List 30.
Tečaj XXXII.


spodarske
obrtniške
narodne
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskaruici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2. gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane
po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr.
Ljubljani v sredo 29. julija 1874.
O b s e g : Izvršilno določbe k postavi o zemljiških knjigah za Kranjsko.
Nasajenje leske.
Posnetek iz obravnav med-
narodnega zbora umnih sadje- in vinorejcev od 2. do 7. dne meseca oktobra 1. 1. na Dunaji.
Tu pehar
tù panj ! kdo bo gospod ? delu Wolfovega slovnika.
Goveje kuge naHrvaškem še ni konec.
Do gospodstva!
0 slovensko-nemškem
Iz sodnijskega življenja.
Mnogovrstne novice.
Naši dopisi.
Novičar.
Gospodarske stvari.
Te načrtke je rabiti namést katasterskih map. Potem je pripraviti vse drugo gradivo, katero se mora
Izvršilne določbe
postavi o
za Kranjsko
zemljiških knjigah
snemati iz katastra ali iz zemljiških knjig.
Pri tem se je ogibati obširnega prepisovanja, če je
mogoče isto nadomestiti po okrajšanih naznanilih.
20
21
22. in 23. listu „Novic" t. 1
▼	\Jm j ĆJ ± • j LUU% iU LmKJn AIDIU jjJLlU VIL» t» JL« OI
občili postavo „o napravi novih zemljiških knjig
smo pri- viti v obrazců
kazalo (spisek) nepremičnin
y
ki
je napra-
v
VOJ
se imajo najpoprej vpisati pj^bine
vodstvu Kranjskem in o notranji uredbi teh knjig."	__
današnjim listom zacnemo s priobčenjem izvršilnih do- (revidiranem) katastru zapopadene, napolnovaje° ob prvi
parcele po delih (partih) vvrščene v aritmetičnem po-vrstnem redu s zaznambami , katere so v pregledanem
y
katere je ministerstvo pravosodja dne 18. maja rubriki.
ločeb
tega leta izdalo
Ukaz ministerstva za pravosodje
?
s katerim se vsled
. 37 postave od 25. marca 1874 dež. zak. Št. 12, potem na podlagi clena V. vpeljavne postave k splošni postavi o zemljiških knjigah od 25. julija 1871 drž. zak. št. 95 in §. 31 postave od 25, julija 1871 drž. zak.
št. 96 razglašajo izvrsivne določbe o tem, kako se imajo na-pravljati, popravljati in voditi zemljiške knjige v vojvodstvu
Kranjskem.
y
Pripravne naravnave.
Predsednikom sodnij prve stopnje je, urediti kedaj se ima pričeti in kako zaporedoma vršiti delovanje o napravi zemljiških knjig po dogovoru z okraj-nimi sodnijami.
To delovanje se v posamesnih občinah ne more popřej začeti, da se z ozirom na te občine dovrši popravljanje katastra, kakor to veleva postava od 24. maja
1869 drž. zak. št. 88.
Pri razsodbi, kako se imajo delà zaporedoma vršiti v tistih občinah, v katerih je popravljanje že dovršeno, se ima ozir imeti na eni strani na delavne moči, s katerimi je moči razpolagati, na drugi strani pa na
potrebšine obrata.
Kolikor je mogoče, si je prizadevati
y
da
se
delo-
vanja za napravo zemljiških knjig začnó brž ko je mogoče po tem, ko se je kataster popravil, posebno v tistih katasterskih občinah, v katerih je posestni stan podvržen pogostnim premembam.
dvombi je tištim občinam prednost dati
y
v
ka-
terih je previdoma
moči
delà hitreje dovršiti.
Sodniški uradnik, kateremu se je naročilo
y
za kako občino zemljiško knjigo napraviti
y
naj
dá
naj-
prej narediti posnetke naznanilnih načrtkov, izpustivši imena posestnikov v istih navajenih.
Vrh tega se morajo v zapisu, narejenem po obrazců II razvidne storiti številki katasterskih parcel, katere so za vsacega posamnega posestnika vpisane v revidiranem katastru.
Abecedno kazalo posestnikov je napraviti po obrazu III in je prva rubrika napolniti.
Razun v §. 3 imenovanega gradiva se imajo nabirati na pripravni poti vse druge date (reči), katere se rabiti morejo pri lokalnih pozvedbah (pozvedbah na mestu).
Pri tem naj se posebno porabijo sodniška pisma, če je to doseći brez obširnega preiskovanja.
Kedar so priprave že tako dalječ prišle, da se more doba za začetek napravljanja zemljiške knjige približevaje določiti, je treba z občinskim predstojnikom (županom) se dogovoriti, da se naredé vse naravnave tako
napravljanja, brez zapreke in brez pomenljivega nadle-govanja v gospodarstvenem delovanji ljudstva.
Občinam in posamnim stránkám, katere želé delo-
y
da se morejo izpeljati vsa delà, katera se tičejo
vanje pospešiti, se more na voljo dati
skrbé potrebne pisarske
y
močí v
da
razpolaganje.
same pre-
Zupanu se morajo dati potrebni zaukazi on povabi zemljiške posestnike bivajoče v občini.
Ta povabila se utegnejo tudi ustmeno dati.

da
Dalje se morajo napraviti pripravne pozvedbe, da
je moči, v pravem
času
narediti sodniška povabila in
postaviti zastopnike, katere postavlja okrajna sodnija.
(Dalje prihodnjic.)
Nasajenje leske.
Ker bode gotovo naše bralce zanimalo, tudi o tem
pri nas le malo cenjenem sadu kaj natančnejega zvedeti, podamo tù sestavek M. Kolb a, nadzornika kralj, vrtov na Bavarskem : Gotovo je marsikateri v svetovni
234
Dunajski razstavi v pavilonu kneza Schwarzenberg-a
opazil razstavljene lešnike. 8 tem sadom se delajo na posestvih kneza Schwarzenberg-a velike kupčije. Les-kovo grmovje se šteje med domače rastline , kateri je našo podnebje jako ugodno pri rasti. Trdi se, da latinsko imé íeskovega grmovja ,,Corylu3 Avellana L." se je napravilo po imena mesta „Avellino" na Neapo-litanskem. V okolici tega mesta se namreč jako zeló pečajo z nasajenjem leske in od tod se ladije polne tega sadu odpeljejo v druge dežele. Nekoliko let sem se je redilo tudi razno leskovo grmovje, katero seje rabilo pri olepšanji vrtov. Redkeje se sadi to grmovje zarad sadů, in vendar dá to pri primerni pazljivosti v reji mnogo dobička.
M. Webb iz Calcot-a pri Reuding u je pri tem boga tin postal. On sadí lešnike po 8 cevljev enega od druzega v lehe ali kraje, tako da je na oralu 910 rastlin. Vsaki kraj loči od druzega meja, na kateri rastó narcise ali ogradne jagode. V prvih letih přiděla vmes socivje, ker še le 8. leto začne leskovo grmovje
dobiček dajati. .
Po najmanjem računu znese dohodek ene leske 50
kraje., oral toraj neae 455 gold. a. v. 0e se pa računi po izjavah Webbovih dohodek ene leske na 5 gold., se
ta podeseteri. Webb je včasi na dan po 1500—1800
funtov lešnikov nabral, katere je v sodčekih po 100 funtov na semnje poslal.
Leska se dobiva po vsi Evropi in šteje već sort. Med temi se posebno čisla tako zvan „Lampertovi lešnik" (lombardski lešnik). Včasi se dobi v vrtih tudi
turska leska (C. Colurna L.), 40—50 čevljev visoko in 2—3 čevlje v deblu debelo drevo, katerega sad pa ni tako okusen, kakor laških lesk.
Na Francoskem se leskovo grmovje zarad rudečega perja in košatega grma v vrtih jako zeló čisla, manj pa se gleda na njeni sad. V katalogu A. Leroy fiz Angers-a, kjer je drevesnica, katera se med najzname-nitnejše na kontinentu šteje, je 21 sort naštetih, al od teh je komaj 5-6 sploh znanih. Posebno se hvalijo te-le sorte, katere redi M. Webb: Redskined Filbert (rdeče kožati lešnik), Daviana, Price Filbert, Garibaldi, Atlas Neet, Spanisch price Filbert, Merveille de Boviller, Princess royal, Empress Eugénie, Cosford. Med zna-menitimi se tudi imenujejo te le, katere Webb in Rivers iz semena izrejata: Multiflora Webb, Price emperor, White Filbert, Macrocarpa.
