajerc' edini list, ki se upa to resnico brezobzirno povedati, zato si pridobiva i na Kranjskem toliko prijateljev. Kajti v svojem srcu je nepokvarjeno kranjsko ljudstvo že davno do grla Sito nevarne prvaške gonje! Naši nasprotniki pa divjajo in psujejo in hujskajo. Povsod nagovarjajo ljudi proti »Štajercu", v svojih listih se kar penijo od jeze, obrekujejo in lažejo... Oh, vi nasprotniki, kako smešni ste! S to gonjo proti „Štajercu" mn delate le reklamo in čimbolj bodete naš list zatirali, temveč odjemalcev bodemo dobili. Ako je naš list res slab, potem ga mirno pustite citati; kajti ljudstvo je vendar dovolj zrelo, da loči zrnje od slame. Ako je pa naš list dober, potem vsa vaša smešna hujskarija ne bode pomagala ! Našim prijateljem pa kličemo : Le naprej! Naznanite nam vsakogar, kdor bi proti „ Štajercu" hujskal, kajti postopali bodemo odločno, da branimo svoje pristaše pred nesramnostjo srbofilskih plačanih kreatur... „Stajerc" se mora in se bode tudi na Kranjskem razširil! * * » Prvaški posojilničarji obtoženi. Državno pravdništvo v Ljubljani je dvignilo obtožbo zo- per člane predstojništva in nadzorništva „G 1 a v n e posojilnice", katera je z 2 milijona kron dolgovi v velikem polomu. Med obtoženci so sledeči prvaki: dr. Hadnik, poslanec Turk, Anton Putrih trgovec, pek Jože čad, trgovec Jože Maček, trgovec Kari Meglic, svinjski trgovec Elija Predovič, Franc Hren. Seveda so ti možje skozinskoz Hribarjevi pristaši. Zanimivo pa je, da so nekateri od njih (Turk in Meglic) tudi upravni svetovalci »Mestne hranilnice" v Ljubljani. Pač značilno ! Hm, hm ! Rudarji žrtve prvaških polomov. Pri ljubljanski „Glavni posojilnici", ki stoji tik pred konkurzom, imajo slovenski izseljenci v Ameriki, večidel vbogi rudarji, nad en milijon kron vloženih. Vbogi ljudje, ki so si te krvave denarje od ust prišparali, ki so upali, da bodejo pozneje v domovini te denarje za zboljšanje svojega življenja porabili, — oddajali so svoj denar narodnjaškemu agentu Franku Saxer v Novem Yorku, češ da naj denar v zanesljivi hranilnici naloži. Saxer pa je pošiljal ta denar „Glavni posojilnici" in je dobil zato seveda visoke provizije. Zaslužil je toliko, da je postal bogatin in se je pred par leti celo v Ljubljano pripeljal ter prinesel seboj zidani slovenski trak za Prešernov spomenik . . . Ru darj i v Amer iki pa bodejo bržkone svoj krvavo zasluženidenar izgubili! Takšni so narodnjaki doma in v Ameriki! Saxer seveda taji in laže v svojem listu na vse pretege. Ali kdo mu veruje ? Vbogi knapi. vbogi izseljenci . . . Epilepsija. V časopisju se množijo v zadnjem času naznanila o važnih iznajdbah na polju praktičnega zdravilstva. Javnost se še ni pomirila vsled iznajdbe krvnega seruma in že se je iznajdbeni duh zdravnikov polastil doslej precej zanemarjenega polja zdravljenja epilepsije. Glavna zasluga gre v tem ožim priznanemu specialnemu zdravniku dr. Aleksandru S z a b 6, kateremu se je po dolgoletnemu preiskavanju posrečilo, izpopolniti svoj način zdravljenja, tako da z njegovo pomočjo pri težki epilepsiji nepričakovane zdravilne uspehe doseže. Natančnejša pojasnila na vprašanja pacijentov ali njih svojcev daje ordinacijski zavod (Budimpešta, V., Grosse Kro-nengasse 18). Za konjerejce. Ministrstvo za poljedelstvo vabi vse konjerejce in posestnike konjev, da naznanijo najkasneje do konca tekočega leta svoje prodajne, za pleme sposobne žrebce pismeno neposredno ministrstvu za poljodelstvo z vlogo, ki jo je prevideti s predpisano kolkovno znamko po l K. Zglašene žrebce bode pregledal na njih stališču zastopnik državne žrebča-rije ako mogoče še ob času pojanja in jih bode po izidu presodbe zaznamoval. Slučajni nakup deželnih žrebcev, kateri bodo spoznani kot popolnoma sposobni plemenski žrebci za do-tično deželo, bode izvršila v teku jeseni po razmeri potrebščine in na razpolago danih denarnih sredstev temeljem pooblastitve ministrstva za poljedelstvo državna žrebčarija sporazumno z organi poklicanimi k sodelovanju pri deželnem konjerejstvu. Vsled zglasitve kakega žrebca Zopet nesreča v zraku. Dne 29. decembra seje dvignil v Schmar- gendorfu balon »Hil- debrandt« v zrak. Tri tedne niso o njemu ničesar zvedeli; zdaj pa so našli balon, ki je ponesrečil. Padel je namreč iz velikanske visočine v jezero Goh- ren in je našel lastnik dr. Kohrs kakor tudi drugi potnik proku- rist KeidI, svojo smrt. Naša slika kaže v levem kotu | ostanke razbitega zrakoplova. balon, v desnem dr. Kohra, spodaj v jezeru zmrznjene j ____ Die Ballon hulle auFdeni zugefrorcnen fiohrensc« in Potnmerrr. DieFundsreUedes8aUons.Hildebr.ancr za nakup kot deželuega plemenskega žrebca ne ovira med časom slučajno namenjena drugovrstna razpolaga posestnika žrebca, kakor tu nasprotno sprejetje zglasitve od ministrstva z poljedelstvo ne obveza istega k nakupu zgla-šenega žrebca tudi v slučaju njegove popoln sposobnosti. Vsaka zglasitev žrebca mora obs gati njegovi rod, velikost, barvo, starost in ceno potem kraj, kjer se more žrebec pregledati. Ro žrebca po očetu kakor tudi po materi se mor postavno dokazati. Glede starosti zglašeneg žrebca se opomni izrecno, da se more