poštnuis paviaiirans*
Stw. 66,
številka 1 öfe8
¥ UiifeÜaiii, v p^dello IS. 1§^B,
!*»tO 1
_ o$n
gÄMBÄLiii mmmmm
Mhaia vsak dan zlutrai, izvzemi! pondeilke Mesešna naročnina:
vtlubQan! D!n ft>—, po pošli Din 12*-*, inozemstvo Din 2S*
Uredništvo: Wolfcva uiica št 1/t — Telefon £t 213 Brzojavni naslov: „Novosii-LJubljana-. Upravništvo: Marijin trg št. 8. — Telefon št 44.

Oglasi pa tarifu. Sprejemajo se le do 15. ure. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovofc Baiun pri postnem ček. uradu št 13.238.
K razgovoru
s federalisti.
Spričo razgovorov, M so se vršili v Beogradu in v Zagrebu med predstavniki Narodne radikalne stranke in revi-sionističnim blokom, se Je pojavilo v našem opozicijonalnem časopisju brez razlike plemena in strankarske grupacije toliko nepoštenosti, da je razbistritev pojmov nujno potrebna. Blagor onemu, ki vč, da se širijo v protivladnih listih v*e mogoče kombinacije tz taktičnih razlogov. Izmišljajo se kratkomalo neistinite vesti, ki imajo služiti točno odrejenim namenom. Predvsem pa stremijo opozi-cijonalci v zadnjem hipu pred sestankom narodne skupščine za tem, da zatemnijo jedva razbistreno situacijo. Kakor mojstri v reklami, tako si mislijo, češ, nekaj bo javnost že sprejela kot resnico. Kdor NI hotel te tisočere klevete, neresnice, podtikanja itd. ovreči, bi moral dnevno Izdajati list, ki bi glede obsega in informacijske službe M gotovo največ ji dnevnik v državi.
Najprej je treba ugotoviti, da se N RS ni »pogajala« z g. Radičem kakor s predstavnikom kakega posebnega naroda. Razgovori, ki sta jih vodila g. Gjuričič !n dr. Janjič, so nekaj drugega, nego ono, kar si želi g. Davidovič, vsekakor pa so daleč od tega, česar se boji g. Pribičevič. Mogoče so korekture v režimu in v administraciji, a o reviziji ustave ne more biti govora. To ne more biti pod nobenim pogojem premisa zaželjenega sporazuma. Na izmenjavo načel, na katerih počiva splošna socijalna, pravna in politična oraganizacija države, ne bodo dejanski ustanovitelji skupnega narodnega doma nikdar pristali.
V Beogradu je znana javna skrivnost, da je voditelj desničarskih demo-g Davidovič, postal v oči-Sled zagrebškim razgovorom med NRS » revizijonisti ljubosumen, češ, da je g. Pašič prišel šele sedaj na ono misel, ki So je on zagovarjal že v dnevih zagrebškega kongresa. V resnici pa je med takratno Ideologijo g. Davidovica in med praktično politiko NRS od danes velika razlika. G. Davidovič je v Hrvatih gledal nekaj posebnega, NRS pa tega ni »torila. Jasno se g. Davidovič m izrekel *a revizijo, ker ni hotel dati g. Pribiče-'riča vseh potrebnih adutov iz roke.
, To, kar se dogaja sedaj v oslablje demokratski stranki, nas radikalcev r **nlma. Sprjazniti se bodo morali — h bičarji in desničarji — z dejstvom, da ; ®*ne* NRS v položaju, ki ji daje pravic «M nositeljica državne politike. Bodoi naroda In stranke je vtelešena ^«rgiji NRS. Neokusno je, če se dan« & Davidovič »veseli«, da je g. Paš ^svojto njegovo gledište«. Naravno; «obno pa Je. da g. Pribičevič očita NR »paktiranje s separatisti«,
ima brezdvomno zadnjo besed se bo razčistila situacija. Opozic «* — In med to se naši demokrati *s p« sosom« prištevajo — more mimo dela *»*ne kombinacije. NRS bo s svoji natančno usmerjenim delovanjem doki
Trv*žena »ad naivnostjo jsergačenlem samoljubnih politikov, 1
NRS ®e vč, kal U je treba storiti
Vatikan In fašizem.
Rilo, 14. aprila. (T) Papeževo *8o »Osservatore Romano« demer vestl o zvezi Vatikana z novo katol ^anko, ki se Je izrekla za sodelov; * fašisti. »Agenzia Volta« pa poroč 2|®4nlh katoliških krogov, da se Zavila nova klerlkaina stranka s Vatikana.
"V “*■!. -
Papež PIJ X. -
14. apri!a fr)
II
X- «a svetnik».
VATIKAN IN SP
Rim, 13. aprfl*. > Romano«, uradni Občuje dolgo noto zoper *0 Proti Pieeoln. kl I» „i.
Pred ctvoritvijo narodna skupščine.
P©I@la| p@ zairebškefu sestanku«
SEJA MINISTRSKEGA SVETA.
Beograd, 14. aprila. (B) Danes ob 8. zjutraj se je začela seja ministrskega sveta, na kateri sta delegata Narodne radikalne stranke dr. Gjuričič in dr. Janjič poročala o poteku porazgovo-rov z Radičem v Zagrebu in z njegovo stranko. Oba gospoda sta takoj po svojem prihodu odšla v ministrsko pred-sedništvo, kjer so ju pričakovali že vsi ministri s predsednikom vlade Paši-čem. Poračiio obeh odposlancev je trajalo celi dve uri. Po referatu se je razvila debata o vprašanjih, ki jih ima rešiti radikalni klub. Seja ministrskega sveta je trajala do 11.30. Zaradi poročila delegatov dr. Gjuričiča in dr. Janjiča se dopoldne ni mogla vršiti napovedana seja radikalnega poslanskega kluba. Ob 10. se je poslancem sporočilo, da se je seja kluba preložila na popoldne.
VAŽNA SEJA RADIKALNEGA KLUBA.
Beograd, 14. aprila. (B) Na nocojšnji seji radikalnega kluba se je razpravljalo o političnem položaju. Ministrski predsednik Pašič je Imel govor, v katerem je dejal, da jo vodila Narodna radikalna stranka pregovore s Stjepanom Radičem v svrho proučavanja političnega položaja. Podobni porazgo-vori se bodo vršili tudi z vsemi ostalimi strankami. Klub radikalnih poslancev je izrazil zaupnico predsedniku vlade Pa-šlču in mu dal popolnoma proste roke, da po svoji uvidevnosti izvede započeto politično akcijo, kakor to smatra za potrebno.
RADIKALNI KLUB.
Beograd, 14. aprila. (B) Danes je ugotovljeno, da šteje radikalni klub 103 poslancev. Vanj je vstopilo nadalje 13 poslancev muslimanskega džemijeta iz Južne Srbije, potem en Romun in en Član srbske stranke. Upati je, da vstopi v radikalni klub tildi šest Nemcev, tako da bq potem štel klub 129 poslancev.
PREDSEDNIŠKI KANDIDAT ZA SKUPŠČINO.
Beograd, 14. aprila. (Z) Kakor doznava »Pravda«, je sklenil radikalni klub kandidirati za predsednika narodne skupščine ministra na razpoloženju dr. Marka Gjuričiča.
RADIČEVA DISIDENTSKA POSLANCA.
Beograd, 14. aprila. (Z) Danes sta dospela semkaj disidenta Radičeve stranke Kordič in dr. Mlinarevič, ki sta bila izvoljena v Hercegovini za poslanca. Izjavila sta novinarjem, da sta se zaradi tega odcepila od Radiča, ker sta zapazila, da Radičevi cim ne stremo po socijalni organizaciji kmetov. Udeleževala se bosta pailamentarnega delovanja neodvisno kot zastopnika »hercegu vinske seljačke stranke«. Zanimala sta se posebno za dopotovanje federalističnih poslancev iz Črne gnre, ker se hočeta z njimi sporazumeti Dr. Mlinarevič in Kordič nameravata izdajati v Hercegovini poseben list »Hercegovački slobodni dom«.
12 SEJE DEMOKRATSKEGA KLUBA.
Beograd, 14. aprila. (Z) Demokratski klub je imel danes dopoldne sejo, na kateri je najprej razpravljal o pritožbah proti volitvam v narodno skupščino. Po poročilu poslanca dr. Križmana o volilni agitaciji Radičevcev, se je začela debata, po kateri je demokratski klub na predlog predsednika
sklenil, predložiti verifikacijskemu odboru in narodni skupščini pritožbo zoper volitve v varaždinskem okrožju. Nato je dr. Ribar utemeljeval svojo pritožbo proti volitvam v virovitiški županiji. Potem je demokratski klub razpravljal o kandidaturah za verifikacijski odbor. Klub je sklenil kandidrati za ta odbor poslance Pečiča, Pero Markoviča, \Vil-derja, Šumenkoviča in dr. Krizmana. Verifikacijski odbor obstoja namreč iz 21 članov, ki se volijo v skupščini propor-cijonalno po strankah. Za tem je klub razpravljal o tekočih stvareh, nakar se je seja zaključila. Prihodnja seja demokratskega kluba je zakazana za ponedeljek dopoldne.
ZANIMIV RADIČEV KOMENTAR.