Cudno je, da se gledé okusa lešnikov ne more doseći prav napredek, akoravno je mnogo sort. V koljeh Švicarskih jezerov so našli mnogo lešnikov, o katerih se trdi, da so 3—4000 let stari, al razun veljkosti so ravno taki, kakor ti, kateri se zdaj sadé. Ce bi bil omenjeni dohodek morebiti tudi previsoko cenjen, se vendar ne more odreći, da se z nasajenjem leske lahko
visok dobiček naredi.
Konečno se še omeni, da omenjene sorte v našem podnebju ravno tako obrodé in dozoré ko naša navadna leska. Pomnoži se naj lože z mladikami iz korenine, požlahnuje se pa, da se cepi z nasadom, v sklad ali s
popkom (okulira).
Leska se mora vsaditi v rahlo (frišno) zemljo, ker
v suhi ali težki le slabo obrodí.
od 2. do 7. dne meseca oktobra 1. 1. na Dunaji.
(Dalje.)
Vzroki nerodovitnosti sadnega drevja so : 1. Drevo, katero neredno in slabo poganja, napravi tudi le slabo, nepopolno perje, katero ne more
zadosti založne ali reservne snovi napraviti. Taka drevesa sicer cvetó, ali tudi pri ugodaem vremenu ne morejo obroditi.
2.	Primanjkava redilne snovi, posebno kali-ja in fosfatov v zemlji. Zemlja opeša rada posebno v starih sadnih vrtih in drevje more le zopet obroditi, ko je zemlja več let počivala in si drevo potrebnih snoví nabralo. V tacih primerljejih je treba gnojiti, da se redna rast ohrani in oslabela zopet ojači.
3.	Drevesa, katerim se preveč gnoji ali katera so v zeló debeli zemlji zrastla , poganjajo ie prevec lesa in ostanejo nerodovitna. To pa napravi to, ker imajo preveč organičnih in premalo mineralnih redilnih snovi.
4.	V zemlji ne sme biti preveč gojilčevih, organičnih redilnih snovi.
5.	Mokrota in hladno jesensko vreme.
6.	Ce rast zadušuj ej o gobe in mreesi.
7.	Če je drevo prejšnje leto jako veliko sadů obrodilo, prihodnje leto ne more obroditi, ker je redilne snovi popolnoma porabilo.
8.	Ce drevo ne more pozimi primerno počiti. Dokazano je namreč, da so v onih krajih drevesa nerodovitna, v katerih je zima tako zmerno topla, da pogon drevja ne more ponehati.
9.	Hud mraz med cvetenjem ali brž ko drevo od-cvete. Mraz sam ne vzroči slabe letine, če kaj druzega k tej ne pomaga. Drevo mora vže prej oslabeno biti, drugače mraz ne napravi popolnoma slabe letine. Zadnji vzrok je bil pri zadnji slabi letini tudi glavni, al vendar sam ni bil.
Pri obravnavi se je tudi povdarjalo, da mrzel veter, če med cvetenjem vleče in dalj časa ne preneha, tudi drevju gledé rodovitnosti zeló škoduje. Med glavne vzroke se je štela v 2. točki navedena primanjkava mineralnih redilnih snoví v zemlji.
O tem se je omenilo, da se zemlji mora zopet dati, kar se jej je s sadom vzelo. Ako se vsako leto s sad-jem več centov kalija zemlji vzame, je vendar treba skrbeti, če se hoče drugo leto zopet sad dobiti, da se zemlji odvzeti kali na eni ali drugi način zopet vrne. Žalibog, na to se le redkokrat misli. Dejansko pa je dokazano, da je drevje, kateremu se je pognojilo, tudi v lánském slabém letu obrodilo, akoravno je bilo vreme neugodno.
Omenilo se je tudi, da je bilo vže več hudih zim, vsled katerih je sadno drevje mnogo trpelo, al dozdaj se vendar bolj previdno ni z njim ravnalo.
Redilne snovi v drevesu imajo važnost v sebi kot snovi in potem pa ker so slabe prevodnice toplote in zatoraj varujejo kambij, to je mehkeji snov delajočih celic mraza.
Pri odločevanji, katero sadno drevo naj bi se vsadilo, posebno v krajih, kjer se je bati poznega mraza, se mora gledati na one sorte, katere pozno cvetó ali katerim tudi med cvetenjem slabo vreme preveč škoduje. Dokazalo je namreč tudi leta 1873, da je nekoliko sort sadnega drevja, katere so ob enem cvetele in enako vreme imele, vendar obrodilo.
Na take sorte naj se sadjerejci posebno pri vsaj an j i sadnega drevja ozirajo. Priporočalo se je mnogo tacih sort in med temi so bila tudi sledeéa drevesa: Pozno cvetoči tofelj , zlato-rumeni kosmač, Ribston Pepping, kraljevi kratki recelj i. dr.
Tako menda bo za naprej glasilka na3 protnih strank čebelarjev! „Ajhsteterca" (Eichstàdter Bienen-
*) Iz „Slov. čeb."

235
zeitung) že več mesecev pehar (iz slame pleten pe-harju podoben panj) do zvezd povzdigovaje, je vendar tudi nasprotnemu spisu svoje krilo odprla. Tudi „Brnska čebela" (Honigbiene von Briinn) bo s trompeto čebe-larje skličovala, da razsodijo, kdo bo zanaprej gospod, slamnopehar ali lesenopanj. Se vé, da je gospod Gra-venhorst sam čebelarski mojster, ki vé, zakaj je pehar njegov ljubćek — Če so sicer njegove številke vse res-nične — al kaj bi bil še lahko dosegel, ko bi bil umno čebelaril z boljšim panjem, Če je že toliko s slabim?
Namen mojih vrstic ni razsojevati, kateri panj je boljši, ampak le opomniti, da taki prepiri: pretirana hvala in graja so možakov nevredni. Naj bi že toraj enkrat odločivno besedo izgovorili, Tedaj naj bodo pozvani tudi Čebelarji južnih krajev (kateri sicer pehar poznajo), da izrecejo svojo misel : ali je pehar res vreden ali ne, da bi gospodoval v našem razsvetljenem
veku?
Gg. Berlepš, Dathe, Giinther, Hopf, Vogel — če-
belarji najveće veljave, so, če tudi ne očitno — vsi zoper njega. Naj bi tudi Avstrijski čebelarji svojo misel izrekli.
Da se s tem pozivom v ,,Slov. čeb." oglasim, se zato zgodi, ker me je „Kranjsko čebelarsko društvo" z izvolitvijo dopisovalnega uda počastilo in ker me je Ajhsteterca zavrgla. Pri 18. zboru čebelarjev v Sol-nemgradu sem viděla marsikaj, kar bi ne imelo biti in ker se je vse to očitno godilo, sem hotela tudi očitno grajati, kar pa Ajhsteterca ni hotela sprejeti.
Me je res bolelo se ločiti od nemških čebelarjev, me pa tudi veselí v Avstrijskem čebelarskem listu se oglasiti. Saj me že tako marsikatera véz z Avstrijo veže. Rodovina mojega moža je iz Moravskega in moja iz Ceskega razun drugih vezi prijateljstva; tedaj plašno sicer, pa vendar zaupljivo potrkam, ter prosim za pri-jazen sprejem v število Avstrijskih čebelarjev.
Lina bar. Berlepšova.
narodnjakom, ki svojo lastno slavohlepno osebo više stavijo, nego občno korist !
Pa skrbljeno je, da drevesa ne rastejo do nebes! Povem vam, z nemškutarsko poinočjo voljeni slovensko-nemčurski poslanec Vošnjak, nimate še vse Slovenije v pesti in je ne bodete nikdar imeli, ako je resnica več kakor laž, ako je poŠtenost več kakor judovski libera-lizem. Dan pride za nočjo, in zima za poletjem ; pa třelno stoji Triglav, in še trdnejše rodoljubje slovensko, katero nikoli ne bo pozabilo, kako izdajavsko ste vi z njim ravnali, kako ste koketirali z našimi sovražniki zapustivši naše pravne narodne poslanceř naše kršćanske prijatelje in naše slovanské brate iz Poljskega in Moravskega ! Ne bomo pozabili, kako je „narodni" poslanec Razlag mirno - brezpametno izrekel, „da je avtonomija malim đežeiam, toraj tudi nam, škodljiva", ter tako vsem našim težnjam v obraz bil.