v p-štev vzeti le nakup takih žrebcev, kateri so o času zglasitve, ako bo toplokrvni, dopolnili 3 starostno leto, ako so čisto hladnokrvni, ako so že dopolnili 2. starostno leto. Zglasitve takih žrebcev, kateri niso dosegli te starosti, se ne bodo vpoštevale. Zglasitve žrebcev, katere dospejo k ministrstvu za poljedelstvo še le po preteku zgoraj označenega roka, morejo se vpoštevati le v drugi vrsti in sicer le toliko, t kolikor se ni mogla potrebščina nadomestnih žrebcev po števili in vrsti pokriti po nakupu pravočasno zglašenih žebcev. Krapina-toplice. Ravnateljstvu termalne ko-pelji se je posrečilo, pridobiti za prihodnjo se-sijo za kopeljsko restavracijo v Krapini-toplicah vsled svoje izborne kuhinje in kleti znanega hotelirja g. Johana Sauer. Ta novica se je sprejela s splošno zadovoljnostjo. Naš Članek o sramotnih razmerah v občini Vurmberg pri Ptuju, ki smo ga objavili v zadnji številki, prinesel je tudi dnevnik „Grazer Tagblatt". Klerikalci v Vurmbergu so lahko ponosni, kako znameniti bodejo počasi po celem svetu postali! Klerikalci in častna beseda. Slovensko-kle-rikalni poslanec dr. J a r c je na shodu v Ru-dolfovem lagal. Ker mu je neki naprednjak Rozman oporekal, rekel je dr. Jarc: „ Ako ni res, kar sem trdil, me lahko kot lažnika plaka-tirate." No, Rozman je napravil plakate, na katerih je Jarca za lažnika imenoval, Jarc pa ga je tožil. Pri sodniji je Rozman dokazal, da je Jarc lažnik in je bil oproščen. Lepe voditelje ima klerikaluu-prvaška. stranka ! Iz Spodnje-Štajerskega. Kakor grob so molčali klerikaini bratci na shodu v sv. Lenartu, ko je urednik Linhart povedal o papeževem ukazu, glasom katerega ne sme biti noben duhovnik blagajnik ali predsednik kakšnega denarnega zavoda. Niti „be" niti ,me" se niso upali reči. Proti sv. Očetu se ti tercijali seveda niso upali niti besedice črh-niti, svoje politične duhovniške vodje pa tudi niso smeli grajati. In molčali so. Niti Kemperle jim ni prišel na pomoč, čeprav občuje toliko z duhovniki, da ima gotovo že nekaj žegna na sebi. Tudi on je molčal. In to je bilo najpametnejše ! Kdor ne vboga, ga tepe nadloga, — kaj-ne, gospodine Kemperle, slavni urednik slavne „Straže"? Ko ste zadnjič na shodu v Mariboru rogovilili, ste morali vendar izprevideti, da naši kmetje ne sedejo na klerikalni lim. In čeprav ste se tako daleč »ponižali", da ste vkljub vsej narodnjaški zagrizenosti v nemškem jeziku govorili, Vas kmetje niso hoteli poslušati in so Vas malo glasno „odslovili". Prosili ste milo urednika Linharta za osebno varnost, ki Vam jo je ta tudi zajamčil. In res se Vam ni niti las na glavi skrivil. V zahvalo pa ste načečkali v svoji „Straži" laž, da smo se Vas zbali, da se je ves shod pred Vami tresel ... To je bila neodpustljiva laž, g. Kemperle, in mi smo rekli, da Vas nikdar več ne bodemo branili. Vi niste vbogali in ste prišli zopet na shod v sv. Lenart. In z enim Krambergerjem ste vodili gonjo. Pozneje seveda ste prišli z solzami v očeh in ste se trepetajoče skrivali za sabljico g. komisarja ter ga prosili zopet za pomoč. Ali — odleteli ste skozi vrata, da je bilo veselje ! Vbogajte torej, prijatelj Kemperle, in ne vprizarjajte škandalov po naših shodih, kajti tudi naša potrpežljivost ima svoj konec. Najbolj vjezilo je prelasanega' rezervnega oficirja Krambergerja in njegovo pijano tolpo, ko je govornik Linhart omenil Breznika in njegove sladke bratce. Kakor da bi gad pičil, skočil je Kramberger pokonci. Neki kmet pa mu je zaklical: Nikar se ne jezi, šribar, saj ti nisi kriv, da je mrzli Breznik tvoj stric . . . Kramberger v sv. Lenartu je posojilnični pisar in prvaški hujskač najhujše vrste. Poleg tega je pa r e z e r v n i oficir. Na zadnjem shodu pa je dal naj prve svojo besedo, da se bode popolnoma mirno obnašal, potem je pa to besedo požrl in obnašal se je tako, da se gaje moralo s silo iz dvorane vreči. Kaj pravijo to-variši-ofioirji k temu ? Kaj pravi častni svet oficirjev ? Kramberger trdi, da se ga je pri laseh iz dvorane vleklo. Ali je to častno za rezervnega oficirja ? Nesrečni Kemperle. Slavni urednik duhovite mariborske „Straže" in general „bojevnikov" proti naprednim shodom ima veliko smolo. Da ne more »Stajercijancev" premagati, to je umevno; kajti taki fantki vendar ne bodejo odrašenih mož v kozji rog spravili! Ali naš nesrečni Kemperle ima še enega nasprotnika, ki ga ne more premagati ; in to je — vino! Dokaz temu sledeči dogodek, ki ga poroča „Marburger Zeitnng" : Te dni enkrat v pozni noči našel je neki gospod v Mariboru na tlčh ležati in smrčati — neko postavo žalostne zunanjosti. Dotični človek je, bržkone premagan od rujne kapljice, padel na tla in tam obležal, kakor da bi bil v svoji postelji. Ker smo pa zdaj sredi v zimi in je znano, da pijanec prav hitro zmrzne, šel je gospod po stražnika, da spravi „ ponesrečenega" na gorki kraj. Policaj je prišel in postavil žalostno postavo na noge. In kdo je bil? Naš ljubi Kemperle, urednik, agitator, katoličan, govornik, jurist in tretjerednik (?) Kemperle !!! Ali namesto da bi se Kemperle lepo zahvalil policaju, da mu je ta na nevbogljive noge pomagal, pričel ga je psovati in