Zagreb, 14. aprila. (Z) Včeraj ob 6. uri popoldne so novinarji, ki so se zbrali v dvorani, kjer se je vršila konferenca med zastopniki strank, prejeli komunike o izidu porazgovorov predstavnikov hrvatske republikanske seljačke stranke, slovenske ljudske stranke in jugoslovenske muslimanske organizacije z zastopniki Narodne radikalne stranke. Pri tej priliki je podal predsednik hrvatske republikanske seljačke stranke Stjepan Radič komentar h komunikeju, v katerem je med drugim izjavil:
Tekom porazgovorov, ki so se vršili v četrtek in petek, smo mi Hrvatje naglašali, da smo se hoteli uveriti, ah misli Narodna radikalna stranka, da bi bilo znjo dobro, da se za slučaj, da ne pride do sporazuma, posluži sile, in nadalje, ali misli, da bi bila stvarna šibkost, ako se zateče k sili. Nato sta zastopnika Narodne radikalne stranke dr. Gjuričič in dr. Janjič odgovorila, da stoji Narodna radikalna stranka že od davnaj na parlamentarnih načelih in spoštuje svobodne tradicije in da zaradi tega smatra vsako uporabo sile za nesrečo.
Nato smo opozorili, da bi v slučaju, da pride do obnove radikalno demokratske koalicije in bi v demokratski stranki odločeval Pribičevič, Hrvatje to smatrali za izzivanje ha bi nadaljevali opozicijo z ostrejšimi metodami do skrajnih mej. Kar se tiče demokratov — brez ozira na to, koliko je med njimi desničarjev, pristašev Svetozarja Pribičeviča, smo izjavili, da bi bil z njimi sporazum idejno lažji kot z radikalci, toda stvarno težji, prvič zato, ker so demokrati pri Srbih v manjšini in drugič, ker zamerja Davidovič Pa-šiču ono, česar nima, da ie namreč Pašič za tri narode, ko je vendar v resnici le za en narod,tako, da smo tudi ml logično za hrvatski narod. Vidinto torej, da je pri Davidoviču nastopila recidiva na gornje in da namerava prevzeti vlogo Pribičeviča, ne le kot branilec države, kar bi bilo še razumljivo, ampak tudi službenega narodnega ediustva o čemer je ljudstvo spregovorilo pri volitvah besedo. Ljudstvo je to stališče odklonilo.
RADIČEVA VELIKA SKUPŠČINA.
Zagreb, 14. aprila. (Z) Jutri, v nedeljo se vrši velika skupščina hrvatske republikanske seljačke stranke, na kateri bo njen predsednik Stjepan Radič poroča! o dosedanjem poteku porazgovorov in o nadaljni politiki stranke. Zborovanje se bo vršilo na pašniku vasi Vu-komerca do gozdička Borongaja. Ako bo jutri deževalo, bodo Radičevi poslanci priredili v večjih prostorih v Zagrebu kakih deset shodov.
Ustanovitev „be!e intemaciionale“.
ITALIJANSKI KLERIKALCI PROTI MIROVNIM IN JADRANSKIM POGODBAM.
Torino, 14. aprila. (K) Na zboro- ve smeri in zahteval, da se vanju ljudske stranke je predsednik
stranke je
Ruffo v odseku za zunanje zadeve poročal o zunanjem položaju. Označil je mirovne pogodbe za neveljavne in se je zavzemal za gospodarske pogodbe s podonavskimi dežeiami, katere je dose-dai žal zaprečavala napetost med Italijo fn Jugoslavijo. Končno je protestiral proti temu, da se Rusija obravnava kot dežela, ki jo smejo velesile izkoriščati. Reški delegat Marusslch je govoril proti Jadranskim pogodbam. Vodja levice Miglioli je obžaloval, da je v zunanji poUtiki stranke «iosedaj pogrešati pra-
napravijo
efektivni koraki za udejstvitev »bele intemaciionale«. Pri tem je pokazal na napredek, ki ga kaže sklep ravno sedaj zborujoče »Jeune Republique«. Glavni urednik novega lista »H Popolo« Do-nhfti je pojasnjeval težkoče, za stranko gojiti primerno zuaanjo politiko, če je vse novinarstvo inspirirano iz Pariza. Don Sturzo je govoril za odstranitev carinskih omejitev in za upeljavo izvoznih premij, za kar da je pritrditev vlade skoraj gotova. Poročilo je bilo nato odobreno.
Absurdna podtikanja.
Fantastične »Slovenčeve« trditve.
Beograd, 14. aprila. (D) Ljubljanski »Slovenec« trdi v svojem poroče-vanju o porazgovorih Narodne radikalne stranke z zastopniki revizijonističnih parlamentarnih skupin, da je predsed--nik stranke Nikola Pašič zapustil svoje dosedanje stališče, katerega se je radikalna stranka vedno in povsod držala, in da je začel popuščati. Pravi, da so radikalci pristali na avtonomije v okviru pokrajin, da so privolili v revizijo vidovdanske ustave in da so revizijo-nistom za ceno sporazuma dovolili razne druge koncesije. Kakor izve Vaš poročevalec iz najkompetentnejšega vira, so te In podobne trditve »Slovenca* brez vsakršne podlage in so le varanje Javnosti. Vse njegovo pisanje je le voda na revizijonistični mlin. Vse te vesti so gola Izmišljotina In preračunjena za beganje nerazsodnega občinstva. Izja-
viti se more najkategoričneje, da se Narodna radikalna stranka niti za las ni odrekla svojemu programu, katerega dosledno izvaja. Popolnoma absurdno pa je seveda, da bi bila privolila v kakršnokoli revizijo vidovdanske ustave. Temeljna točka programa Narodne radikalne stranke Je brezpogojna izvedba vseh določb ustavo brez zavijanja ali strankarskega tolmačenja pocdinlh njenih členov. Zalstevati od radikalne stranke revizijo ustave, bi značilo isto, kakor zahtevati od »Slovenca«, naj se začne zavzemati za to, da se slovenska ljudska stranka odreče svojemu katoliškemu načelu. — To velja tudi za demokratska lista »Preporod« in »Novosti«, ki trdita isto in vesta povedati, da je Narodna radikalna stranka pristala na avtonomije in na revizijo ustave»
Valen obisk grškega zun. ministra
v Beogradu.
VPRAŠANJE NAŠEGA PRISTANIŠČA V SOLUNU,
Beograd, 14. aprila. (Z) Včeraj Je na povratku iz Cannesa dospel v Beograd grški zunanji minister Ale-xandris, ki se je tamkaj sestal z Veni-zelosom in grškim poslanikom v Parizu. Na kolodvora sta ga pozdravila pomočnik zunanjega ministra Gavrilovič in grški poslanik na našem dvora. Alexandris ostane danes ves dan v Beogradu. Dopoldan ob 9. uri je posetil zunanjega ministra dr. Ninčiča in je imel z njim daljšo konferenco. Negov poset je bil le informativen. Alexandris se je zanimal za vse zadeve, ki vežejo obe državi, tako n. pr. za skupno akcijo proti četaškim tolpam in za sporazum z bolgarskim ministrskim predsednikom Stambolijskim. Go-
vorila sta tudi o vprašan!:! obnovitve nevtralnega pasu v solunsl em pristanišču, ki je že več mesecev stacljonamo. Grški zunanji minister se je zanimal tudi za druga vprašanja zunanje politike, kakor tudi za vstop Grške v malo antanto. Kralj Aleksander bo danes spro* jel Alexandrisa, ki se zvečer odpelje * Bukarešto. Povodom njegovega prihoda v Beograd piše »Politika«, da se opaža v naši javnosti precejšnje nerazpoloža-nje proti Grčiji zaradi zavlačevanja zadeve obnovitve nevtralnega pasu v solunski luki, zakar ni nobenega pravega povoda In ki se mora vendar enkrat rešiti.
Nove konvencije z Bolgarsko.
Beograd, 14. aprila. (Z) V pon-deljek odpotuje v Sofijo posebna delegacija, obstoječa iz vseučiliškega profesorja Milutina Novakoviča in inšpektorja zunanjega ministrstva Vlade Petroviča, ki bosta konferirala z zastopniki bolgarske vlade zaradi sklepanja konvencije o izročevanju krivcev (po neullyski mirovni pogodbi), in sicer ne le krivcev po kazenskem zakonu, ampak tudi političnih. Na programu delovanja te komisije je tudi vprašanje pla-
čevanja bolgarskih rekvizidj na našem ozemlju. To vprašanje le zelo važno» ker se bo Iz njegove rešitve mogla Jasno videti prava namera ministrskega predsednika StamboliJskega. Povodom svojega bivanja v Beogradu je Stam-boiijskl obljubil, da bo storil vse kor» ko, da se te rekvizicije poplačajo. Komisija bo razpravljala tudi o vprašanja sekvestrov. Ker gre le za objekta manjše vrednosti. Je upati, da M b* zadeva kmalu povoljno uredila.
Nove grožnje Nemčiji.
Pariz, 14. aprila. (T) Včeraj popoldne se je vršil na »Quai d’Orsay« prvi sestanek med Poincarejem in Theuni-sem. Sestanka so se udeležili tudi nekateri francoski In belgijski ministri. O sestanku je bil izdan komunike, v katerem se ugotavlja, da sta belgijska In francoska vlada edini v tem, da Je treba nadaljevati skupno akcijo v Po-ruhrju tako dolgo, dokler Nemčija direktno ne predloži svojih predlogov glede reparacjskega plačila. Obe vladi sta proučili neve mere v svrho poostritve pritiska na Nemčijo. Prihodnja seja se vrši jutri.