Vse naše propade pri volitvah, vse biranje narod-nega življenja imate na vesti; in vi se hočete na slovenski prestol povzdigniti in vsem Slovencem gospodo-vati v duhu judovskega liberalizma, kateri hoče Kri-stusa iz oltarja poriniti, in Darwina na njegovo mesto povzdigniti; kateremu je goijufija in sleparstvo le pravica močnej šega, in kateri je v dosledovanji tega principa postavo zoper odrtijo odpravil; kateremu nič ni sveto, ko trebuh in mošnja, kateri odo-bruje in zagovarja vojsko vseh zoper vse, in sovraži kršćansko misel: ljubi bližnjega kakor samega sebe. Močni ste v razdiranji, in to vam je edino opravilo, da na zidanje niti ni misliti. S temi idejami, s temi nazori, s tem duhom hočete doseči na vso moč gospodstvo nad Slovenci! — Bog nas varuj! S čim smo se tako pregrešiii, da bi nas taka kazen morala zadeti?
Ne! v božjih rokah je naša osoda, on nas bo varoval podirajočega in požigajočega Atile v podobi „mla-doslovenstva". Le naprej toraj Atila-Vošnjak, mi smo pripravljeni !	R e m š e n i š k i.
Goveje kuge na Hrvaškem še ni konec.
Na Hrvaškem je kuga v občini Cabdini Zagrebške županije, v 5 krajih Belovaške županije, v hrv.-slavon-ski granici pa v 4 občinah Ogulin-Sluinskega distrikta, v 2 krajih Banalnega in v 6 občinah Gradiskanskega graničarskega distrikta.
Politične stvari.
lio gospodstva!
Agitator Vošnjak hoče na vsak način do gospodstva splezati. Vsa njegova početja, vse njegovo agito-vanje to očitno kaže. Ako se je iz začetka zdelo, da agituje le na korist domovini, izprevidjamo zdaj , da delà to le iz gospodoželjnosti ; jasni dokazi so nam pri
roči: banko „Slovenijo", Slov. Matico, društvo „Slove-
nijo", čitalnico Ljubljansko, sploh vse sovraži, kar ni bilo pod njegovim pokrovom vstvarjeno, naj bo še tako korištno in potrebno!
Najnovejši dokaz temu pa je to-le: gosp. Blaške hoče ustanoviti tako potrebno posojilnico v Ljubljani, zares hvalevredno podvzetje! Vsak domoljub bi se imel nad tem razveseliti. Ne tako Vošnjak, kajti mrzi mu vsaka reč, kateri ne bi bil on komandant.
Brž zakriči v svojem slaboglasnem „Narodu" nad to idejo, ker — 5?ker bo že za to drugod poskrbljeno",
namreč od Vošnjaka! Toraj, kar ni od Vošnjakovcev narejeno, to je vse za nič; „jaz sem vse, in razun mene ni nič", tako govori napuh ! F ej ! desetkrát íej ! takim
Slovstvene stvari.
0 slovensko-nemškem delu Wolfovega slovarja,
K skupščini deželnega odbora 16. julija t. 1. prišli so povabljeni gospodje vsi, le dr. J. Bleiweis, dr. J. Pogačar in g. L. Sve tec ne. Najprej deželni glavar dr. vitez Kaltenegger v primernem ogovoru skupščini pové dotično stvar in po uradnih virih razloži zgo-dovino, katero že ima doslej omenjeni slovar; pové, koliko na pr. je stal I. nemško slovenski del — nekaj čez 17.000 gld. — in kako se je plačeval, koliko stane zdaj že II. slovensko-nemški del — nekaj čez 5683 gld. — dasi ga ni še nijedna pola na svetlobi. Deželni zbor je leta 1861 vzel to stvar nekako v svojo skrb. Po po-slednjih dopisih precast, škofijstva pa je deželni odbor mogel sklepati, da slovarj e va reč spet miruje. Mislil je, kako bi se dala vnovič zbuditi in pospešiti, in v ta namen sem sklical današnjo skupščino. Kar pride vče-raj stolni prošt, preč. g. dr. Pogačar k meni, pravi deželni glavar, in mi pové, da stvar slovarjeva ne miruje, daí>je v dobrih rokah*) — prof. J. Pajka v Mariboru, yda je nekaj pol že izdelanih in za tisk pripravljenih, da stvar pride gotovo na dan. Po tem takem je namen, vsled katerega sem vas sklical, dovršen ; vendar, če kateri gospodov želí spregovoriti kaj v pospeh za-devne reči, bodem rad naznanil gosp. proštu in odboru, kateri jo ima v rokah. Poprej pa naj preberem, kar
*) Gledé na nektere govo-e y tej skupštini dež. odb. in gledé na to je g. prošt Pogačar v „Slov/4 št. 85 in 86 pisal, pričakovati
je izvedencev mnoge kritike.	Vred.
*
230
jâta pisala o tem povabljena gospoda, ki pa ništa mogla
priti v skupščino S v e t e c.
)
namreč
dr. B1 e i we i s in
L.
zastaran, kakor je dan danes Cigaletov
uže
antikviran."
Tak
77
beamtenworterbuch", ki bi kazal, da miza se reče
po
nemski „tisch",
riba „fisch" itd., ne bil bi vreden
laga
Prvi poprime na to besedo g. dr. Razlag in raz- niti desetega delà stroškov, kar jib je že potrošilo se
)
da se po vsem dozdaj znaném razpravljanji in
dozdaj.
Nic
ne
dé

če se znanstven slovar nekaj za-
ravnanji sklepati sme, naj se v smislu ranjkega knezo- kasni. Za Daljev ruski slovar so priprave delale se 30 škofa Wolfa za slovar plačujejo vse potrebe, toraj tudi let. Edini
na pr. rokopisi, vredovanje. Za vredovanje se mi zdijo
moz, kateri je sposoben takému delu
dr.
7
pravi, sposobni se 1) dr. Miklošič
Krek, in 4) je bil ranjki Caf.
Le vs tik
7
7
gosp
L e v s t i k.
Kar
> je pa
vem
7
ima
Levstik gradiva
ko bi kateri teh gospodov lotil se
slovarja, ali
Dobro bi bilo, priložnosti
temu nezmérno veliko , in kakor mi je pravil o neki
v
se
bolje
;
V
letih bi hotel dovršiti tak znanstven
slovar. Moje mnenje je toraj
>
naj
prost dr. Pogačar
dva ali vsi trije skupaj. Gospod Navrati 1 se mi ne z dotičnim odborom z g. Levstikom sklene pogodbo v
že zarad tega, ker je uradnik ; boljši bi že bil prof, ta namen. Tega mnenja so tudi privrženci moji: Voš-
njak, uuuai J « UI wo I U1| ucicouu , k_7Ut\.ljO, JLíCVCU 11U
Le ako bi Levstik ne hotel prevzeti omenjenega deia
Stritar, Jurčič, dr. Celestin,
zdi
Pajk. Da se je temu delo izročilo, vzrok je menda
to, da je Navratii od pôle zahteval 40 gold., Pajk pa jlju »au ui ^voiun. nu uuici jji le 24 gold. Vendar naj bi, preden se tiskajo posamesne potem naj se izroči prof. Pájku.
Suklje
Levec itd.
y
pôle
7
pošiljale se znanim jezikoslovcem v pregled

da
če tudi nekaj pozneje, dobimo dobro delo.
Tudi to obljubi deželni glavar povedati g. prostu
Za
da
njim
se
se mu
v v • _ •
seine m
prof.
oglasi
Pajk
šolski nadzornik
Šolar
ter o V® 1 popoldne poslovi skupščino.