ga je baje tudi po obrazu udaril. Ker pa policaji niso zato tukaj, da bi jih pijani kle-rikalčki tepli, napravilo se je sodnijsko naznanilo in Kemperle bo šel bržkone kašo pihati . . . Toliko nesreče ima ta mladenič! Res, vsi Ko-roščevi žegni mu ne pomagajo! Nesrečni dan je bil za Franceta Kramberger pretekla nedelja. Naj prve so ga morali iz zborovalne dvorane vreči. Potem je šel v pr-vaško gostilno Arnuš in popival je do jutra. Na vse zgodaj je stopil potem na cesto in se na javnem trgu stepel z nekim mladeničom. Na obeh straneh so padale klofute. Ali je to obnašanje za rezervnega oficirja? Pri temu pretepu je bil tudi domači politični kaplan navzoč, kateremu je nekdo besedo v obraz zabrusil: Ti si ravno takšni falot! Tako je končal prvaški sunder s klofutami! Hahaha! Prvaško zapeljavanje mladine. Pred kratkem smo poročali o narodni hujskariji, ki jo širijo gotovi ljudje med nedoletnimi srednješolci. Zdaj poroča „Slovenec", da so se žrtve te hujskanje že pojavile. Baje so iz gimnazije v Ptuju izključili učenca Skazo, iz gimnazije v Mariboru pa osmošolca Kovačiča ter sedmošolca Dečka ... Nam v tem trenutku o celi stvari še ni ničesar znano in je prišel tndi ljubljanski »Slovenec" do tega poročila na nepošteni način potom zlorabe uradne tajnosti. Naj bode že kakor hoče, — nam se smilijo prizadeti dečki, ki bodejo celo življenje čutili posledice svoje otročarije. Smilijo se nam pa tudi vbogi stariši, ki so pravzaprav najhujše kaznovani. Zahvalite se zdaj pri dr. Fermevcu in drugih narodnjaških kapacitetah, ki zapeljavajo nezrele dečke v nesrečo! Prvaški pretepač. V Konjicah je neki prvaški komi nekega meščana napadel ter z nožem težko ranil. Smrkovca so sodniji naznanili. Kaplan s puško. Kaplana Franceta Ropa v celjski okolici mnogo faranov ne more videti. Dobil je vsled tega baje mnogo grozilnih pisem. Kaplan si je nabavil psa, ki naj bi ga čuval. Tudi ima poleg svoje postelje vedno nabasano puško. Lepe razmere, ki so jih seveda v prvi vrsti mladi politični duhovniki sami krivi! Sodoma in Gomora. Piše nam stari prijatelj: Ako se ta protinaravna vnebovpijoča hudobija med dnhovniki izve, moralo bi po spisih sv. Alfonsa Ligvorijana ter farizejskih urednikov „Slov. Gosp." in »Straže" vse tiho in skrito ostati, kajti po duhovskih ukih starega in srednjega veka je duhovnikom vsaka hudobija dovoljena in odpustljiva, in oni ostanejo pri vsem tem čisti in nedotakljivi! Zato so tudi zadnjič svojega tovariša svinjarja župnika Sorna kot celo necolžnega in čistega zagovarjali in oznanjevalce te nenaravne nesramnosti strastno napadali. Gorje pa posvetnim ljudem, zlasti liberalcem in • Nemcem, kadar se ti najmanje pregrešijo ali le sumijo, neusmiljeno jih bičajo trije p . . : »Slov. Gosp.", »Straža", navrh še tretji kranjski »Slovenec." Četudi pa je bil nesramni pohotneš možkih ljubčekov dne 14. januarja pri okrožni sodniji na eno leto težke ječe, in njegovih pet žrtev od njega zapeljanih na dva do štiri mesce težke ječe obsojenih, so klerikalni farizejski uredniki sedaj celo utihnili, ter bodo še nenaravno, nečloveško hudobijo svojega tovariša pri vsi svoji predrznosti čistili in vse vtajili in zakrili, kakor vselej (tako tudi zadnjič pri župniku Sušniku!) Povdarimo še to, kako velika sramota in škoda zadene onih pet žrtev, dva zakonska in tri samce za njih celo življenje! Tako so pa tudi pri volitvah vsi zaslepljeni volilci od strastnih duhovniških agitatorjev zapeljani, ker s tem sami sebi škodo kopajo, da ne pustijo duhovnikov pri cerkvi v miru, za kar so edino odločeni. — Povej no „Slov. Gosp.". je-li bil ta gotovo večletni svinjski tovariš tudi »Štajercev" pristaš! ? V Ormožu priredijo v nedeljo, 29. januarja v gostilniških prostorih „Bierquelle" lovski veuček pod protektoratom visokorojenega g. grofa \YV Wurmbrand-Stuppach in g. nadoficijala S. Gross. Godbo preskrbi kapela c. in kr. infant, polka št. 17 iz Celovca. Začetek ob 8. uri. Vstopnina 2 K za osebo. Ednostavna toaleta ali lovski kostumi. Čisti dobiček se odda v dobrodelne namene. Pazite na deco. 4 letni sinček zakonskih rirastnig v Gaberjih pri Celju se je igral pri peči. Pri temu je dobil take opekline, da bode bržkone umrl. Mica Kovačeva je hotel igrati v Mariboru iz Avstrije izgnani rudar Franc Straneck. Pil je do polnoči, ali denarja ni imel. Policija mu je priskrbela brezplačno prenočišče. Trdovratni samomorilec. V Mariboru je hotel delavec Matija Osenjak v Dravo skočiti, kar je pa stražnik preprečil. Ali pomagalo ni, kajti Osenjak se je doma obesil. Obesil se je v Maribora 70 letni hišni posestnik Johan Mercher. V zadnjem časn se mu je pamet zmešala in je tudi skoraj oslepil. Zblaznela je v Mariboru gospa R. N. Oddali so jo bolnišnici. Iz ljubosumnosti napadel je fant Anton Leskovar v Žicah pri Konjicah tekmeca Antona Bukovnik in ga težko ranil. Stražnik je vroče-krvneža aretiral. Svinjar. Posestnica Ana Bobner v Grušni pri sv. Jurju naznanila je svojega hlapca Jožefa Maček sodniji, ker je ta na prepovedani način občeval s — telico. V železno blagajno posestnika Kafer v Po-brežu pri Mariboru vlomila je dekla Kati Czopot in ukradla 120 