Pred lausannsko konferenco.
Carigrad, 14. aprila. (T) Delegacija angerske vlade, ki je dospela semkaj, odpotuje 16. t. m. v Lausanno. Delegacijo tvorijo načelnik Izmed paša. Asa m bej, štirje svetovalci in več izvedencev. Iz krogov delegacije se doznava, da se namerava Kemal paša po sklepu mirovne pogodbe odtegnili političnemu življenju.
London, 14. aprila. (K) Listi javljajo iz Washingtona. da je vlada sklenila poslati svoje zastopstvo k razpravam v LausannL
ZVIŠANJE POŠTNIH PRISTOJBIN NA MADŽARSKEM-
Budimpešta. 14. aprila. (K) Od srede aprila naprej se zvišajo poštne, brzojavne In telefonske pristojbine za 80 do 100 odstotkov. Na cestnih železnicah se od jutri naprej zviša tarifa
ta CO odstotkov«
**’--•*
London, 14. aprila. (D) Repar« cijski načrt, ki ga je priobčil včerajšnji pariški »Matin«, ie vzbudil v tukajšnjih diplomatičmh in političnih krogih veliko pozornost in zanimanje. Vsebina načrta še ni popolnoma znana, pač pa izvleček vsebine, iz katerega sklepajo, da ga je inspirira! sam Poincarč, kar bi pomenilo, da se je francoska vlada bistveno približala angleškemu stališču. Drugi pa menijo, da je ta načrt Izdelal Loucheur.
A\\ ste že obnovili naroč-nino za «Jutranje Novosti*?
Današnje prireditve.
V	Liuuliani:
Drama: ob pol tl. url: »Sirota Anka,« spevoigra. Pevski zbori malih Slovenk. Prireditev »Splošnega ženskega društva«, Izv. Ob 3. uri pop.: »Ugraoljene Sabinke.« Izv. Vlogo Strlzeia Igra g. Danilo. Qb 8. uri zvečer:	»Hedđa Gabler.« Gostovanje ge.
Marije Vere, članice Narodnega gledališča v Beogradu. Izven.
Opara: »Gorenjski slavček.« Izven.
Kino Tivoli: »Devojka Iz PiccadllUL*
Kino Ideal: »Tneođora.«
Kino Matica: »Banice pot x nebesa*,
V	Mariboru:
Narodno gledišči: »Travlata,« Gostujeta gg. Hržlč, baritonist in Knittel tenorist člana zagrebške opere.
V Ljubljani v pondcliek IS. aprila:
Drama: »Hedda Gabler Gostovanj, ge. Marije Vere, članice Nat ega gleda»» iča v Beogradu. Red C.	jv
Operr: Zaprto.
Kino Tivoli: »Devojka iz Piccadilia*
H. del.
Kino Ideal: »Moi, ki jc povzročil zločin.«
Kino Malica: »Danice pot v nebesa^t
Nočna lekarniška služba v Ljubljani«
Tekoči teden:	lekarna Tiakoczj ■S
V«« to fetfaa* Bit kolodjN»
StraT*
^JUTRANJE NOVOSTI.*
I
Efev. 66.
Grško stališže solunskem vprašanlu
Slovanka avtonomija
Hal hoi©Se?
Kakšno stališče zavzema naša vlada v solunskem vprašanju, je naš list zadnjič podrobneje že poročal. Danes si hočemo natančneje predočiti grško mnenje o tej za obe sosednji državi tako važni zadevi. Problem ni samo diplomatskega, ampak predvsem gospodarskega in notranje političnega značaja.
Vsaka država, ki Je blizu morja, si išče izhoda do njega; brez njega ni pravega življenja, kajti ni neposredne zveze z ostalim svetom, z mednarodno trgovino. To bridko občutijo kontinentalne države, kot je n. pr. Švica, Češkoslovaška, Avstrija... To je bridko občutila pred svetovno vojno Srbija, ki je imela vrhu tega še na severu in zahodu za sosedo neizprosno sovražnico, katera ji je s trgovinsko blokado skušala onemogočiti vsako zvezo z ostalo Evropo. Takrat je bila edina pot Srbije k morju v smeri na veliko solunsko pristanišče, kajti o na-ravnejšem izhodu na Jadran takrat sploh ni bilo mogoče niti govoriti.
Začetkom 1. 1914 je zato srbska vlada stopila v stik z grško in sklenila pogodbo, katera ji je dala zelo obširne trgovinske olajšave v Solunu. Ko je Avstro Madžarska zvedela o tej pogodbi, je poslala Grčiji brutalno noto, v kateri je kratkomalo zahtevala zase iste prednosti v solunski, kot ji je dobila Srbija. Grčija je razumela, kam meri ta nota in je sklenila s Srbijo novo pogodbo» kajti tudi slednja je uvidela položaj in razdrla prvotno konvencijo. Ta nova pogodba je pa bila nalašč tako splošno in nejasno sestavljena, da Avstrija ni več videla v njej nobene nevarnosti za obstoj svoje trgovine v Egejskem morju.
Po končani svetovni vojni so se tar koj začela nova pogajanja med našo državo in Grško radi solunske luke. Danes se je položaj naše države, kar se tiče te zadeve, precej izboljšal, problem ni več tako življenskega pomena za Srbijo, kot je bil prej, ko ni imela jadranskih pristanišč. Njegova važnost se je zmanjšala in se bo pozneje še bolj zmanjšala, če dobimo Baroš ali Pa če si ustvarimo ob Jadranu veliko moderno , pristanišče z direktno železniško zvezo v Beograd. Pri pogajanjih, ki so se vršila na licu mesta v Solunu med zastopniki naše in grške vlade, so se obravnavala sledeča vprašanja: obseg
in privilegiji prostega pasa, ki ga bi debila Jugoslavija v Solunu; železniška proga in način jugoslovanskih transportov iz Gcvgelija v Solun in slednjič, na drugem mestu, eventualnost teritorijalnega prehoda (zemeljskega pasa) od jugoslovenske meje do morja in ustanovitev srbskih šol v solunskem okrožju.
Ta jugoslovanski enklave na grških tleh Grkom nikakor ne prija, kajti če odstopijo naši državi zemeljski pas do morja, bi bila Grčija razdeljena v dva ločena dela, v severno Grčijo in v južno Grčjo, med katerima bi ležalo ju-goslovensko ozemlje, približno tako, kakor deli poljski pas, ki sega do morja, vzhodno Prusijo od zapadne Prusije.
Naša vlada je v vseh teh vprašanjih poslala grški vladi memoar, ki ga sedaj študira posebna komisija. Kakoršnakoli bo potem konvencija, ki jo bosta sklenili obe vladi, vendar bo morala imeti tako stalno podlago in biti tudi v potankostih tako jasna, da ne bo pozneje oi nobene strani nepriiik, incidentov in ugovorov.
Ni gotovo ali bo naša vlada obstojala na zahtevi zemeljskega pasa do morja, ki ga hoče imeti predvsem radi tega, ker je ves solunski hinterland slovanski in ne grški, vendar pa bo morala imeti vse ugodnosti za popolnoma nemoten prevoz od naše mejne postaje Gevgeli do našega dela solunske luke. Železnica je v rokah neke francoske družbe in radi tega je pričakovati, dase bo prehodni promet točno vršil.
Pri solunskem vprašanju igrate za kulisami dve drugi državi bolj posredno, a vendar važno vlogo, namreč Italija in Bolgarska. Italija hoče našo trgovino na vsak način izriniti iz Adrije, ki jo smatra za »mare nostro«; zato skuša, da bi mi dobili čim večje koncesije v Solunu in bi najraje imela, da bi trgovali čez morje samo preko Soluna in se ji tako popolnoma umaknili iz Jadrana. Kar se tiče Bolgarske, je položaj meddržavnih zvez tako nestalen, da računa Grška z eventuelnim poznejšim slovanskim blokom na Balkanu. (Jugoslavija — Bolgarska.) V slučaju konflikta z Grško bi seveda jugoslavenski pas do Soluna igral veliko ulogo in zato je Grčiji zoper njsg*
Dr. P. V. B.
Pisni® is Potiske.
R. P. Varšava, 11. aprila,
Justifikacija prelata Butkiewicza Je napravila v poljskem javnem mnenju silno slab utis. Listi se bavijo v obširnih člankih z zverinskimi metodami boljševikov, ki provocirajo mržnjo vsega katoličanstva proti sovjetskemu sistemu. »Gazeta Poranna« je objavila čiariek, poln očividnega sovraštva proti židovstvu. Židovstvo primerja ta list s polipom, ki izsesava ves evropski kontinent Usoda je dodelila Poljski vlogo arene, v kateri se bije glavna borba proti židovski zalegi. V splošnem pa je opažati, da je vse nacijonaii-stično časopisje enodušno napadalo židovstvo in komuniste.