Novice" naj
temu krátkému, pa objektivemu sporocilu o tej skup-ki je opravil izpit iz sloven- ščini dr. Zarniku in njegovim privržencem nasproti za klasične filologije za višo gimnazijo in tolikanj zdaj ponovijo le tolikanj slovečo kritiko Miklošičevo
pečal se že z jezikoslovjem, zdi dokaj sposoben ; po o delu
t	w	• I	1	1 •	I t 1	i	• •	• i •	w .	M
nekaterih skušnjah treba bi bilo
tovo pogodbo, ter sestaviti pravila
z
njim
storiti go-
Levstikovem, ki so jo bile priobčile
7
po katerih se goditi
1869
v poskušnjo natisnjenem: ,,da to, kar ima v sebi, razodeva izvrstno izvedenost v jeziko-
v št. 16, po listiću
ima slovarjevo vredovanje. Brez take pogodbe pa naj znanstvu (katere si je pa on že prej v svesti bil pri
bi se skusilo po tem, kakor nasvetuje g. Sve tec
vredovanje po črkah prevzame odbor poglavitnim vrednikom.
7
naj
pisateljev s
Za tema spregovori dr. Costa, da potem
7
kar
Levstiku), da je pa vendar cela ta osnova slovenskega slovnika nepraktična in temu, česar za res potrebujemo, neprimerjena, torej napačna; da bi se v takem
Je
slovniku še kak učenjak (ki se posebej ukvarja z eti-
povedal včeraj gosp. stolni prošt, posvetovanje današnje mologijskimi preiskavami) težko razvedel
nima svoje prejšnje podlage; da niti deželni zbor ali
se
a kaj pa
odbor, niti sedanja skupsČina nima
navadni ljudje; da je Levstik spisal pri vsaki
kaj o vredovanji, plaČevanji itd. Cakati nam je delà le nografije
pravice določevati besedi pravo monografijo, slovniki pa niso nabrane mo
7
ampak
so
knjige
7
v katerih se lahko poišce
spet v prihodnje. Spregovoriti hočem zdaj le besedico in najde pomen in raba te ali one besede; da noben
prav sposoben. Vidi narod nima takega slovnika; da še Grimmovo velikan-
o gosp
Navra tilu, da se mi zdi
se to lahko že iz tega, kar je on spisal; že leta 1850 sko delo ne dopusča etimologiji in oziru na tuje jezike
toliko prostora; da je življenje enega člověka prekratko
je sestavil vzlasti uradnikom koristno slovnico; on nas je skoraj prvi učil prav rabiti slovenski glagol posebno za tako delo, in da bi Levstiku, hotečemu po tem raz-po knjigi, katero je o njem dal na svetio. Da je urad- merju izdelati celo knjigo, predno bi dospel do polo-
nik
>
to ne bi delà opoviralo; vsai je tudi g. Cigale
vine
7
moralo od delà
pero razvneti se in izgoreti.
In
uradnik dobro vredil nam prvi del nemško-slovenski. kje bi bil prostor za frazeologijo, ki je tudi potrebna? Da nekaj več zahteva od pôle, izhaja od tod
ker
rokah imel doslej pripravljenega gradiva :
Četka
7
IZ
srede
in
iz konca
pôle
je v
7
ter
spoznal, da
iz zahode
Kar
Praktičnega zanesljivega slovnika potrebujemo potřebuje ga zdanji rod. Zares popolno pa
to se ve
da
konečno vredovanje še mnogo delà in truda stalo, se tiče g. Levstika, mu nikakor ne odrekam jezikoslovne znanosti; opomnim le, da delà njegovega. kar
ni nobeno čioveško delo, toraj tudi to ne bode
;
če bi se še tako dolgo čakalo in priprave delale.
Tudi nove pisave, ki si prizadeva nekatere slovenske besede nekako postariniti (na pr. kmetije, pod-ga je po večletnem pripravljanji priobčil, ni odobril nožije, prihodnjest itd.), gospod Miklošič nikakor ni sam Miklošič.
teh imenih poprime besedo dr. Zarnik
7
da
kritika, katero je o Levstiku dal Miklošič, nikakor ne
i
zadeva stvari same, marveč
da
Je
preobširna, da
sistemo, le obliko, češ
potrdil. Djal je, sklicevaje se na svojo primerjalno gramatiko, da je treba pisati staroslovenšČino staroslo-venski, zdanjo slovenščino pa tako, kakor zdaj govo-
)
rimo, ter přistavil
da jezik je prevelik dar božji bi je tako ne mogel dodelati. Kar kakor da bi ga posamesni člověk smel on-
To
Levstik piše, je vse izvrstno in „ženialno". Miklošičeva razsodba o Levstiku, ki se bere lahko v
Je
ga vi 11.
a
Sicer
pa je znano
da
„Novicah" pred nekaterimi leti. Miklošič čisla Levstika kot prvega poznovatelja jezika slovenskega. Toliko v obrambo Levstikovo.
Gosp. deželni glavar je vselej sproti omenil,
Zabavno berilo.
na
da
se poizve
pr. dr. Razlagu, da je poskrbljeno zato, kritika pred natiskanjem in tudi , česar je dr. Razlag želei, da mu vedenec; gosp. Solarju,
pomaga v Mariboru še kateri profesor iz
sodnijskega življenja.
Po spominu skušenega starega pravnika
Spisuje Jakob Aléšovec.
da je gotova pogodba tudi
V
ze
sklenjena, kolikor je spoznal iz besedi g. prošta Poga-čarja
kateremu hoče naznaniti sicer vse
kar
se
danes govorilo.
Naposled spregovori
J®
v
se
dr. Zarnik
7
češ
Poštne nakaznice.
Mesto J. na spodnjem Avstrijskem je precéj važno
7
ki se ima zdelovati, bodi res znanstveno delo kak
slovar, za trgovino, ima-mnogo kupčev in ker je tudi njegova
ne
7)
okolica jako prijetna in zrak posebno na pljučih bolnim beamtenwôrterbuch", kakoršen se je nasvetoval, zeló ugoden, ni se čuditi, da leto za letom dohaja tje
in biva čez poletje tam mnogo tujcev; ravno tako se
ne mehanicno sestavljen, ki bo v „desetih letih gotovo
tavljajo tam razlicni kupčijski potovalci, ponujajoč
blago
čevalcem
ojih fabrik ali trgovinskih zalog onđotnim kup
skrbite mi koga, robo z menoj." -
ki
mi
poka
stanovanje in nese mojo
Vse ostaja vsaj začasno pri velikem gostilničarju
Služni dah se prikloni do tal in pravi
tou- uotojoi * oaj ûa^aouu pu vcijttçm ^uouiuioaiju,	,,Spodej /jC OLUJI liasa iVUUlJi* VčtLLI ll'd, r'd2
katerega bomo Mlinar imenovali. Njegov hôtel je izgled in po vašo robo bo hitro přišel hôtelni strežaj
že
stoj
naša kočij
vam
na
polaganje
a
hôtelov po naglavnih mestih, popotnik dobi vse
7
kar
si
7
želi
šimi sortami vina in najslajša jedila se naročujejo v
Tuj
in njegova gostilnica je previđena z najizvrstni- in kletar se priklanjata
se odpelje v novo stanovanje, gostilničar pa
V
se
njegovi kuhinji.
Od
šampanjca
do navadne kislice, od
vse to
Za tem je hodil tuj

dokler j
1	V • •
kocij
kaj videti
obedu vsaki dan na tanko
divjega petelina in fazana do navadne piske se dobiva pri njem in na to je on dokaj ponosen.
Nekega večera se pripelje z brzovlakom tujec teri si dá pokazati naj bolj šo sobo in naroči pri kletarju dobro večerjo, ki naj se mu prinese v sobo. Pravi, da
ob pol treh, si izbiral najboljša jedil
in
telj
sam panj
Za to
P1
vselej bu
dal kletarju vsako opoldne
ka
desetak, iz katerega ni hotel nič nazaj. Zvečer j
b prihaja! ob desetih in dajal natakarju za zrezek in malo
butelj
šampanjca po petaku, iz katerega ravno tako ni
hotel niČ nazaj. Se vé da sta na
ta način
kletar in
je vtrujen po dolgem potovanji in ne misli ta večer več gostilničar dobila strašno misel o njem in da se je zbu zapustiti sobe in to tem manj, ker mu je mesto popol-
dila
nJ
radovednost: toda zdelo se
noma neznano.
Mlinar sam. kateremu se ne zdi sramotno streci
;
obema pre-
drzno in nespodobno popraševati ga po njegovem stanu
imé Engelbert Breier
in drugih okoliščinah
Da
mu
svojim gostom , se podá s kletarjem k tujcu in praša, to sta izvedela po karti, katera mu je iz žepa padla
;
kako vino bi se mu zdelo primerno. Pri tem začne na- in da je strašno bogat, o tem sta bila prepričana po
ste vati vse svoje sorte po vrsti.
vsem, kar sta viděla
7)
Ostaniva pri šampanjcu", ga vstavi tujec
7 7
,tega
vina sem že navajen, ker je povsod enako; na drugo zmes se ne morem prav zanesti. Buteljo šampanjca toraj !"