K. Potem jo je na Ogrsko, kjer je doma, popihala. Ženski zločin. Dekla Marija Kovač v Žalcu bila je noseča. Spravila je pa sad na prepovedani način proč. Zaprli so jo. Divjak. Fanta Franc Savnjak in Alojz Jerol v Planini pri Konjicah sta pila' šnops in šla potem proti domu. Na poti je Jerol nakrat brez vsacega povoda vzel nož in je Ravnjaka 4 krat sunil ter ga smrtnonevarno poškodoval. Svojo mati ugriznila je v pretepu oženjena Marija Počivavšek v Slabeh pri Kozjem. Lepa hčerka! Nesreča. V Ptuju sta se zopet enkrat spla-šila Jurzova konja. Dirjala sta po cesti proti železniški progi, ki je bila z šrango zaprta. Prelomila sta šrango. Medtem pa je pridrdral tovorni vlak, ki je enega konja popolnoma raz-mesaril in 30 m daleč vlekel. Kučijaž je na glavi težko ranjen. Ukradel je Martin Pečnik v Mariboru sakno. Zasačili so ga pa takoj in vkljub temu, da je bežal, so ga vjeli ter oddali v luknjo. Pretep po sv. maši. V Dramljah so šli fantje Miha in Anton Zdolšek ter Franc Verbič od maše domu. Brata sta Verbiča pretepla in tudi neki Anton Mastnak je udrihal po njemu. Take slučaje naj bi duhovniki raz prižnice grajali. Zblaznel je v Maribora kondukter Franc Marčič. Hodil je v sami srajci po cesti. Oddali so nesrečneža bolnišnici. Kolo ukradel je v Mariboru g. Fr. Puklu delavec Kostanjšek. Hotel je kolo potem za 10 K prodati. Tako so ga dobili in zaprli. čez Stopnice sta padla v Hrastnika delavca Neuhauser in Kellner. Prvi se je možgane pretresel, drugi pa roko zlomil. Lepi občinski sluga je bil Franc Gorjanc v Škofjivasi. Sleparil je s podpisi in kradel občinski les. Gorjanc je sodniji naznanjen. Ropar napadel je na cesti iz Celja v Laško posestnika Kosec iz sv. Rupreta. Ta se ga je komaj ubranil in zbežal. Očeta zabodel in težko ranil je Jože Ma-lajner v sv. Miklavžu. Brezvestnega sina so v Mariboru zaprli. Obesil se je zaradi nevzdravljive bolezni Ignac Gigler v Mariboru. Nesrečnež zapušča 3 nepreskrbljene hčerke. Roko zlomilo je v Trbovljah pri porivanju „huntov" delavcu Pavlu Holašek. Pogorela je sušilnica olja g. Stigerja v Slov. Bistrici. Skoda je velika. Pri rešilnemu delu sta bila dva požarnika težko Vanjena. Hude klofute je podelil v Trbovljah delavec Martin Smeck tovarišu Zagričniku. Pri temu ga je na očesu težko poškodoval. . Morilka svojega moža. Ana Babic v Zagaju je nagovarjala razne osebe, da naj njenega moža zastrupijo. Nekemu fantu je obljubila 200 K, ako umori moža in mu zažge hišo. Zverinsko žensko so zaprli. Zastrupljenje. Hlapec Jože Vodenik v Konjicah šel je 18. decembra k svoji ženi v Kantski-vasi. Tam je jedel žgance. čez par dni je umrl. Pokopali so ga. Ali kar nakrat se je širila govorica, da je bil Vodenik od lastne žene zastrupljen. Odkopali so mrliča in zdravniki so potrdili, da je bil z arzenikom zastrupljen. Sodnija se s celo zadevo peča. Samomor. Zaradi neke bolezni se je obesil v Halbenrainu krojač Eberhard. čudna smrt. Dekla nekega trgovca v Radgoni čutila se je mati. Da bi plod odpravila, snedla je veliko množino žefrana. Ali vsled tega je umrla. Napadel je fant Jože Vermes iz Krotovca pri Ptuju občinskega odbornika Jož. Semlarič iz Zabovc na cesti v Ptuju in ga težko ranil. Imel je že dalje časa nanj jezo. Iz Koroškega. Opozarjamo cenjeno naše čitatelje na članek „Prvaško gospodarstvo v pravi luči", ki ga objavljamo v današnji številki »Štajerca". Članek se tiče v veliki meri koroških razmer in naj ga naši prijatelji pazno prečitajo. Kajti tudi na Koroškem se pričenjajo pojavljati slabe posledice prvaškega gospodarstva ! Iz Šmarjete v spodnjem Rožu se nam zopet piše: Zadnjokrat smo poročali o našem mladem kaplanu. Ali stopili smo mu prehudo na kurja očesa. Zato je začel v svojem listu »Š-Miru" cviliti na vse pretege. Zadeli smo pač žebelj na glavo ali, kakor se pri nas pravi, »trofili smo mačko na glid". Mladi kaplan pač ne razume, da je med njim in ljubim našim starim župnikom velikanska razlika. Žnpnikove besede so vedno rodile lepi sad. Hvala Bogu, da 35 let nismo imeli takega modrijana v fari, kakor je novi kaplan. Mi že vemo, kam ta kaplan sili. Ali njegova kroglja ne bode zadela »ins Schwarze". Belo barvo si že videl v Šmar-jeti in nikar ne misli, da bi nas komandiral. Najboljši kraj zate je pač pri Čopiču, ki ti je v prvaškem mišljenju ednak. Koliko sta pa ljudi naštela ? Zdi se nam, da mora v Šmarjeti prav malo ljudi biti, ko sta tako hitro gotova bila pri kramarju. Veseli nas, da ima kaplan tako bistro glavico, da si je zapomnil tiste dve nedelji, na katerih se je vršila znana zidana pridiga. Dopisnik bi pa rad vedel, kakšen je tisti katekizem, s katerem pravi kaplan, da ga no poznam. Prišel bodem enkrat v farovž, da ga vidim. Pravi katekizem nam je pa že svoj čas g. župnik v šoli raztolmačil. Tega se držimo, ne pa političnega katekizma mladih črnosukne-žev. Kaplan pravi, da hočem »zastrupiti" ljudi v tej fari. Povem mu vsled tega očito, da sem mnogo »Štajerca" tudi v Apačah razdelil, ker so me Apačani zanj prosili. Lepe stvari bodo v njem našli. Naj vedo, kako so se slabi duhovniki v Čenstohanu obnašali, kjer so oropali Mati Božjo, kako so ropali pri klerikalni »cen-tral-kasi" v Celovcu, kako je bil žegnani Se- rajnik na 6 tednov zapora obsojen itd. Mi na-prednjaki Častimo dobre nepolitične duhovnike, za ostale se pa ne brigamo. Adijo Matijo! Tat V Greifenberga je ukradel krojač Brau-descher 300 K in pobegnil. Poneverila je v Beljaka dekla Marija Kol-bacber večjo svoto denarja. V Mariboru 80 jo pa že dobili in zaprli. Kradel in sleparil je v Beljaku delavec Marko Kopajnik. Potem je zbežal. Dinamita ukradel je neznanec v sv. Lenarta i. s. 25 kil; istotako je ukradel lf>0 kapseljnov. Tata še niso dobili. Surovost. Hlapca Visočnik in Schumpn v spodnjem Dranburgu sta najprve s fantom Oder popivala, potem sta ga pa tako pretepla, da je nezavesten obležal. Roparski umor. V Arnoldsteinu so zaprli Hrvata Andreja Žnidarič. Mož je na sumu, da je delavca Angelo Boseo umoril in oropal. Trebuh preparen je bil v Celovcu hlapcu Ferdinandu Brezdek. Spri se je na cesti s fantoma Lovrenc Lodron in Alojz Winter, ki Bta ga z nožrai grozovito obdelala. Zaprli so v občini Winklern hlapca Petra Prebernig zaradi zločina proti nravnosti. Po svetu. Smrt morilca. Poročali smo svoj čas, da je bil dalmatinski župnik Tomaževič na 5 let ječe zaradi na-peljavanja h umoru obsojen. Njegova ljubica in sokrivka Ostric bila je na 10 let obsojena. Te dni je fajmoštra v ječi kap zadela in je bil takoj mrtev. Ker je tudi Ostric na smrt bolana, se govori, da se je čedni parček zastrupil. Velika lakota vlada na severnem vzhodu Rusije. Tifus vsled gladu se grozovito razširja in nobenega zdravnika ni. Bati se je, da bodejo narodi Jakutov in Keraepev vsled lakote, izumrli. Ciganski roman. V neki vasi na Ogrskem so shranili cigani v gostilni veliko vrečo ; rekli so, da pridejo zvečer ponjo. Ko je hotela hčerka gostilne zakleniti, vidila je, da se vreča premika. Vzela je puško in je na vrečo ustrelila. Ko so jo odvezali, našli so v nje ustreljenega cigana Cigani so vtihotapili svojega tovariša v gostilno, da bi jo ponoči izropali. Korajžni fajmošter. V Novemgiadu je faj-mošter Nika Grbin neko žensko z lastnimi rokami iz cerkve vrgel, češ da ni vredna biti v Božjem hramu. Pri temu jo je tudi ranil. Sodnija je nasilnega popa na 14 dni zapoia obsod la. Grozni morilec. Plesnega učitelja Krasinski v mestu Manicz na Ruskem so zasačili, ko je hotel blagajno svojega prijatelja oropati. Ustrelil je pri temu nekega hlapca, neko ženo in otroka iste, nadalje še dve ženski, skupno torej 5 oseb. Morilca so zaprli. Telegrami. Slovenska tiskarna v Celju — zaprta. Celje, 25. prosinca. Obrtna oblast je danes tnkajšno slovensko tiskarno s trgovino vred zaprla. Vso delo v tiskarni se je moralo takoj vstaviti. Oblast je tudi vse knjige tiskarne in prodajalne konfiscirala. Prišlo se je velikim nepostavnostim na sled. Oblast vtemeljuje svoj korak s tem, da je podjetje prekoračilo svoj deluktog. Časopisi, ki se tiskajo v tej tiskarni, ne morejo več izhajati. Cela stvar je v zvezi s škandaloznim polomom v „Zvezi slovenskih posojilnic." 0 vsej zadevi še poročamo. Zadnji stebri propale „Narodne stranke" se podirajo. Dunaj, 25. prosinca. V državnem zboru je govoril danes nemško-napredni poslanec H. W a-stian. Pojasnil je z ojstrimi besedami lažnivo farizejsko in brezvestno hujskarijo slovensko-pr-vaških poslancev. Govornik je omenil tudi „S t a-jerčevo" stranko, ki jako lepo napreduje, in zlasti naše zadnje shode v Ptuju, Mariboru in sv. Lenartu. Zbornica je vzela to naznanilo z veseljem na znanje, kajti „Stajerčeva" stranka dokazuje, da slovensko ljudstvo ni zadovoljno s pogubonosno politiko slovenskih poslancev. Nekaj naukov za kmeta. (Spisal ekonom J. Waupotic-Hardcck.) Odločil sem, da hočem v kratkih besedah pedati kmetu nekaj važnih nasvetov, kako da naj si gospodarstvo zboljša in si s tem dohodke poviša. Kot frekventant vsakovrstnih kmetijskih in gospodarskih šol uvidel sem, da kmet dandanes mora biti dobio podučen,daje zmožen v vseh mu pretečih zadregah, znati si pomagati. V prvi vrsti mora biti kmet vesten knjigovodja svojega gospodarstva, da ob koncu let* potem ve, katera gospodarska panoga mu je največ dobička prinesla, da se je tesneje oprime in katera se mu je pa slabo obnesla ali je mogoče pri njej še zgubo imel, da jo ima za manje važno ali jo opusti. Nadalje mora biti tudi kemik in fiziki da ve konštatirati kake sestavine ima njegova zemlja, katero ima obdelovati, da njej potem ve z gnojili dodati česar jej manjka in da na njej take pridelke poseje, ki na njej najbolj uspevajo. Mora tudi vedeti katere snovi pottebuje katera rastlina več ali manj. kajti rastlinska hrana je za posamezne rastline različna. Potem koliko redilnili snovi ima ta ali oni zemeljski pridelek, da si ga potem ve pri živinoreji v pravo korist obrniti, itd. Biti mora toraj tudi vztrajen opazovalec narave, ker od narave od«isen je plod njegovega dela. Nadalje mora tudi vedeti nekaj o živinozdravilstvu, da mu ni potreba v vsakem slučaju živinozdravnika klicati, posebno v slučajih, ki so hitie samopomoči potrebni. Nadalje mora znati tudi zakone in postave, posebno v koliko se tičejo kmetskega stana, ker drugače mora si pustiti od kakega