V ospredju zanimanja so zaenkrat pogajanja za ustavitev solidne parlamentarne večine. Veliko pozornost je vzbudil uvodnik »Robotnika« pod naslovom »Prevara*. Ta socijalističen list je vedel povedati o nekih tajnih razgovorih med strankami narodnega bloka in agrarno stranko. V tej smeri je vršilo precejšen pritisk tudi nacijonali-stično časopisje, ki je povdarjalo, da
gre sedaj za naravno evolucijo, ki bo prignala g. Witosa v tabor desnice. Kakor znano, se bije na Poljskem že štiri leta prav ljuta borba za izvedbo agrarne reforme. Nepomirljivo stališče, ki ga v tem pogledu zavzema g. Witos, je razumljivo. On ne more pred svojimi volilci zagovarjati nobene koncesije, ki bi jo v danem položaju moral ponuditi strankam nacijonalncga bloka. Sicer pa velik del političnih krogov ne veruje v možnost ustanovitve široke parlamentarne večine. Poljski parlamentarizem je danes, kakor nekdaj, najpopolnejša slika raztresenosti. Sejm stoji pred velikimi nalogami, reševati bi trebalo ogromni kompleks gospodarskih in so-cijonalnih problemov, medtem pa se sejm in senat v svoji notranjosti razjedata z ljutimi strankarskimi borbami.
Več uspehov beleži poljski županji minister Skrzynski. Bil je nedavno v Milanu, kjer sta izmenjala z Mussolinijem svoje misli o vzhodno-gališkem vprašanju. Skrzynski je bil s tem sestankom zelo zadovoljen.
Dr. Brejc je v nekem svojem govoru omenjal, da je »Narodna vlada«, kot zastopnica celega slovenskega naroda, dala narodu »samoupravo v najširši meri, ki je sploh bila mogoča«. — »Prejšnja deželna avtonomija je bila komaj slabotna senca tiste samostojnosti in samouprave, ki je bila last Narodne vlade, prvega ministrstva zedinjene, samostojne »Slovenije«. — Dr. Brejc torej trdi, da je slovenski narod takrat imel neko silno lepo avtonomijo, toda tista avtonomija je bila last Narodne vlade. Cegava je bila torej tista rajska ptica: slovenskega naroda ali Narodne vlade? Ako ie bila v lasti Narodne vlade, ni bila v lasti naroda in narod ni imel avtonomije.
Dr. Brejc je v tem slučaju povedal resnico. Slovenski narod ni bil še nikdar tako brez samouprave, kakor takrat, ko je vladala nad njim slavna Narodna vlada. Stare knjige pišejo, da so naši predniki v starih časih tudi pod nemškimi grofi imeli neko samoupravo: imeli so župane in občinska zar stopstva. Tudi ob časih najhujšega avstrijskega absolutizma pred letom 1848 smo imeli vsaj senco občinske samouprave. Med vojno je vladalo vojaško nasilje, mnogo županov je bilo odstavljenih, drugi so postali hlapci vojaščine in vlade, ter morali samo izvrševati njihova povelja. Ko je pa Avstrija propadla in je nastopila »Narodna vlada«, je nad narodom zavladal najhujši absolutizem. Župani so se odstavljali kar na debelo in nastavljali geren-ti, o kakšni občinski samoupravi sploh ni bilo govora. Občinski zastopi so vsi že zdavnaj izgubili svojo pravico, a vlada ni marala dovoliti novih volitev.
Takoj po razpadu Avstrije bi se bila morala dati ljudstvu prilika, da pove svojo besedo. Toda Narodna vlada se je bala ljudstva ter ga je držala cela leta za goltanec, kakor ga niso nikdar držali nemški grofje in generali.
Ravno tako so bile ustavljene tudi vse druge samoupravne korporacije. Ni bilo nobenih volitev in nobenih ljudskih zastopov, če so pa kakšni bili, so bili brezpravni.
Narodna vlada je celo stavila centralistični vladi pogoj, da ne sme biti volitev za Narodno skupščino vsaj 18 mesecev od ujedinjenja, češ, da se narod pomiri, — to se pravi: da se ohladi od svojega prvega navdušenja in da bo v tem času mogoče zanesti med ljudstvo različna opozicijonalna gesla.
Šele preko centralne vlade smo začeli dobivati nazaj samoupravne pravice, a vedno v odporu s slovensko ljudsko stranko. In sedaj, ko hoče vlada dati ljudstvu samoupravo, kakor je določena v ustavi, vpije SLS, da samouprave ne mara, ter hoče »revizijo ustave«, dobro vedoč, da do take revizije ne more priti v nobenem slučaju še nekaj let SLS dela to samo, da bi preprečila samoupravo, katero, hoče dati Narodna radikalna stranka. SLS noče samo prave uprave ljudstva, hoče samo tako avtonomijo, da bi gospodje, ki so se vrinili za poglavarje SLS, delali z ljudstvom, kar bi hoteli. — Nekaj let so delali, odslej pa ne bodo nikdar več. Ljudstvo mora biti samoupravno in absolutističnim vladam je odklenkalo za vedno.
ŽELJA AVSTRIJSKEGA »DRŽAVNEGA UPRAVITELJA.
Ženeva, 14. aprila. (K) Generalni komisar Društva narodov za Avstrijo dr. Zimmermann, katerega funkcije so prenehale s 1. aprilom, je naznanil Društvu narodov, da namerava to službo prevzeti definitivno.
Ob času velike francoske revolucije se je mala pokrajina V e n d e j a uprla ter se ni hotela podvreči francoski vladi. Hotela je, da obdrži svoj stari fevdalni pokrajinski sistem. Francoski vla-stodržci so morali uporabiti oboroženo silo in so vstajo Vendejcev zadušili v krvi Sedaj so Vendejci najboljši Francozi in ob času svetovne vojne so dali Franciji ministrskega predsednika CIs-menceau-a.
Sredi preteklega stoletja so se uprli na Španskem severni deli države, zlasti Katalonci, ki prebivajo po severni Španiji in preko Pirenejev na južnem Francoskem. Hoteli so imeti za svojega vladarja nekega don Karlosa. Karlistl-čno gibanje je povzročilo dolgotrajne in silno krvave državljanske vojne na Španskem in mnogo notranjih zmed tudi na Francoskem. Ob času svetovne vojne so Katalonci dali Francozom velikega vojskovodjo, maršala Focka.
Slovenci in Hrvatje niso Vendejci in Katalonci in njihovo gibanje ne bo povzročilo toliko težav, kakor so jih Vendeja in Katalonija. Brez dvoma je, da bo državna misel zmagala. Kdor hoče, da bi Slovenci in Hrvati, če tudi v manjšem obsegu, posnemali Vendejo in Katalonijo, dela Slovencem in Hrvatom zelo slabe usluge, toda ujedinjenja ne bo preprečil.
Zapiski.
Včerajšnjo »Jutro« prinaša vest o koncu ministrovanja dr. Županiča. Iz vesti je razvidno slabo razpoloženje gospodov okoli »Jutra«. Sigurno je, da bi bilo njim najljubše, da bi NRS sploh ne obstojala. Mi ne trdimo, da bo ostal minister g. dr. Županič v vladi tudi po rekonstrukciji. Tega nihče ne ve, najmanj pa »Jutro«. Nj. Vel. kralj, predsednik vlade g. Pašič in glavni odbor NRS je 16. decembra poveril g. dr. Županiča z ministrskim mestom in on je postal član kraljevske vlade. Slovenski narod ga ni izvolil za poslanca, ker je dal prednost pred dr. Županičem defe-tistu dr. Korošcu, mesarju Puclju in sličnim. To ni njegova krivda, da ni bil izvoljen za poslanca. Oni, ki so bili z Županičem, ga najbolje poznajo in poznajo tudi njegove sposobnosti, zavzemanje za Siovenijo in Slovence, njegovo patrijotsko delo ter najglavnejše, njegovo poštenost in značajnost Ko mu je g. Pašič ponudil, da ga postavi ša na kako volilno listo v Srbiji, ni g. dr. Županič hotel na to pristati, češ, da je on Slovenec in da bo iskal poverila svojih sonarodnjakov. Bi morda gg. Žerjav, Kukovec ali kak drugi demokrat postopal tako? Ne! — Oni, ki so se nahajali v Beogradu v bližini g. Pa-šiča vedo, da je 19. marca minister g. dr. Županič podal telegrafično ostavko na ministrski položaj. Dva dni nato, je prišel v Beograd in šel z ostavko k predsedniku vlade. G. Pašič je ni sprejel in mu je rekel, da ostane še nadalje minister. Končno bo g. dr. Županič še vedno v kombinaciji za ministra, toda dr. Žerjav, Kukovec, Pucelj in številni drugi pa najbrž nikdar Več!
ITALIJANSKI FAŠISTI ZA MONARHIJO.
Milan, 13. aprila. (T) O priliki slovesne otvoritve vzorčnega sejma so priredili fašisti kralju viharna manifestacije. V gledišču Dal Verne se je vršila slavnostna predaja hrabrostnih kolajn, kateri je prisostvoval tudi kralj. Prvi je govoril general Cavallinl, nato pa komendator Alfieri, ki le govoril o zgodovinski potrebi monarhije, katero je fašizem ojačil In s tem rešil domovino. Proslavljal je kralja, kateremu je občinstvo prirejalo dolgotrajne ovacije. Culi so se klici: Živijo fašistovski kralj, živijo fa-šlstovska monarhija, ki je rešila Italijo!