Gostilničar gré za kletarjem, a kmalu se vrne z buteljo šampanjca, katero postrežljivo z umno roko odmaši.
Bo sicer še kaj všeč gospodu?" vpraša, ko je nalil gostu prvo kupico.
Nocoj
(Dal. prih.)
Mnogovrstne novice,
* Sedem otroky ki so v gozdu v Kolozserski županiji jagode brali in pod visoko drevo zavetja iskali pred hudim vremenom, strela ubila.
přetekli teden v enem hipu
77
*
ne bom potřeboval več," pravi tujec, „pač pa bi mi zeló vstregli, ako bi mi vedeli za kako privatno stanovanje, ker mislim nekoliko časa si v tem mestu od svojih opravil odpočiti. Hrano bom jemal se
gostilniČarjev
Iz Boszoernenya na Ogerskem donaša telegraf
novico, da ondašnji gozdi že dva dni gorijoJn da je dosihmal čez 1000 oralov gozda zgorelo.
Skoda
Je
neizmerna.
*
Koleri podobna driska v Berolinu je v samo enem
vé da, pri vas
obraz
god,
nadaljuje, ko vidi, da se
nekoliko zatemní, ,,stanoval bi
ne zarad morda
pa rajši kje dru-
„Obzor(í v Zagrebu v list-
niže cene, haha, samo zato, ker
se mi stanovanje v tako zeló obiskovanem hotelu, kakor
vas, malo prenemirno,
Je
rad v tihem kraju.
u
nepokojno zdi, jaz pa
bival
„Hm, hm,"
da
dal povelje
odgovori gostilničar
7 77
bom
7
mogoče
7
vam vstreči
se poprašuje
še nocoj
tednu pomorila 409 otrók.
* Sitna stvar. Časnik nici mrličev pristavlja tudi z dra vni ka, ki je umr-lega ozdravljah
Rumuniji se je ponoći od 3. do 4. dne t. m. pogreznila vas Dejoin v globočino 3 sežnjev. Ker
so prebivalci že prejšnji dan bežali, prestrašeni po pod-
Jutri mi bo morda že
zemeljskem bobnenji, zato ni nobenega njih kaka ne-
a
77
Pristavim
z ugodnim poročilom. še enkrat, da zarad
najemscine mi ni,
u
sreča zadela. Zanimivo je to, da skor vse hiše nepo-škodovane kviško stojé.
pravi tujec. ,,Jaz sem navajen gledati bolj drugo, kakor na denar."
na vse
Gospod Mlinar se prikloni ponižno ter odide. Drugi
Naši dopisi,
danjnaznani on sam lastnoustno svojemu
gostu, da
se mu
Na Dunaji 23. julij
je posrećilo najti stanovanje, katero bo po njegovih po- izdan 14. julija (ste
158
7
str
Uradni Dunajski časnik
7
175)
7
priobčuj
7
da
nižnih mislih gospodu ugodno.
Dobro in hvala vam za
avstrijskih železnic gl
nadzorstvo (General Inspek
77
in pristavi: „Pošljite mi hišnika z nam svoj dozdanji račun!"
trud," reče tujec na to
računom, da
porav-
zvrševalni službi namreč, da bodo
,,0, se ne
;
17
mudi, častiti gospod," mede gostilničar saj boste pri meni obedovati blagovolili —"
„Gotovo, dokler bom tu," je odgovor; „toda moja
tion) ukazalo moravskim železnicam, v držati se národně enakopravnosti, tako železnocestnim postajam po Moravském imena tudi po
napisana, da se železnocestni uradniki, kateri opravilo z Ijudmi, Českega jezika naučé , ter da
češki imajo
se bodo ob vožnji imena tistih postaj , katerim se po
navada je, vse sproti plačevati in te navade ne bom slovanski drugače pravi nego po
i «	povedovala ali klicala
y
nemški, tudi
češki na-
popustil.
77
Kakor vam drago," pravi gostilničar in gre. Kmalu
Ta ukaz glavnega nadzorstva ima svojo zgodovino
7
za njim vstopi kletar, kateri mu predloži račun.
77
77
Petnajst goldinarjev vsega skup," pravi tujec, po-
habent sua fata libelli
Pogostoma so razlicni česko-moravski listi
tožili
7
gledavši podolgasti list.
večerja
„Dovolite, milost," si drzne opomniti kletar,
soba
kako jim železnocestne družbe zanemarjajo pravico do
a
„Ne mislite,
da se mi zdi to preveč," ga vstavi
enakosti národně se je, — kakor
kunft" (št. 36 in
Ker
pa to bilo vse
zastonj, obrnil
videti iz nekdanjega tednika „ Zu
37 od leta 1865)
7
leta 1864 prof,
tujec in izleče veliko denarno listnico iz žepa,
77
marvec
A. V. Sembera
tedaj deželni poslanec, osebno na rav-
račun
3e
nizek."
V. uciuucia J L^vaci j u^iJ^iui puoicvuuv , v	u«. * .
telj stva državne železnice in severne po cesarji Fer
tem podá kletarju dva desetaka, iz katerih se dinandu sloveče železnice ter jima
1 o tej stvari
pripravlja ta nazaj dati.
77
Pustite
malenkost,"
pa pravi tujec, „marveč pre-
skromno spomenico, katera
cela natisuj
v ome
jenih listih tednika ,,Zu kunft
Kakošen vspeh je
238
imela ta spomenica? Vspeha ni bilo nikacega. Ravnateljstvu severne železnice se pisatelj spomenice še odgovora vreden ni zdel; državne železnice ravnateljstvo mu je res da odgovorilo, vendar mazno na prazno, kakor bi Srbljin djal, rekoč, da vsegdar rado ustreza pravičnim željam slovenske národnosti, ali v tem slučaji da ne more, ker ni bistvene potrebe itd.
Ali niso mirovali češki rodoljubi. Leta 1873 je razglasilo Brnsko česko politično društvo v Občanu že omenjeno spomenico v obliki peticije na glavno nad-zorstvo avstrijskih železnic ter ob enem izpodbodlo moravske ob žeieznicah ležeče občine, naj tako prošnjo pokrito s kar je mogoče obilnim številom podpisov po-dadó glavnemu nadzorstvu. To se je zgodilo.
Vrh tega je pa še društvo samo to prošnjo v nem-škem převodu poslalo glavnemu nadzorstvu Avstrijskih železnic in priložilo prošnji v českem jeziku spisek vseh postajskih irnen , za katera ide, in osnutek vseh potrebnih napisov na železnocestna poslopja in posa-
mezne njih dele.
Na vse to je večkrat imenovano glavno nadzorstvo 18. marcija t. 1. odpravilo strog ukaz glavnemu ravnateljstvu severne železnice, kakor je gori s kraja v misei vzet. Tako se je na Moravském vendar obistinil izrek: Trka j te in odprè se vam. Fiat applicatio tudi v oziru
na železnice po slovenskih tleh idoče !