oderuškega advokata kožo črez ušesa potegniti, posebno če ima prepirljivega soseda, ker slučaji so, da nekateri skoraj celo premoženje v lahkomiselni pravdi zapravijo. Zelo potrebno bi tudi bilo, da bi se predmet zadevajoč kmetskega postavoznanstva tudi v ljudske šole upeljal, koliko je to potrebno, mislim bi se skozi to vsaj nekaj to oditje preprečilo. Tukaj naštel sem samo to važnejše, česa vse kmet znati mota, sicer bi se dalo še mnogo povedati, ako bi se hotelo o tem natančneje razpravljati; hotel sem namreč eno knjigo izdati, v katerej bi se to bolj temeljito .in obširno razpravljalo, ali žalibog moj delokrog mi sedaj tega ne dopušča. Zatoraj hočem navesti tukaj samo le nekatere nedostatke v gospodarstvu Ali en nasvet bi pa imel do kmetov posestnikov, da naj bi energično svoje sinove, posebno tiste katere hočejo posvetiti kmetskemu stanu, pošiljali v kmetijske in gospodarske šo'e, ker tamkaj bo se vaš sin temeljito podučil o teh predmetih, katere sem prej navedel. Ne smete svojim sinovom biti nevošljivi boljše bodočnosti, in se izjaviti, kakor nekateri, ki pravijo: »Kakor je delal moj oče, tako delam tudi iaz, in ni še posestvo propadlo, zatoraj tudi tako naj dela moj sin < Seveda gospodarstvo ni morebiti propadlo, ali napredovalo pa tudi ni Želi pa vendar vsaki, ne da bi stal vedno na starem stališču, ampak rja napreduje, to je smoter vsakega izobraženega človeka. Tudi moramo pomisliti, da časi so se zelo izpremenili, vse se organizira in si hoče jamčiti boljše bodočnosti, naj si bo uradnik, obrtnik ali delavec, samo kmet zaostaja pri starem. Dandanes reče se citati dobre gospodarske časnike in knjige, kakor tudi politike ne v stran puščati, ki je tu in tam tudi važnega pomena za tvoj obstanek in bodočnost. Kdor dandanes nič ne čita in se ne uči, takemu ni mogoč1 e na noben način napredovati. Kajti sedanji čas reče se delati poprej z umom in Se le potem z rokami, -. ne pa kakor nekateri, ki se lahkomišljeno mučijo noč in dan, pa vendar njihovo delo ne prinese pravega^ploda. Oglejmo si toraj malo naša sedanja kmetska gospodarstva in opazili bomo dosti gospodarskih napak, katere se morajo odpraviti, ako se hoče priti do boljš-ga cilja. Tvarino razdelil sem v sledeče odstavke: l. Gospodarska poslopja. 2. Dvorišče. 3. /.ivinoreja. 4. Poljedelstvo. 5. Travništvo. 6. Vincreja. 7. Sadjereja. 8 Gozdarstvo. Pisati hočem kolikor mogoče poljudno in v domačih izrazih da bode vsakemu lahko zastopno, Gospodarska poslopja. Gospodarska poslopja morajo biti prostorna, da zadostujejo v toliko, v koliko je posestvo obsežno. Na več krajih se opazi, da je premalo prostora, da mora biti gospodarsko orodje, kakor lojtre, sani, plug itd. kje zunaj pod kapom, da postane mokro posebno kadir po vetru dežuje in je toraj orodje enkra* suho in zopet mokro, na kar hitro strohni in zopet mora biti novo. Potem poglejmo v hleve, katerih je še primeroma zelo malo v pravem praktičnem stanju, tu in tam še opaziš v hlevu v kakem kotu jamo za gnojnico, kar dela velik smrad, kar živini zelo škoduje, da je podvržena vsako vrstnim boleznim. Iz hleva mora bti napeljan vodovod naravnost na gnojišče ali v gnoiniščno jamo, da gnojnica sproti odteka in da ostane sploh čisti zrak v hlevu. Pomni: Ako hočeš imeti zdravo živino, skrbi za čisti zrak v hlevu 1 Opazi se tudi, da imajo na nekaterih krajih perutnino v govejih hlevih, kar tudi ni zavoljo smrada živini prijetno. Perutnina naj ima za se svoj hlev. Kar se tiče žitnice bi omenil, da je na suhem in načnem prostoru in da se v njo ne spravljajo kaki boli vodeni pridelki n. pr. krompir, korenje, repa itd. in sploh stvari katere gnilijo, ker skozi to postane zrak v žitnici vlažen in nastanij se v njem vsakovrstne bakterije, kar povzroči da se zrnjo vlage navleče, se sprime in začne plcsniti in se pokvari. Ne spravljaj v žitnico toraj nikdar tvarine po katerej bi zrak vlažen postal, ako hočeš imeti sploh dobro zrnje I Nadalje tudi ne imej v spodnjej kleti v kateri shranjuješ pijačo, kadno zelje, jesih itd. prej omenjenih pridelkov, krompirja, pese itd., ker ti pridelki so preveč podvrženi gnilobi in s tem se okuži zrak, kar ti lahko povzroči, da se ti s prva navedene tvarine pokvarijo. Za krompir, repo, korenje, peso itd. moraš imeti posebno primerno shrambo. Nekaj bi še omenil o prostoru za krmo. Navadno se krma na podstrešje nad hlevi spravi, kar je prav ali paziti se mora na to, da imajo hlevi dober strop, kateri ne pripušča sopara ki pride iz hleva, ker drugače postane seno od sopare vlažno in splcsni, da s tem več ko pol redilnih snovi zgubi in sploh je še škodljivo živini. Priporočal bi, kateremu primanjkuje prostora za seno, da si da narediti taki kozolec, štirje drogi in streha ki se da privzdigovati po potrebi. Navadni kupci z enim drogom niso priporočljivi, ker radi natečejo in na zu-nanjej strani se dosti krme pokvari. Sedaj še o drvarnici. Navadno so drva za kurjavo na prostem, v poletnem času že velja aH po zimi nikakor ne, ko je veči- noma deževno in snežno vreme, da se drva mokrote navlečejo in se skoraj ne dajo posušiti, s čim še navadno ženske pogostoma čeoerejo. Na nekaterih