Usoda habsburških nadvojvod.
Kakor podgane iz potapljajoče se ladje, so se habsburški nadvojvode raz-kroipli po svetu. Nadvojvoda Evgen živi v Bazileji, nadvojvoda Peter Ferdinand v Lucernu .nadvojvoda Leopold Salvator s svojo družino pa v Barceloni, Nadvojvoda Jožef in Friderik živita z družinami vred na Madžarskem. Nadvojvoda Štefan je šel na svoja posestva v Galicijo.
Številno družinsko osobje živi od podpor, ki jim jih pošiljajo prijatelji, sicer precej redno. Nadvojvoda Jožef Ferdinand in nadvojvoda Rainer se nahajata v Solnogradu, kjer živita dokaj zmerno. Nadvojvoda Franc Salvator životari s svojo številno družino na gradu Wallsee.
Tuđi obitelj ubitega nadvojvode Franca Ferdinanda živi v zelo kritičnih razmerah; člani se že ozirajo za poštenimi poklici. Najstarejši Kaks študira pravo na neki nemši univerzi, vojvoda Ernst se nahaja v neki šoli v Brucko.
Edino hči Franca Ferdinanda princeza Sofija je prišla s pomočjo svojega učitelja na dobro mesto. Pred tremi leti se je poročila z grofom Nostizom in ja sedaj gospa graščine Falkenau.
Rusija —- ognjišče epidemij.
S tem ne mislimo boliševiške epidemije, Id bi se pa pravzaprav tudi smela tako Imenovati. V mslih imamo namreč epidemije v. pravem pomenu besede, nalezljive bolezni, ki ogrožajo obstoj celih narodov.
Iz poročila zdravstvenega odseka Društva narodv sledi, da je bilo v Rusiji lansko leto še enkrat toliko slučajev legarja in mrzlice, kakor leta 1921. Na Poljskem se je pojavilo lansko leto ravno toliko slučajev legarja, kakor predlanskem. Močno pa je no-rastlo število slučajev mrzlice. Na Litvanskem se je legar razširil, število slučajev, mrzlice pa je ostalo Isto, kakor predlanskem. Na Letonskem so narastli slučaji legarja, mrzlica pa je deloma pojenjala. Slučaji kolere so postali v Rusiji, izvzemši Ukrajino in obrežje Črnega morja, nekoliko redkejši Njihovo število je leta 1922 padlo na eno četrtino predlanskih slučajev. Nasprotno pa je močno divjala kolera v Ukrajini. V ostalih deželah ni zaznamovanih pomembnejših slučajev. Dysenterija je nazadovala v vseh krajih, kjer je-poprej divjala. Zdi se, da tudi v Rusiji, odkoder so prišli zelo pomanjkljivi podatki, ni nastopila v večjem obsegu. Koze so deloma ponehale v vseh državah, kjer so razsajale predlanskem, toda število v Rusiji za kozami obolelih ljudi je še vedno zelo veliko. Malarija je zavzela v Rusiji zelo vznemirjajoče dimenzije in položaj je postal še resnejši s tem, da se le pojavila v vzhodni Rusiji nova vrsta te nevarne epidemije, namreč takozvana tropična malarija. Do soda] je javljenih iz Rusije preko milijon slučajev te bolezni, kar pa tvori gotovo sama del obolelosti, ker so podatki iz Rusije, kakor že omenjeno, zelo pomanjkljivi Iz vsega tega sledi, da je Rusija še vedno nevanja ognjišče epidemijskih bolezni, za kar se mora rusko prebivalstvo zahvaliti predvsem »vzornemu redu,« ki so ga v Rusih upellaJJ boljševikl
PROCES PROTI PATRIJARHU! TIHONU.
Pariz, 13. aprila. (D) »Temps* poroča iz Rige, da so sodniki v procesu proti patrijarhu Tihonu metropolitu Nikaderu in škofu Arzeniju Isti, ki so obsodili na smrt prelata Butkiewicza. — Sovjetska vlada je prepovedala vso cerkvene obrede za časa procesa. Močen oddelek konjenice straži sodno poslopje. V dobro informiranih krogih trdijo, da je boljševiška vlada sklenila smrtno obsodbo patrijarha Tlhona.
PROCES PROTI MADŽARSKIM KOMO-NISTOM.
Budimpešta, 13. aprila- GO Dane» Je pričela pred kazenskim sodiščem razprava proti Ernestu Singerju ta 66 tovarišem» ki so obtoženi zaradi komunističnega rovarenja. Razprava bo trajala več tednov.
Rišimo prijatelju
v Paradiž.
Predragi! Odkar tl nisem pisal, smo zašli že precej globoko v april in sicer prav dosledno in povsod. V znamenju aprila se razpleta vse naše življenje, Ko ležeš zvečer spat, ne smeš ikoli misliti, da bo jutri še kaj resnice v vsem tistem, na kar si prisegal vče-; a j Svet se vrti po svoje in jutri je lah-c pri nas norec največji včerašnji mo-Crij^n. Zato vlada v vsem našem življenju nekaka mora, ki ji dajejo nekateri duška v zabavljanju, drugi v surovosti, tret]! v kričanju, zadnji, ki so morda prvi, pa v — molčanju. Tak je naš klavrni čas. Človek se ogib je člo-veka, zaupnost je izginila, do dobrohotnega kramljanja se pri nas v Ljubljani težko prerljeŠ; brez pijače menda sploh ne. Kamor stopiš, začutiš splozka tla pod seboj in kjer hodiš, se ne moieš iznebiti občutka, da tavaš po okuženem močvirju, ki te prej ali slej gotovo pogoltne. Otepaj se kakor tl drago, vse zastonj! Bacili, ki jih vdihavaš din nadao, se naselijo v tebi in te takoj oku-fljo, da se naposled nenadoma začudiš pred zrcalom, ki ti pokaže tvoj spačeni obraz: »Bog nebeški, kaj sem to res 3e jaz?!«
Hudo je bilo nekoč, ko smo bili sužnji tuje nam sovražne sile, ali danes j * Se huje. Takrat smo sovražili in urn i. SqmStvQ je krepilo odporno silo v
nas, upanje nam je pomagalo prenašati trpljenje. Danes niti tega nimamo več. Dandanes se trudimo, da temeljito in do dna oblatimo vse, kar bi še utegnilo komu biti svetega, da preženemo vsako trohico veselja do dela vsem tistim, ki bi morda vendarle še hoteli delati. Vsi kar tekmujemo med seboj, kdo bo huje in grše pljuval Priznati ti seveda moram, da se mi nekoč niti sanjalo ni, kako ogabno znamo pljuvati. Ako le ni to znak tiste bolezni, ki ji pravimo jetika? Bogve,
No, kljub vsemu temu pa ne smeš misliti, da je pri nas res samo dolgočasje doma. Tega pa ne! V politiki, n. pr. se pogajamo. Posod-, pogod-, pogodbica, malo vina 5c, pa je lahko pogod-, pogod-, pogodljiea ali naravnost — godlja! Cernu neki ne? Saj to je vendar naša domača jed. Ker pa meni ne diši posebno in je pravzaprav sploh re maram, raje molčim o njej. Saj veš, kako je s tako robo. — Pri priliki kaj več. Dotlej pozdravljeni Tvoj
Tone Zemljan.
Vsi venci, ki so glasoval! za Narodno radikalno stranko, naj prijavijo v organizacij, ko svrhe svoja naslove glav ne mu tajništva Ni (S, Ljubljana, Wolfe va ulica L, J. nad, Krajev »sim or-PsnteacUuiii. ki ,o to storile, a, troha.	f;’ ..ii v O
3ulij Mariov.
(Iz njegovega življenja in delovanja.)
Julij Martov, nedavno v tujini preminuli borec za soeijalistična načela, spada med redko posejane zagovornike marksistične ideje, ki so z železno logiko vztrajali na svojem stališču. Trideset let se je boril za načela marksizma, cela desetletja mn Je Posvečal vse svoje sile.
Že v rani mladosti si je nakopal Julij Martov težko bolezen v grlu, ki ga je mučila v moških letih. Toda njegov nemirni, ostri duh je premagal vse telesne težkoče. Njegovi »Spomini socijalnoga demokrata» kažejo, da je ni bilo stvari in osebe pred 30- leti, ki je Martov ne bi mogel s svojim bistrim spominom analizirati do zadnje posameznosti. Njegov stil je tekoč, humorističen, mestoma jedko satiričen; Martov rts ni bU zastonj eden izmed vodilnih publicistov ruske socijalne demokracije. Sijajen govornik, kakor mnogi, ki so se rodili iz ruske revolucije, Martov ni bil nikoli. Bil je pa nuakriuujofi teoretik. političen taktik svoje stranke, dober, izkušen krmar svojega sroda, ki ga ni zapustil niti ob večeru svojega Življenja.