V Gorici 23. jul. — Danes osem dni sem pisal, da
visé nade- in strahúpolni oblaki nad nami. Viseli so, ali dežja nam (v Gorici) niso dali, pac pa točo v nekaterih krajih (na pr. v Grgarji?). Se le danes smo imeli dobro ploho, katera pa ni še zemlje napojila ; kajti suša je po drobnicah že moČno pritiskala in turšico ravno o metanji lati stiskala. Nadejamo 3e, da bo zdaj bolje. — Nemška dekliška šola v Gorici in celó z nemškim izobraževalíščem za učiteljice — kakor pravijo — je naše ljudi zeló osupnila. „Isonzo" je prinesel to že gotovo stvar le kot govorico in se delà, kakor da bi bilo kaj tacega nemogoče in never-jetno. Ali nek oficiozus v „Triester-Zeitung"-i se z „Isonzo"-m norčuje rekoč: „Kaj neverjetno? saj je že poslopje najeto in z novembrom ali nekaj pozneje se bo šola vsaj s 3 razredi začela." In res je taka. Kdor pa hoče pomen te nove naprave prav umeti, mora ve-deti, da je bilo v principu italijansko-sloven-sko izobraževališče*) za učitelj ice in dosledno tudi (zraven laške) slovenska dekliška vadnica že davno dovoljena, ali ogromni stroški so dosedaj menda izvršitev zadrževali. Vozel vseh in vsakorŠnih zadržkov je zdaj prerezan — z nemško šolo! Zdi se pa mnogim, da je ta naša šola, ki se ima ustanoviti, eden prvih korakov k izvrševanju tistega sistema, ki ga je „Augs-burger Allgemeine Zeitung" ni davno razvijala pod naslovom „Die Triester Frage". Za njo so tudi drugi
časniki o tej zadevi govorili. Namen onega sestavka ni slab ; sredstvo pa (neposilno(?) ponemce-vanje Frimorskega ima biti jéz proti lahonstvu) utegne biti napačno. V Istri ne opravite z nemščino nikdar nič; v Gorici in na Goriškem utegnete doseći nekaj, neko polovičarstvo , neko pseudokulturo , ki ne bo ne krop ne voda. Taka omika pa ne bo nikoli kos navalu italijanstva, naslanjajočega se na zedinjeni, kompaktni , politično in kulturno vzbujeni in napredujoči italijanski narod unkraj Idrije (Judri). Sicer pa uzor, ki se v „Allgemeinerci" izrazuje z besedami „der oster-reichische Gedanke" („avstrijska misel", „avstrijsko čutje"), ni nov; gojila sta ga že namestnika Primorska Kellersberg in Bach, in pa še modrejše, nego se zdaj
*) To je postavni izraz in ne ,.pripravnica" , katera beseda je tudi sama na sebi napaka.	Pis.
to namerava. Po letu 1866 je šio namreč zraven nem-štva tudi za povzdigo slovanstva na Primorskem v duševnem in materijalnem oziru. In to ima že nekaj v sebi. — Ko bi smel jaz našim vladarjem kaj svetovati, nasvetoval bi jim tale nacrt. Pustite Lahe! Ni treba jih umetno zatirati, pa tudi ne umetno podpirati. Okrep-čujte slovanstvo v Istri in na Goriškem sistematično in energično. V ta namen mora nehati nemoralna politika: „Divide et impera". Ne hujskajte toraj slovenskih strank, druge proti drugi, zedinite jih marveč; ne vsi-lujte nedolžnim Slovencem vulgarnega liberalizma, pač pa odgojujte jih k pravi svobodi, k narodni in politiški zavednosti. Na narodni podlagi omikanim Slovencem podajte tudi ključ do cemške kulture! Evo recept resničnega Primorskega Avstrijanca! — V nedeljo pride v Tr3t novi g. namestnik baron Pino. V narodnem oziru najde marsikaj spremenjenega od tistega časa, ko je Primorsko zapustil. Kdo vé, kateri veter zmore (v narodnih rečeh) pod njegovo vlado, če ojstra^nemška burja Dunajska, ali mehki jug Jadranski? — Se nekaj naj pridam svojim opazkam zastran naših Primorskih zadev. Tisto tako imenovano „patři o ti čn o društvo" v Trstu (in nekaj enacega je hotel naš dr. Pajer o času mestnih volitev osnovati) ne sloni na pravi podlagi; za slovenske okoličane tista reč ni. Zakaj ne, bom znabiti drugič razlagal. — O sedanji politični suši so prav storili naši časniki, da so nam podvrgli trdo kost „slovensko- nemškega slovarja"; mislim, da je ne oglodamo in pregrizemo tako hitro. Razna pisma v
raznih časnikih, ki smo jih čitali te dni, vzbudila so v meni čudne, žalostné misli. „Vsega zlodeja so že pre-študirali naši učenjaki" — sem si mislil — „a da bi se bili navadili vsaj slovnično pisati — ne — do tega jih ni pripravil ni Janežič, ni Levstik." Za Božjo voljo! Jeli res vse zastonj, kar se je napisalo v „slovničnem desetletji" in pospravilo v omenjenih slovnicah? — O tem ,.pišemo" *) prihodnjič.
Iz Trsta 24. julija. — Na narodnem polji ni druzega ko večni prepir, za kar naši predniki nič vedeli niso ; v navadnem življenji nič druzega ko svetovne ne-čimernosti: drug druzega išče prekaniti, nobenemu ni vec zaupati. Tudi tega naši umrli predniki niso poznali. Politike se je treba bati kakor strupenega gada, če ne člověka brž primejo za frak. Tega, mislim, da so so se te dni neki Tržaški „Italianissimi" popolnoma prepričali. Obhajati so hoteli 13. dan julija šesto ob-letnico rabuke meščanov z okoličani, v kateri sta padla Sussa in Parigi. Napravili so plakate in jih po zidih skrivaj nabijali in imeli so skriven komite. Dva so dobili , ko sta te plakate brala, in pri tretjem kompro-mitivna pisma. Vsi-trije so marširali v „domo Petri", kjer bodo imeli dovolj časa posamezno plakate študirati in kovati. Pokopališče sv. Ane pa je bilo dobro varo-vano od lepega števila policajev. „Italianissimi" so letos v tem obziru „fiasco en bloc" naredili. — V sredo 15. se je odpeljal v Trient bivši namestnik de Ceschi, njegovega naslednika še čakamo. Omenil bi še rad nekoliko ljudskih šol Tržaških, mestnih in okoličnih, ako bi se ne bal učiteljem zameriti in ko bi bil bolj na pravem mestu v teh rečeh. Trst namreč še nima šol-skih postav, marveč šole so v nekakem „interimu", bi rekel nemec, in prav zdaj , kakor sem v „Triest. Ztg." bral, mislijo jih nekoliko po novem kopitu prestrojiti. K temu namenu je g. Timeus prav ćuden náčrt napravil, druzega pa učiteljsko društvo „Societa pedagogica didattica." Timeusu, kakor se iz njegovega nacrta vidi, za okolične šole ali ni mar, ali je pozabil ali pa dru-
*) Ta „pišemo" kot prihodnjik, je monstrum najnovejše
dobe.	Pis.
239 -
zega posebnega narediti mislil za-nje ; „societa" pa; tako „Triest. Ztg." pravi, jih kar polaščiti boče. Lepo društvo učiteljev to, kaj ne?! — Přetekli teden je umri tukaj grof Marenzi in vse svoje premoženje, 200.000 gold., mestu zapustil. Društva „Societa promotrice del commercio, dell' industria e della marina" ni hotela vlada potrditi, ker je bilo napravilo neke paragrafe, ki so se preveč politike dotikali in društvo s takimi paragrafi bi ne smelo se imenovati „trgovsko, industrijelno, mornarsko" marveč — politično. — 21. dne t. m. je gorelo v Rojani. Pogorel je hlev nekega kmeta in sploh se meni, da je ogenj bil po delavcih pri petrolejů za-trošen. Pri tej priliki moram omeniti, da je po postavi zapovedano, da petroljevi hrami morajo 40 sežnjev okoli in okoli odstranjeni biti od drugih poslopij. V Rojani pa je ta hram komaj 2 sežnja proč od drugih pohištev. Zarad tega so se vsi bližnji gospodarji vpirali, da ne sme petrolej v Roj ano ; al zastonj! Magistrat je poslal komisijo to reč pregledat in preiskat, — pa v komisiji je bil lastnik hrama g. Dubich, ob enem mestni sveto-valec in načelnik gasiine straže. Ta komisija je izrekla,
da ni nikakoršne nevarnosti, in dovolila petrolejev hram.
V ravno tistem kraji, kjer zdaj petrolej hranijo, je pred časom drug trgovec prosil, naj bi se mu dovolilo po en sod petroleja za svojo rabo hraniti v dobro zadelani luknji. Ni bilo dovoljeno, ker je bila velika nevar-nost. Zdaj pa, ko ga je na tisoče centov, ni nevarnosti! Kmetje so sicer tudi pri namestňištvu protestirali, pa viděli bomo, kaj bo gosp. Grosser, zdaj na-mestnika namestnik, in potem, ko pride g. baron Pino, o tej reči odločil. Služabniki in blago g. Pino ta se je že pripeljalo, on sam utegne do srede tukaj biti.