krajih imajo tudi navado, da drva sproti sekajo in potem s surovimi kurijo kar je velika nezmisel, ker drv se za tretjino več porabi in tudi nikake vročine ne dajo od sebe, kar je za pomisliti celo sedanji čas, ko so drva tako drage. Napravi si toraj drvarnico in drva imej navadno sploh pripravljene suhe za kurjavo. Akoravno ti drv ni potreba kupiti vendar pomisli, da pozn-jši rodovi bodi tudi potrebovali drv in ne samo ti. Povsod moramo štediti akoravno z majhnim, pa vendar eno k drugemu vzeto dosti pripomore (Naprej pride!) Loterijske številke. Sradec, dne 21 januarja: 78, 49, 64, 25, 20. lN*t, dne 14 januarja- 60, 28, 70, 26, 57. Ak« želodinu delovanje oslabi se mora poskušati, da se izbere pravilna sredstva, ki zamorejo želodec zopet t trajnemu, krepkemu delovanju pripraviti, kajti to je glavni pogoj za vse druge funkcije ftlovcSkega trupla. V tem o/.iru najbolje znano sredstvo je skozi 40 let v vsej monarhiji razširjeni it. Rosa balzam za želodec u apoteke 11. Fragner, c. k. dvorni liferant v Pragi. Zaloga tudi v tukajšnih apotekah. Podpisana prekličeva našo v vlogah na e. k. štajersko namest-ništvo v Gradcu z dne 16. 11. 1910 storjeno očitanje, da je nama kot predstojnikoma občine Malavas in Meretinei okrajni odbor ptujski pod lažnivo pretvezo vlovil podpise za vlogo na okrajni odbor ptujski in da se nama je ob priliki podpisa del imenovane vloge zamolčal in prikril. Zahvaljujeva se, da je okrajni odbor ptujski vsled naše izjave umaknil obtožbo radi razžaljenja Časti. Dr. p!. Fiiiilenaii n. P. Simon Mak * ,. Šine m. p. Franc Prolog m. P. priči. Prodaja vina staro 20 polovnjakov, novo 30 polovnjakov, iz; Leskovca št. 12. Vpraša se pri g. M. Windisch, 90 spodnji Breg pri Ptuju. Kooje za klati kupuje v vsaki množini po najviših cenah Isidor Copetti, Maribor, 83 Kaserngasse št. 11. 805 40 — 9 — Svetovna razstava Brusel 1910: grand prix. Patent. z vročo paro in sito paro (Heiss-dampf und Sattdampf) z ventilnim krmilom zistem Lentz Avstrijska prodajalna pisarna: Emil Honigmann, Dunaj IX Loblichgasse Nr. 4. Internat, lovska rastuva Dunaj 1910, državna častna diploma. (Hajviije odliVovsnje). Veliko presenečenje! Nikdar v življenju ta priložnost! 600 kom. le 3 K 80 h. 1 krasna pori. prec. anker-ura z verižico, natančna, 3 letna garancija; 1 moderna zidana kravata za gospode; 3 IT. žepni robci; 1 krasni prstan za gospod«; z imit. biserom ; 1 krasna eleg. garnitura ženskega kinCa, ki obsega 1 krasni kolje iz orient, biserov, mod. damski kine s patent-zaklepora, 2 eleg. darnBka braceleta, 1 par u&esnikov s patent-kaveljem, 1 krasno žepno toaletno zrcalo; 1 usnjata denarnica; 1 p. gumb za mansete. 3 gradno duble-zlato s patent-zaklepom; 1 veleeleg. album za razglednice, najlepši razgledi sveta; 3 zabavni predmeti, velika veselost za mlado in staro, 1 zelo praktičen seznamek ljub. pisem za gospode in dame, 20 koresp. predmetov jn^Se čez 500 rabnih predmetov, v hiSi neobhodno potrebnih. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, košta le KS'80. Pošlje po povzetju dunajska centralna razpoSiljalnioa Cb. Jungwlrth, Krakova št. B|4f. se NB. Pri caročbi dveh paketov se priloži 1 prima angleška britev. Za kar ne dopade, denar nazaj. Služba pisarniškega pomočnika se odda pri okrajni sodniji v Bleiburgu na Koroškem. 104 Dobra vina iz lastnih goric se prodajajo v „flaschenschanku" V" Ptuju, Allerheiligenga8se 13, i. s.: Staro vino 72 h; novo „ 64 „| jabolčni most 28 „; 39 Johana Kraber Želodec kot posredovalec izreje je vzdiževateli tlovelkega organizma. Treba je tedaj njegove funkcije kot organa, ki prebavi in cisti, Tedno podpirati. Dela se, kakor da bi ne bil tako važen, kakor drugi organi. Ako želodec ne prebavi, je vse truplo za delo nezmožno. Priznano domače sredstvo, ki se napravi iz izbranih zdravilnih zelenjav, ki pospeši apetit in prebavo ter milo odvaja, ki zniža znane posledice nezmernosti, slabe diete, prehlajenja, sedenja, bolečine v želodcu, napenjanje, preveliko kisline, krčevite bolečine, je dr. Rms balzam za želodec iz apoteke B. Fragner v Pragi. »ji i Vsi deli embalaže no-VJrt I I ft I sii° PooaoDOO Štajersko dobro deželno vino K 48— S-itajersko namizno in iztočno vino K 52"— Štajersko krepko vino iz gore K 56'— Teirano rdeče krvno vino, velefino K 56'— Silvanec, beli, fino namizno vino K 60 — Rizling, beli, fino namizno vino K 60-— pri 100 litrih prodaja iu razpošilja vinska klet r velikem poslopja šparkase Otto Kuster, Celje na Štajerskem. $ Edina mašim z« g*vorenje n« plate, ki igra bres igle. hdelek svetovne 6*%»e Pathfe Frfcres. To je na vsak način p^f- naJtlOt]ŠB. "TP| Prekosi vse drage zisteme. Plate se ne obrabijo, s-' ne praskajo ; čnje se resnično RHiZikO. Cenike zastonj in franko. Predstavi brez da bi silil k nakupu. 