Martov je stal v Vilni In v Petrogradu (tu celo z Ljeninom) ob zibelki ruskega delavskega gibanja. Pod njegovim vplivom je celi pokret zadobil ono smer, ki je bila L 1S84 določena
s strani ruskih emigrantov v — Švici Iz malih, neznatnih lokalnih organiza-cii se je potem razvila velika politična stranka, ki naj bi bila v L 1903 dobila na londonskem kongresu neko trdnost, stabilnost Ali Ljenin je že vanjo vsadil k»l razdora. Proti njemu se ja boril Martov vse žive dnL Na tistem kongresu je nastal boljševizem: izcimila se je večina (»boljše« znači več, »menjše« pa manj) in manjšina. V tem stanju se je nahajala stranka, ko jo je zalotila svetovna vojna. Martov se je postavil na »mednarodno« stališče, ki ga je zagovarjal na konferencah v Zimmer-v/aldu in Kienthalu- To stališče je mislil zagovarjati celo takrat, ko se je — v maju L 1917 — s tisočerimi sodrugi vrnil iz švicarskega eksila v svojo domovino. Sredi najhujšega, krvavega terorja je imel Martov pogum, v Rusiji publicirati svojo veliko obtožnico: »Doli s smrtno kaznijo!« To borbo proti boljševizmu je nadaljeval pozneje v Berlinu.
Ob priliki 23 letnice obstoja sodja-listične stranke so mu poslali njegovi prijatelji v sanatorij v Schwarzwaldu brzojavno čestitko. To je -bil zadnji pozdrav stranke voditelju, ki je na pragu svojega življenja pač videl zarjo nad svojo domovino, ali dano mu ni bilo, da se povrne v obljubljeno deželo.
üsryifS linflp sa Mko nMe I
HahiüBiM prii FÄäflsipJ EflOlIlMllüM.
Marodno gledišče v Ljubljani.
Drama:
Torek 17. aprila:	Koncert opernega
baritonista Aleksandra Balabana. Izven. Sreda 18. aprila: Crešnjev vrt. Red E. Četrtek 19. aprila: ob treh popoldne; Othello. Dijaška predstava po znižanih conah. Izven.
Petek 20. aprila: Hasanagtaica. Gostovanje g. Mihajla Markoviča Iz Zagreba. Red D.
Sobota 21. aprila: Hasanaginlca. Gostovanje g. Mlhaila Markoviča iz Zagreba.
Torek 17. aprila; Čarostretec. Red B,
Sreda 1& aprila:	Janko in Metka.
Red D.
Četrtek 19. aprila:	Seviljski brivec;
Red A.
Petek 20. aprila: Jemifa. Red E.
Sobota 2L aprila: Rigolet to. Red B.
— Koncert Aleksandra Balabana, opet* nega baritonista, bo definitivno v torek, dne 17. t ra. v dramskem gledališču. Občinstvu se nudi s tem prilika, da «pozna priljubljenega solista naše opere tudi kot koncertnega pevca. Zanimivi spored obse-ga poleg arij iz oper »Othello« CVardÖ, »Tannhäuser« (Wagner), »Demon« CRubto-stein), »Don Juan« (Mozart), »nanueu (Thomas) izbor modernih ruskih pesnil Rahmaninova, Čajkovskega, Davidova Arenskega, GreCaninova, Kalflctaova In Šina. Na klavirju spremlja profesor AttiksflP* (tor Ruč.
n©w®sfia
— 50Ietnica češkoslovaškega mlaistr-skega predsednika Šveble. Danes slavi predsednik poljedelske stranke - v Češkoslovaški g. Anton Svehla svojo 50 letnico.
— Za spomenik osvoboditve in ujedinjenja v Novem Sadu. so dosedaj nabrali lep znesek 130 tisoč dinarjev. Večino tega denarja so zbrale banaške in bačke občine.
— Zvišanje nekaterih teleiotiskih pristojbin. Ministrstvo je z odlokom štev. 11.027 z dne 27. febr. 1923 zvišalo- nekatere telefonske instalacijske pristojbine in naročnino. Instalacija velja za vse kategorije naročnikov 1200 dinarjev, samo za naročnike, ki so navedeni pod točko i) čl. 11 telefonskega pravilnika velja še nadalje 300 dinarjev. Naročnino za naročnike pod- g) (privatni stanovi itd.) se zviša od 500 na 720 dinarjev, V krajih, kateri imajo več ko 10 naročnikoVj se zviša naročnina za naročnike pod g) od 400 na 500 dinarjev. Za Instalacijo pomožne centrale, ki (ima 1 do 3 sporedne zveze, se plača 250' Din; ako {ma pomožna centrala 4 do 10 zvez ali številk, 360 dinarjev, ako ima več kp 10 štev., pa 500 dinarjev. Umeje se samo ob sebi, da je poleg tega zneska treba plačati tudi Instalacijsko pristojbino v znesku 1200 dinarjev za vsako 'telefonsko napeljavo, ki spaja pomožno centralo s telefonsko centralo. Za Instalacijo sporednih aparatov, signalnih zvoncev in aparatov v: ojačenje toka, je plačati 200 dinarjev. Naročnina za pomožne centrale do 3 številk (sporednih zvez) je 250 dinarjev, od 4 do 10 številk 360 dinarjev in čez 10 številk 500 dinarjev. Vse navedene pristojbine bodo stopile v veljavo za dosedanje naročnike, s 1. julijem t L, za nove naročnike pa veljajo že od 1. dne m. m.
—Imenik telefonskih naročnikov poštnega ravnateljstva v Novem Sadit, Beogradu, Skoplju in Celjnjn. Izšli so imeniki telefonskih naročnikov beograjskega, skopljan-skega, cetinjskega in novosadskega poštnega ravnateljstva. Prodajna cena imenikov, v katerem so telefonski naročniki beograjskega, skopljanskega In cetinjskega' ravnateljstva, je 60 dinarjev, imenika novosadskega poštnega ravnateljstva pa 50 dinarjev. Imenike vsakdo lahko kupi pri pošti Ljubljana 1 in Mariboru 1 ter pri ekono-matu poštnega ravnateljstva v Ljubljani.
.*4	— Urad Ljubljanskega velesejma na-
proša vsa kulturna, pevska in druga dru-i-štva; stanovske organizacije, športne klube itd., da prirede svoje kongrese, koncerte, športne tekme itd. za čas letošnjega velesejma od 1. do 10, septembra ter da izvolijo to pismeno sporočiti uradu Ljubljanskega velesejma v Ljubljani, Gosposvetska ee--sia (Tivoli) Telef. interurb. št. 140 oziroma poseliti v prihodnjih dneh velesejmsko ravnateljstvo v svrho medsebojnega dogovora.
— Najlopše hi naj razno vrs tnelše knjige. Slovenske, srbohrvatske, češke, ruske, ita-ÜJanske, francoske in angleške izposoja -y.sak delavnik od pol 6. do pol 8. zvečer Šentjakobska javna ljudska knjižnica Vo-žarski pot začetkom Karlovške ceste, elek-.fcično postajališče. Na razpolago popolni imeniki knjig.
„rlr~7 Jurjevanle na ljubljanskem gradu . cerkvenega
proščenja
{rL^.oksko—trnovski ter Sentpeterski mo-a»in, unskä. podružn{ca družbe sv. Cirila m metoda.. Ta najbolj demokratična ijud-rf,a Prireditev v našem mestu obeta biti ijtos. največja od vseh tovrstnih dosedaj prirejenih, ker sodeluje pri nie] nad 300 Oseb. Tekmovanje med podružnicami je ve-«KO v vzvišenem cilju, kdo bo več pridobil naši potrebni in koristni šolski družbi.
— Dunajski mednarodni kongres Intar-alstov. Z velikimi svečanostmi Je bil 9. t. m. ötrorjen na Dunaju 35. mednarodni kongres zdravnlkov-lnternistov, katerega so se udeležili zdravniki iz vseh držav, med njimi •tudi zastopniki jugoslovanskih internistov, ©tvoritvi kongresa je prisostvoval pred sed-täk republike g. Hainisch in državni kan--4ter g. Seipel. Orkester, ki je pri tej priliki 'Oviral, Je dirigiral g. dr. Jagič, sin našega učenjaka g. Vatroslava Jagiča. prvi dan .Kongresa so se vršili referati b bolezni spa-Wa in se Je ugotovilo, da stoji bolezen v BaložJI zvezi z gripo. Statistika Je dognala, je od bolnikov, ki so na tej bolezni obo-"•n. ena tretjina umrla, ena tretjina ozdravila, ena tretjina pa sl je nakopala trajno POlezen In hira.
.j ~ Iz »Uradnega Lista«. »Uradni List« jjt- 36 prinaša naredbo glede občinske dav-scine od prirastka vrednosti nepremičnin v “testni občini mariborski.