Iz Trsta 26. julija. — V Trstu je bilo že veliko
namestnikov, toda za nas Slovence še ni bilo niti enega, da bi bil pravičen nam, ki stražimo bregove Adrije proti kruti lahonski morski kaci. Vsak se je dal zape-ljati laški stranki in zakopal se tako globoko v njih tirjatve, da je bil potem kompromitiran in je moral oditi. Tržaško namestništvo je v težkem položaji, ker ima mnogo zaprek od laške stranke; do sedaj je bil še vsak namestnik tej stranki prijazen, ker je mislil s tem se najlože vrh vode obdržati, pa goljufalo je še vsa-kega in le malo Časa je služboval, vselej pa, ko je ta ali oni odšel, pripovedovale so se vsake baže dogodbe, pa vselej je bil vzrok le ta, da ni bil kos poslu. Z veseljem smo pozdravili Tržaški Slovenci sploh vsi imenovanje barona Pin o ta, kajti gotovi smo, da bo ko nekdaj v Gorici pravičen ter nad strankami častno svojo službo opravljal ; zlasti upamo , da se bo v naši okolici vendar kaj za narodno šolo storilo, katera se je zdaj po oholem magistratnem ukazu kolikor mogoče
polaščevala. Samo v okolici je čez 40.000 ljudi, nimamo
pa ne ene štirirazredne šole; upamo, da se bo nam ta želja spolnila, ker apeliramo na šolske nadzornike, kateri so v pravém obziru taktni, pošteni in strokovnjaki. Do sedaj nas je lahonski egoizem vedno le na steno pritiskal in naše pritožbe bile so glas upijočega v pu-ščavi. Namestništvo ima sicer res ne ravno lahek položaj , vendar pa odlocilno besedo in kot čuvaj postav lahko pomaga zvestim državljanom v vsakem obziru, kajti treba je nekoliko nadzorovati ultralaški magistrat in njegove organe, da se ne bojo nepostavnosti vršile, katerih bi lahko na kupe naštel. Naše nade o novem namestniku menda ne bode zastonj , ker že njegovo življenje in službovanje nam je porok, da bomo dobili namestnika, kateri ume naš jezik in s katerim moremo brez tolmača osebno prosto govoriti ; iz tisoČerih prs mu zakličemo: Dobro došel!
Izilied gorá 16. julija. — Drage naše narodne „Novice", sprejmite v svoje predale par vrstic v obrambo
resnice in poštenosti. Po naključbi mi je namreč v roke prišla 138. štev. „Slov. Naroda" od 20. junija t. 1. V
njem berem dopis iz Novega mesta, kateri me je v to-ljko nevoljo spravil, da ne morem in ne smem molčati. Ze davno sem vedel, da pred „Narodom" noben poštenjak več varen ni ; tega se vendar nisem nadejal, da bo napadal tihe, mirne poštenjake in narodnjake, ki se v politiko ne silijo. Obrekuje in ometa z blatom čast. profesorje Klemenčiča, Hro vata in Vovka, ter jim nesposobnost očita. Ne bom se predrznil o sposob-nostih in vedih svojih nekdanjih profesorjev soditi, ker vem, da mi taka sodba tako malo pristuje, kakor „Na-rodovim" vsegavednim modrijanom; zaznamovati mi je samo občno sodbo vseh , kateri te gospode profesorje poznajo, in ta je taka: Bili bi za vsako vseučilišce sposobni. Vsak, kdor je v Novem mestu študiral, vé, kako trdni, značajni narodnjaki so ravno ti trije gospodje; vsak vé, s kako ljubeznijo gosp. prof. Hrovat slovenšcino predava; vsak vé, kako temeljito modro-slovno je zgodovinsko znanje gosp. prof. Klemenčiča in kako vé gosp. profesor Vov'k fiziko in matematiko razlagati. Zagotovljam vse „Národové" modrijane, da bi se pri teh gospodih še lahko dosti naučili, in da bi se jim to veliko bolje prilegalo, nego po pobalin-sko napadati take možé, ki so čisti pred Bogom in pred svetom. — Zares žalostni so naši časi, v katerih smé vsak žurnalistični mazaČ napadati najvrlejše može. Gospodje profesorji pa naj bodo prepričani, da pri pametnih ljudéh niso nič na časti zgubili po „Národovém" napadu, kajti približan! so po njem našim najbolj spoštovanim možem, kakor Bleiweisu, Hermanu, Riegeru, Palackému, Pražaku, Hobenwartu itd. in kmalu si bo smel vsak Slovan v čast šteti, od „Naroda" pso-van biti.	Nekdanj učenec novomeške
gi mnaz i j e.
Iz Ljubljane. — Přetekli teden so se novému načelniku c. k. deželne vlade vitezu Widmann-u predstavljali ces. uradniki, deželni odbor, knezoškof, kanonici, mestni zastop, kupčijska zbornica, šolsko voditeljstvo, zdravstveni svèt itd. S priljudnim obnašanjem je povsod dober vtisek naredil. Pri uradnikih je pov-darjal marljivo delavnost, ustavoverstva ni neki veliko citirah Ceskega jezika —- pravi — daje zmožen. Vem — je rekel — da me čakajo mnoge težave, al jaz nisem te službe prosil; došel mi je ukaz, naj grem v Ljubljano, in ubogal sem ukazu.
—	Dr. Suppan se je oapovedal deželnemu poslanstvu, rekši med drugim, da se deželno poslanstvo ne vjerna z državnim. Pravi vzrok — trdijo nekateri — pa je neki, da se on ne vjerna s političnimi načeli nekaterih njegovih družnikov.
—	(Novo realkino poslopje) namerava hranilnica v jeseni z veliko sveČanostjo o d p r e t i in celó ministra Stremajerja povabiti k tej slovesnosti. Poseben odbor bode izdelal program za to svečanost. Deželni in mestni zastop ne bosta menda veselega srca priči te slovesnosti; za trdno pričakovaje po prvotném sklepu hranilnice, da dežela in mesto prideta brezpiaČno in za zmirom s svojo šolo v to hišo, zidano iz denarja de-želanov naših (a ne gospodov dr. Suppanov, Jane-žiČev, Maličev itd.) bosta plače val a gostaščine obilo in sta le gosta začasna!
—	(Imenovanja.) Gosp. Peter K o n č n i k, dozdaj
profesor na realni gimnaziji v Ptujem , je postal profesor v Cei ji. Gimnazijski suplent g. Jos. Ogórek in učitetjski kandidat g. Jos. Koprivšek sta postala prava učitelja na Novomeški gimnaziji, ravno tako suplent g. Karol Z i eg 1er v Mariboru, Suplent g. Balt. Klap či č postal je učitelj na Ljubljanski realki, gosp. prof. Ber buč pa pride v Gorico.
240
Dr. Costa se je podal kot predsednik Matice čas jako živahna, kegljalo se je 3278 serij. Dramatič
v Ptuj zarad C a f o v e lit
ima po pismeni obij
pasti Matici. Dr. Costa
Caf
valo
« V» A tm M. xx V. íj»pu séiuv J aaiciA u^uuu uxuoivu uuuc UOiai UlOl UUUUUCli U Ji. U U *±\J\J gUÍU.
njegovi od 25. sept. 1868 pri- Vsem vdeleževalcem izreka za živahno vdeležbo, katera
katera nemu društvu bode ostal čist dohodek okoli 400 gold
přejel
apustil, a to je veliko manj, kakor se je pričako
vsa pisma, katere je je pripomogla k tako sijajnemu vspehu, najtoplejšo hvalo
Ne eno dovršeno delo se ni našlo, temveč same
študij
Brencelj
it
stev
y
J vuw uwíiovuu wuiu o\j xix JLiaoju , icmvco oaiuo	--kjii^vj glvu* i . , u. L/C a.J Sc Jt5
ki bodo pa morda vendar-le kako dobro zrnce teden zopet pokazal svetu. Podobě in beseda
hranile prihodnjim jezikoslovcem
komité
in 9.) se je přetekli
vse
Od
je tako mikavno, da nič druzega ne rečemo, kakor
gosp
dr.
. Bleiweis a smo přejeli sle-deči dopis: „Vljudno prosim sl. vredništvo, naj natisne priloženo pismo svetlega knezoškofa, da svet resnico
idite in naročite se!
(Pobirki iz Časnikov.)
j)
Tagblatt

enkrat nad „Novicami" zjezil in sicer
se je zopet
izvé.