63s C. ACKERMANN urar v Ptuju (teater.) Sprejme se konjski hlapec za poljsko delo, plača na leto 240 kron in hrana. Graščinsko ©skrbništvo Novi klošter, Sav. dol. pri sv. Petra. G6 Viničar, krepki mož od 40—45 let, z Dajmanje 3 delavskimi močmi, ho takoj sprejme. Dnevna plača za viničarja 60 h za ostale 50 h, jako lepo veliko stanovanje, 2 orala jako dobrega polja, mleko od ene krave in prosta drva. Troški preselitve se povrnejo, K. Klibler, Altenberg pri Št. IIJU. 67 Boj proti draginji Posestvo, obstoječe iz 4 johov njive, 2 lesa, travnik, je tudi pravica do pašnika. Hiša in gospodarsko poslopje je vse zidano; vknjiženi dolg 2.600 K, lahko gori ostane; cena 8.400 K; se takoj zavoljo družinskih razmer proda. Vprašati je pri g. Pohan VVičar v Digošah (Lendort) št. 17 pri Mariboru. 68 Svetovno mojsterstvo v industriji ur vendar pridobljeno! »e Prevzetje edine razprodaje me spravi v položaj. za le K 4'90 oferirati elegantno, ekstra ploščo unerik. 14 kar. ztato-daile Švic. zeipno uro. Ista ima dobro idoče 36 urno Anker-kolesje premirane znamke „Speciosa" in je na električni poti 8 pravim zlato« prtvleieaa. Garancija za preciznost 4 leta. 1 k. K 4 90 2 k. K 9 30 Vsakfturi doda se fino pozlačeno veriiico zaatonj. Brez rizike, ker izmenjava dovoljena, ev. denar nazaj. — Posije po povzetju- L H0LZER, Krakova, Stradom I8|26. zahteva zapovedujoče, da kupujete štofe za moško in žensko obleko neposredno v fabriki. V lastnem interesu zahtevajte tedaj naše najnovejše jesenske in zimske muštre. Reže se vsako mero. Prva šl9zijsKa zaloga tvoril proizvodov | „SUDETIA" iagerndorf, avstr. Šlezija. Climai-i BACHRIGH XIX./6 Heiligcn- Najcenejši promet. Nobene finančne kontrole. Najmanjša potreba vode. Nobene nevarnosti za razstrelbo | & Co., Duna] stadterstr. 83. VII. 6991 Priložnostni nakup! Lepa žepna ura z verižico K no. 30.000 komadov 'j kupljenih, zaradi tega pošiljam 1 lepo 36 ur idočo »Gloria" srebrno anker-rem. uro, švic. kolesje z lepo gravir oklopjem, s sekundnim kazalcem in lepo pozlačeno ali posrebr, verižico natančno idočo za le K 3*50. Nadalje ponudim eno pravo pozlačeno 36 ur idočo anker-rem. prve vrste švic uro s poilač. verižico za K h-—. Triletno pismeno jamstvo ta vsako uro. Razp. proti povzetju S. Kohaue, raz pošiljal niča švicarskih ur, Krakov št,, 279. Neštevilno priznanj in naročil. Za neugajajoče denar nazaj. 106 1 do 2 vinarja prometnih troSkov za uro in HP z mojimi pat. motorji za surovo olje z visokim pritiskom (Rohol-Hochdruck-Motoren od 16 HP naprej. 4 do 5 vinarjev pri mojih petrolin-rootorjih in petrolin lokomobilih, ter 2—3 HP in tudi stoječih motorjih. FiliiU motorjev J. lutkiliiiki Dunaj III. Paulusgasse 1. Tisoči motorjev v prometu. Ceniki zaatonj. Ugodni plačilni pogoji. V zalogi tudi že rabljeni petrolinmotorji. 51 Ustanovljeno 1752. "TPg Josef Goritipp usnjarska delavnica v Ptuju (Biirgergasse 10 kupuje vse vrste kož, tudi svinjske kože, po najboljših cenah, prevzame vse vrste kož v najcenejše izdelanje in priporoča svojo zalogo v usnju za podplate, v rujavih, gladkih, narbanih kravjih kolah, pitlinge, lakasto usnje, gemse, šagrin, satiuovo usnje, box-usnje, blank-usnje itd. ter vse potrebščine za čevljarje. 73 Y življenja nikdar več! esto 16 kron same 6 kron. Vsled cenega nakupa v veliki fabriki ur, prodam mojo pravo kovinsko ,,Gloria4'-srebrno remontoar uro dvojni mantelj, 36 urno izvrstno rem. kolesje, teče v kamenjih, krasno ohišje, graviranje z konjem, jelenom, levom ali vapnom, dokler izda zaloga za malenkostno ceno SS 6 kron za en kos s prejšna cena 16 kron. Primerna ..Gloria" srebrna verižica 1 krono 3 leta garancije. — PoSilja po povzetju Eksportna hiša ur Dunaj IV., Margaretenstr. 27/25. 1063 Največje povišanje teže! Najkrajše trajanje pitanja! Najfinejša kakovost! povzroči kot dodatek k navadni svinjski krmi £ „Lntnllns" vrsta II za rejo ] * ..LucuUu*" vrsta ill za pitanje j Ceniki brezplačno od fabrike Fattinger & comp. z. z. s. z ki je najprimernejša in največ vsebujoča krcp'.l-na krma za pi-'. tanje in rejo. V posebnih krmilnih pristnih na kr. ogrski živino-fiziolog preizkovalnici. v Budimpešti se je dognalo, da s« z 2 kg. „Lucnltasa" živo težo za 1 kg. zviša. 50 kil z vrečo vred K 11-50 od fabrike. živalskih krmil , Dunaj - Inzersdorf. Viničar sprejme se takoj za Lembah pri Mariboru. Več pove g. 76_______________M. Straschill v Ptuju. Oblastnijsko dovoljena razprodaja v Celju, gospodska ulica štev. 6 priporoča svojo bogato zalogo obuval za pomladansko lelno in zimsko sezijo, vse vrste moških, damskih in oiroskih čevljev laai-nega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke vedno v naj-več.i izberi. Priporočam tudi Specialistom prave gorske in lovske oevl|e Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo te tudi popravila. Pastrežoa toona, cene eolidne. Zunanji naročita proti povzetju. 61/ Pri vsaki hiši je treba uži-galic. Kupujte in zahtevajte po vseh trgovinah „Štajer-Čeve užigalice"! Glavna zal. firma brata Slawitach v Ptuju. Tudi za spomladni opravek naj se ravna vsak kmetovalec po temu od znanosti in prakse priporočenemu nasvetu. Kot najboljše in najkoristnejše pojenje s fosforjevo kislino priporočamo Garantirano čisto in polnovredno Tomaževo moko oddaja spodajšna firma samo v plombiranih vrečah z varstveno znamko in 74 opombo vsebine. Sternjj^u Fa&rike Tomaževih fosfatov arkaz. z o. z., Berlin W 35. Zaradi ofert obrnite se na znane prodajalne ali direktno na zgorajšno firmo. 33 0855 78 56 14