_ Razpis služb. Pri okrajnih sodiščih ^“davi, Ormoža in Ptujii se odio mesta sodnih slug. Pravilno opremlje-nai se pošljejo do 23. maja 1923 Predsedstvu okrožnega sodišča. V Mariboru.
iwn,!4^S?; IIeni sodišču v Metliki se odda teu v	*n Pri okrajnem sodi-
SSno £SU™st° sodnesa sluge. Prar n tlPr°?n3e' morajo biti do 26, maia^OM nrt3 se viože najkasneje
S »odSča v Sem mPwiSedstVU okrožne-
Kninom ta°GrLčacom^DnSs T“01 me,d «tvoril poštni avtpmobiini promet^. 86 6
se je za pot-
Za&eb:	* beznico
^- Roparski napad? Dne 12. ti m. po-S3« se Je vračal tesarski pomočnik Franc gjokar iz Ljubljane proti svojemu domu na ^««nec. Na cesti ga je nekdo napadel ter Sl Pöaril z nekim topim orodjem zadaj po OCD; Cankar je pade! takoj v nezavest. gau® dan so ga našli ljudje na cesti vse-bhi^^vllenega in ga takoj pripeljali v -“dco. Kdo ga je napadel In vsled česa,
V^avestt.^0	^ vedno v
t^fevat8^ ^el®bej Prl Črnomlju je raz-tije mu	Vsled predčasne eksplo-
3 ie dh’a”’“ -uhnil v obraz in ga
V Zapogah pri Kra-
Nemanič Anton, sin
močno*11PPhniT v obraz tn ga niu sta	V	Pri Kra/
nik Franc JeSoV°-““ut Ä5,ha lp ,po.sest'
»Prla. Ker le m vzfradl ne3ce malenkosti dolg jezik, ga Ie jen^em,ut bnel le preveč močno, da se ji zÄ"dar{1,130 Klavl tako je poškodoval tudTn” dL!„a’ vsJ,ed čSsar hotajak Franja, žena uradna?1	Sre'
ter se precej	e padla raz
^vptu. Vse poškodovanci0^3’8 Dn v,!em P«»« v bolnico.
a po vsem morali pri-
železničarji za NRS« iz »feJijone«, kar je popolnoma SSo Ä *tv.aka; ki bi se	pravilno gla-
va« Ser,ai šeIe smo Polagoma začeli dobi-mtilorme, toda ne vse naenkrat, tetu-
— Tat na kolodvoru. Na kolodvoru v
Brežicah je bil ukraden iz prtljažnega veza vi. št. 517 velik rmen kovčeg z lesenimi obroči, težak 36 kg. V kovčku je bilo več dragocenega ženskega perila in obleke, čevljev in moškega perila. Kovčeg je iast ravnatelja g. Schweikhardta iz Zagreba. O slučajnih poizvedbah naj se obvesti koml-sarijat železniške policije v Zagrebu.
— Dve konjski oprem! novi, rjava in črna, prva za dvovprego, ste bili ukradeni gostilničarju Marku Makovcu v Lukavcih. Tat je vlomil skozi okno v gostilno, kjer sta bili skriti opremi, ki sta vredni 26.000 kron.
— Ujelo se je, mlado dekle... 2e deli časa so se množile predrzne tatvine po raznih stanovanjih po mestu, ki so bile Izvršene pod kritiko mlade naivnosti tako spretno, da policija ni mogla najti dolgo nobene sledi. Po malem so se pa le sestavljali opisi sumljive deklice, strnili se v približno celoto in bilo je po dekletu. Detektivski oddelek je napel vse moči in res se je posrečilo pol. agentu Hauptmanu, ki se je že par-krat prav dobro izkazal, da je viel mlado tatico. — Bilo je v kino Matica. Opazil je sumljivo dekle in ji sledil po predstavi. Dekle pa, ki ga je bržkotue poznalo, ga je opazilo, postalo je nemirno, in končno je zbežalo v neko vežo v hiši poleg pol. ravnateljstva, iz veže pa po stopnicah v klet. — In vjela se je ptičica... Hauptman Jo je prijel in po dolgem in mučnem zasliševanju je pričelo dekle priznavati in je priznalo do sedaj 30 slučajev različnih tatvin. Hodilo je dekle po tujih stanovanjih pod pretvezo, da koga išče, vprašalo le za kak naslov, ali pa prosilo kozarec vode, Ce pa ni nikogar bilo, je vzela tatica vse, kar se ji je zdelo vredno in kolikor je mogla nesti. Kradla je vsevprek, najljubša pa ji je bila zlatnina In srebrnina in podobne dragocenosti. — Dekle, dasi še tako mlado, je nastopalo silno previdno — pravi, da se je veliko naučilo tudi v kinematografih — in kar je glavno ni hotelo nobenega sokrivca ne pri tatvinah, niti za razpečavanje, — Kar je pokradla, je večinoma zastavila, kam pa Je denar dala, to se ne ve, skoro izključeno pa je, da bi sama toliko porabila. Največje tatvine je izvršila pri sledečih strankah: Dr. Korun, sod. urad. Rajko Stoje, Jerica Sebat, trg. Schiffer, Marija Radi, Vera Veršec, Zofija Pirc, živinozdr. Pestolnfk, Antonija Repič, trg. Ivanka Leskpvic, Martin Polack, Marija Eisen, Frida Kališnik, Tinka Baloh, Blaž Rup, krojač Korent. Ponesrečilo pa se ji je, ker je bila prepodena, pri dr. KrejČiju in Mariji Levčak. — Ukradeni predmeii so cenjeni preko četrt milijona kron. — Nadaljnje poizvedbe in preiskave bodo morda ugotovile še kaj novega. — Dekle je zelo zakrknjeno in zvito, vsekakor je gotovo kriva tega globokega padca mlađega dekleta skrajno zanikrna in popustljiva vzgoja.
— Mariborske vesti. V' minulem tednu je umrlo v Mariboru devet oseb, od teh pet moškega in štiri ženskega spola. — Nočno lekarniško službo Ima prihodnji teden lekarna »Fruli« na Glavnem trgu. — Zenska obrtna šola »Vesna« otvori 23. t. m. dva desettedenska večerna tečaja za šivanje belega perila, oziroma za prikrojevanje oblek. —■ Se enkrat preloženi koncert ljubljanskih umetnikov Sowilski-Rewicz, ki bi se moral vršiti v soboto 14. t. m., je bil končnoveljavno odpovedan, ker je bilo v predprodaji do sobote oddanih komaj okrog deset vstopnic, lo ,e pač znamenje časa: sloji, ki iščejo v umetnosti užitka in duševnega razvedrila, imajo prazne žepe, oni sloji, ki imajo polne žepe, pa vidijo užitek in razvedrilo le za obloženo miza — Naš mestni vrt izvablja v svoi bohotni pomladanski lepoti marsikoga, da se med lepimi nasadi navžije svežega zraka. Zal pa nudijo ti nasadi tako sliko zanemarjenosti, da se je treba upravičeno vprašati ali ni nobenega Činitelja, ki bi mu bi.a na srcu lepa in čedna zunanjost priljubljenega šetaiišča. Naj bi posvetilo olepševalno društvo temu lepemu delu mesta nekoliko več pozornosti, in kmaju bi bili odpravljeni nedostatki. Že po prvih kaznih ~Lf? marsjkdo uveril, da mestni vrt ni pravov SInc ®ce ^ stranišče raznih nepridi-
«» rTUfrm? ikoze" V °^led nevarnosti, da
Krvn^t-pm0 iiC0Z8’»1 na mn0£ih ^ajih na Hrvatskem in v Bosni epidemično nastopajo, tudi preko eeie Slovenije — dosedaj se je pojavilo 12 slučajev v Gribljah pri Črnomlju (med temi 2 smrtna), I v Ko-čevju, 1 v Gor Lokovci pri Metliki, 2 v jnariboru — je Zdravstveni odsek odredil, da se vrši po celi Sloveniji ponovno cepljenje zoper koze vseh oseb, ki tekom zadnjih pet let niso bile cepljene. Ob isti priliki se vrši tudi letošnje glavno cepljenje otrok in Sploh vseh oseb, ki še niso bile cepljene Opozarja se vsled tega prebivalstvo, da se v interesu lastnega zdravja udeleži cepljenja, ki se bode vršilo po vseh okrajih in mestih.
— Pozivi M^stnJ magistrat ljubljanski opozarja, da je vsako odkladanje smeti, pepela, črepinj in druge nesnage na obrežje Ljubljanice, GradašČice in Malega grabna strogo prepovedano. Enako tudi metanje teh predmetov v vodo. Smeti in druge odpadke je oddajati le mestnemu smetarju, v kolikor so v trnovskem in krakovskem okraju ne vporabljajo za gnojenje vrtov in travnikov. Obrežje Ljubljanice in njenih dotokov mora ostati snažno. Protiravnanje bo mestni magistrat strogo kaznoval kot prestopek zoper § 93. cestnopollcijskega reda.
— Dobrovoljačka banka d. d, v Zagrebu le te dni otvorila v Ljubljani na Dunajski cesti 31 svojo podružnico. To banko našemu občinstvu najtopleje priporočamo z ozirom na njene patrijotične cilje. Dobrovoljačka banka sl je po vzoru banke češkoslovaških legij stavila ga svojo nalogo, da Pripomore k gospodarski izpopolnitvi naše države in pa da kolikor mogoče Izboljša stanje dobrovoljcev In--dobroveljskih zadrug. Glej današnji inserati
Smrtna nesreča na držav-nem kolodvoru v LJubifani
Sinoči se je zgodila na državnem kolodvoru v Šiški težka nesreča. Vlak, ki je vozil z Gorenjskega, je na kolodvoru ob 21. uri 40 minut povozil svetilničarja Ivana Pieveljž iz Šiške. Pleveli ima polomljene roke in križ in je bil takoj mrtev. Prepeljali so ga na njegov dom v Spodnji 3išld v Maufdöwo ulica
Sz raznih krajev naše kraljevine.