Ker „Slov. Narod" še nikoli ni bil toliko
-------*	„v, .iiaun XXL KJXX IV H2W pošten,	X	J
da bi bil dokazane mu laži preklical, zato ob enem da si Je Bismark ta
kar
so
pisale
o „napadu*
i
Bismarka.
»
napad
a
ga je zbodlo to, „Novice" si tega
sam naročil, niso izmislile
;
prosim sl. vredništva druzih naših slovenskih časni- marveč to misel so sprejele iz druzih bolj spoštovanih
, naj blagovolijo vsaj posnetek iz gospod-knezoško- m merodanjih listo v, kakor Je „Tagblatt". Na vsak
, da si je Bis-
kov
fovega pisma v svojih listih natisniti."
Dr. Jan. Bleiweis."
Tako-le se od besede do besede glasi izročeno nam pismo ^gospoda knezoškofa Widmerja:
------..««v.,	jv,
način je ravno tako ali še bolj verjetno
mark „morilca" (? ?)
sam naročil, ker ima vzroke za to,
j)
Častiti gospod doktor! V 29. listu „Novic*
(
na
kakor pa sum,
hovščino in „klerikalce" sploh. pravimo vnovič, dokaz temu nam je
katerega mečejo liberalni listi na du-
Za denar se vse dobi
Tagblatt
h
7
^«MTlUiU 1 XXKT 1 X\J J VWtkCVAI VVIUU UOlUl J W „ X CVg UlCbb L Sam,
ki bi ne imel pravega vzroka poganjati se za Bismarka,
da
>
str. 234 razodevate mi željo, naj izrečem: ali je res
ste Vi vzrok, da sem vredovanje slovarja, ki ima s pomocjo zapuščine prečastitega gosp. knezoškofa Antona Alojzija na svitlo priti, vstavil gosp. Levstiku?
ako bi denarja ne bilo.
77
Slovenec" pripoveduje
7
Na to Vam odgovorim sledeče:
da
namerava gospod prošt Pogačar slovař ranjc. škofa Wolfa izročiti v tisk „narodni tiskarni". Temu naklepu gosp. prošta se mora vstavljati vsak in sicer iz dveh
Skrb
za
možern
natis pripravnega rokopisa sem izročil
da
narodna
7
odgovornost, da
poglavitnih vzrokov. Prvic je znano, da je tiskarna" rediteljica „Slov. Naroda", njo podpirati se
se delo kmalu dovrši. Gosp. Levstika Pravi podpirati „Narod", čegar načela gotovo tudi gosp
__	1	v i	•	• 1 1 „	v y ili	i*	i • li«. t
od katerih sem mislil, da so sposobni prevzeti
nisem jez poklical na to delo, pa tudi ne se zoperstav-
proštu niso nikakor všeč. S tem bi
se podpiral list, ki
ljal temu, da se delo njemu izroči; tudi plačeval ga Je got°y.° vsi slovenski stvari na kvar, posebno pa še
nisem
jez
ampak
navkazal, da se mu plača odraj-
duhovščino brez prenehanja obira in natolcuje. Drugič
tuje iz dotičnega zaklada. Ker pa je veliko časa Pa je Pri tako dragem delu, ^ kakor ho tiskanje Wolfo-
preteklo in veliko veliko denarja se potrošilo
oxxxjj pa jez še nikakoršnega začetka za na- -----------j - --------- ----j — — —---------
tis vredj enega rokopisa nisem pred oči dobil, oddati tišti tiskarni, ki bi najmanj zahtevala, a pri tem
vega slovarja, gotovo nato gledati, katera tiskarna bi tisek ceneje izvršila. Toraj bi se moralo delo
zato sem za dolžnostsispoznal, izplačeva-nje iz omenjenega zaklada vstaviti. sklepu me je vodilo edino
delo dostojno izgotovila. Tudi se nam čudno zdi
kako
tem
UVUtVJUV líi^vwv I AIM)» X UUl kJVdT UUUi \JUUUU UKXk y I\ai\V
bi mogel gosp. Pogačar kar na svojo roko izročiti delo
lastno prepričanje moje, da na tej pôti ne pride slovar po volji gospoda testa-torja na svitlo, in pa odgovornost moja za zaklad glav-nega dediča Alojzjevišča. Zato nisem nikogar svéta
pa mi tudi ni nikdo svojega svéta vrival. Vse
kateri koli tiskarnici, čeravno
Narodovci" sle-
da
, —.----- so ga „
bo „Narod" premenil vredništvo.
pili s tem,
vredništvom niso premenjena tudi načela, katera bo
ni* v
olisim
7
da
7 7
prosil,
kar se tedaj o Vas beseduje, je strastno natolcevanje
ravno tako imenovanih dveh profesorjev.
gospod doktor, poslužite se teh
se
po-
Pooblastujem Vas
7
„Narod" popustil, ko bo izhajati nehal. bo odbor korarjev, kateremu je izročena ta stvar prijel tega vprašanja in ga bolje rešil, kakor g03p. Pogačar sam, kateri, kakor se nam zdi, preveč posluša glasove
77
mladoslovenskih" Sirén.
vrstic kakor Vam je drago.
Ljubljani 23. julija 1874.
J e r n ej
l/r., knezoškof."
Novičar iz domaćih in ptujih
dežel.
Iz Dunaja.
Potovanja cesarjevega v Prago se
skem Gradu.
(Banka
(PomilosČenih) je bilo 13 jetnikov na Ljubljan- ustavoverci ali prav za prav privrženci zdanjega mini-
Slovenij a
a
zadnji skupščini opra-
sterstva, ki se porivajo med narode in vladarja, na vso
Znano jim je namreč, da je cesarsko poto-
moc
bojé.
- yuwivn/i* ^lui/vvney «.v . j » ^ j *	^ ^	^ ^	" " ~ J	J "» ^ ~ ,	j ~ ^
vilnega sveta se je sklenilo sklicati izvanreden občni vanje večkrat že prekucnilo ministerske stole
O	~	1 A	«	vv	1	mm	i	i «	i t	fl	t	i »	Il	I
7
in
zbor, ki bo imel sklepati o tem, ali
ker
se vplača na vsako imajo ti Ijudje slabo vest, se bojé viharja, dasiravno
delnico 10 od sto, to je 20 gold.
Banka, da si
ima čez
zdaj
Prage
še ni
nobene meglice na političnem obnebju.
Iz
pa
se
I • V •
slisi
100.000 gold, še premoženja in zavarovanega skoro 72
milijonov, potřebuje namreč blizo 70.000 gold, gotovega sprejem cesarja.
. na	Iz Banata.
;
da se tam vse pripravlja za slovesen
denarja, ' da se povzdigne zopet na tisto stopinjo kateri mora biti vsled svojih velikih in pridonosnih zvez.
Přidělali so pšenice letos v Banatu toliko in tako lepe, da že mnogo let ne take ; tako
(Iz Bleda in Bohinja) se nam poroča, da goz- jekleno je zrnje, da vagan tehta cent.
Cena
jej pa se
darstvo Kranjske obrtnijske družbe po planinah živino od dne do dne pada, zato si trgovci ne upajo že
preganja, rubi,
koze strelja in to vse po pašah
7
ki
so
soseskam z razsodbami dež. komisije za odvezo zemlj. nici še^zeló padla.
zdaj
še veče zaloge si kupiti, prepričani, da bode cena pše-
služnosti, soseskam
škodováni vsi in nemudoma
pnpoznane
Upamo, da
se
bodo
po-
Ceska.
enkrat hitro in odločno
pritožili, in
da bo gospôska
Preteklo soboto je bil Skrejšovski,
vsled pomiloščenja
dostávši tri četrtine svoje „kazni" ,
segla v kolobare, ki
lepo gorensko stran na beraško palico spraviti
nam žugajo izpuščen iz ječe. Njegova žena je bila izprosila pri ce-
sarju milost za-nj
(Kegljanje na korist dram, društvu) v čitalnici še 26 jetnikov. Nekateri
njim vred je bilo pomiloščenih
mislijo, da
se je koočalo přetekli pondeljek. Vdeležba je bila ve$ šega ia da se je sporazumljenji pot oaprla.
to pomeni kaj bolj-
Odgovorni vrednik: Alojzi Majer
Založnik : Jožef BlazDifeoTi dědici v Ljublj