— Nova kurilnica. Prometno ministrstvo je,odredilo, da se prične z zgradbo velike in moderne kurilnice v Beogradu. Ker pa nima ministrstvo na razpolago dovolj-nega kredita, bo letos zgrajen samo en del, z delavnico za 30 lokomotiv.
— Mesto k poroki v smrt. Zagrebške »Novosti« poročajo, da je vzbudila veliko senzacijo v Dugem selu zagonetna smrt sina bivšega ravnatelja dugoseiske banke pokojnega Belca- Mladenič se je pred kratkim zaročil s hčerko zagrebškega industrijalca Supanza in M se imela vršiti poroka na velikonočni pondeljek. Rodbini ste že vse potrebno pripravili za poroko. Na veliko soboto pa so našli Belca v njegovi sobi mrtvega. Poleg njegove postelje je stal stol s praznimi steklenicami Domnevali so, da je umri vsled alkoholnega zasirupljenja, ker je bil udan pijači. Pri komisijskem pregledu pa Je zdravnik zapazil na stohi neka) belega praška in gotovil, da je to nevaren 'strup strihnin. Izgleda torej, da si je nesrečnež lajšal zadnje ure z žganjem, katerega je pil, potem, ko je povžil strup. V oporoki je zapustil svoje premoženje, ki se ceni na 2 in pol milijona dinarjev, svoji nevesti, vendar pa ni mati s to oporoko zadovoljna In jo bo skušala ovreči.
— Velikanski požar vojašnice v Čačka. Te dni Je v čačku pričela goreti ena nai-večjlh in najmodernejših vojašnic v Srbiji. Požar Je nastal okoli polnoči hi se je vsled viharnega vremena z velikansko naglico razširil na vse objekte. Ker nimajo v Čačka primernih gasilnih naprav, niso mogli ognja omejitj. Do Jutra Je zgorela tretjna vojašnice. Vendar pa se jim je posrečilo, da so ogenj lokalizirali. Na pomoč ste bili poklicani garnizija v Užicah ta Kragujevcu. Škoda presega 10 miljonov dinarjev.
— Kulturni, industrijski in trgovski zemljevid Jugoslavije. Kartografski urad na Dunaju Je izdal zemljevid naše države, ki ga je sestavil Franjo Payer. Zemljevid je za naše razmere nekaj novega. Za vsako poedino mesto ta kraje so označene Sole ta ostale prosvetne ustanove; nadalje so navedene vse tovarne, banke, hranilnice, zavarovalnice, carlnanilce, kopališča, rudniki itd. S tem zemljevidom bo vsakemu omogočena da se takoj informira o krajevnih razmerah kakšnega kraja, ne da bi moral šele dolgo čas stikati po raznih adre-sarjih ta kompasih.
Sport In turistika.
— Graz-Zagreb. Dne 22. t. m. Igra reprezentanca Zagreba proti reprezentanci Graza v Grazu.
— Kongres nogometnih sodnikov na Dunaju. Ob priliki tekme Avstrija-Itallja se vrši na Dunaju kongres sodnikov- Svoje de-legate so prijavile do sedaj sledeče države: Avstrija, češkoslovaška. Danska, Finska, Jugoslavija, Nemčija, Poljska, Švedska in Ogrska. Pričakuje se še prijavo Švice m Romunije. Naš »Zbor nogometnih sudaca J. N. S« bo zastopal njegov podpredsednik dr. Mirko Pandakovič.
— Berlin - Bratislava 2 : 1. Po zmagi nad Budimpešto Je odpotovala reprezentanca Berlina v Bratislavo, kjer je 11, t m. nastopila proti reprezentanci Bratislave in Jo tudi porazila. Tekmo je vodil sodnik Seemann iz Dunaja. Oba gola rezultirala iz enajstmetrovk. Istotako rezultira edini in zmagonosni gol za Berlin v tekmi z reprezentanco Budimpešte iz enajstmetrovke. Vse tri enajstmetrovke je streljal hranilec Bache. Zanimivo je, đa pripisuje budimpeštanski »Sport biriap« krivdo poraza Budimpešte sodniku Retschury(?J), češ da noben budimpeštanski sodnik ne bi diktiral enajstmetrovke vsjed pogreška, kot jo je napravil centarhalf Hajoš. V resnici pa Je kriva poraza Budimpešti slaba postava moštva, osobito pa forwarda, ki je brez znanega Ortha popolnoma odrekel, nikakor pa ne sodnik Retschury, ki je zelo dobro vodil navedeno tekmo. Do sedaj so se vršile sledeče medmestne tekme Berlin-Budimpešta: 26. okt 1914, Budimpešta zmaga v Budimpešti s 3 :1, 16. maja 1920. Berlin zmaga v Berlinu z 2 ; 1. 13. marca 1921. Neodločna tekma v Budimpešti 2 : 2, 14. maja 1922. Budimpešta zmaga v Berlinu s 4 : 2, 8. aprila 1923. Berlin zmaga v Budimpešti z 1 : 0.
— Coupe de France. V nedeljskem finalu za francoski cups je v Parizu po trdem boju zmagal Red Star nad Olympique z 1:0.
— Wiener Sportklub igra v nedeljo v Grazu proti GAC.
— Graz - Bratislava. Navedena medmestna tekma se vrši 24. junija v Grazu.
— Švica, katere prva skrb Je postavitev nogmetne reprezentance, ki bo nastopila proti francoski reprezentanci v Parizu, odpošlje svojo reprezentanco tudi na sever, kjer bo nastopila 17. junija v Kopenhagnu proti Danski in 20. junija v Christianiji proti Švedski reprezentanci Najbrže pride pri tem tudi do tekme Svica-Švedska v Stockholmu.
— Finala Engllsh Cups se vrši 28, aprila v Londonu v stadljonu Wembey parka. Tega dne ai stopita nasproti West Ham United in Bolton Wanderfes, Gotovo Je, da bo stadljon, ki ima prostora za 125.200 gledalcev, tega dne popolnoma razprodan. Pa bo zopet nov rekord.
— Sronbelc znan Igrale« praško Šparte Je prestopil v Slavijo, za katero bo že v nedeljo ^nastopil v prvenstveni tekmi proti
Dopisi.
— Trbovlje. Ko se je zvedelo, da So-cijalistična stranka delovnega ljudstva razpada, in da se pojavljajo različni z dolarji podkupljeni Pikičl, ki nočejo našo delavstvo loviti s praznimi frazami ln demagogijo na svoj Hm, se Je začelo delavstva sito varanja ta laži z gnjusom obračati od teh ljudi od katerih pričakuje lahko samo, da ga spravijo v zapore, medtem, ko se sami skrivajo kot zaicl po Ljubljani, pod krinko ponižnih Ln pohlevnih državljanov. Težki dolarji ki so bili poslani y podporo preganjanim delavcem, sp izginili v globokih žepih PikiČev, da lepko uganjajo delavsko politiko nobel po ljubljanskih zabaviščih, ti delavec pa garaj in se pusti vleči za nos! Povejte nam, ali ni to ne samo izdajstvo, temveč zločin nad delavstvo? Zato se tadl resni proletarci trdno oklepajo naše radikalne organizacije, ki z bratsko ljubeznijo pobriga za vsakega, ki je v ne-Prilikl Mi smo za resno delo ta ne za prazne fraze ta demagogijo- — Zavedni rudarji.
üamdft® zdravstvo. Da ste mi zdravi, otroci!
Deset poučnih povesti za zdravje naše šolske mladine. Spisal Ivan Robida. Spis je odlikoval s priznalno nagrado zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani. Izdal višji šolski svet. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena 3 Din. Strani 45.
Knjižica podaje v obliki zanimivih povesite najvažnejša zdravstvena pravila in navodila za postopanje pri najpogostejših obolenjih med narodom. Oblika pripovedovanja ai dolgočasna, temveč je napeta in polna menjajočih se dogodkov, ki vzdržujejo bralčeva pozornost in je posebno prikladna za otroke, a v enaki meri tudi za priprosto ljudstvo. Pojavi so vzeti iz naroda samega. Več nesreč in smrtnih sučajev Izvira iz nepoučenosti in nevednosti naroda, nego iz opasnosti marsikatere bolezni same. Zato pisatelj posveča vso pozornost navodilom za prvo pomoč pri obolenju in spretno pobija napačno postopanje, ki je tako široko ukoreninjeno med narodom ta bazira na vražah ta napačni poučenosti naroda o najprimitiv-nejših zdravstvenih zadevah. Lahko rečemo, da ie snov izbrana Iz najtipičnejših bolezni in obolenj ljudstva. Knjižico najtopleje priporočamo vsem šolam za šolsko mladino, ki ji je v prvi vrsti namenjena; prepričani pa snto, da jo bo rado Čitalo tudi preprosto ljudstvo, če jim jo bodo nudile naše ljudske knjižice, ker je podučna snov ovita v prav zanimivo obliko povesile. Posebno važnost Irak pa knjižica za narodno zdravje in zasluži zaradi tega, da jo razširimo v zadnjo kmečko kočo.
— Zdravstveni zavodi v Vojvodini. Na predlog zdravstvenega šefa v Novem Sadu je ministrstvo za narodno zdravje odobrilo kredit za zgradbo modernega paviljona na dvorišču drž. bolnice, v katerem bo poleg Pasteurjevega zavoda nastanjen tudi bakteriološki Institut, ki bo pričel s svojim delovanjem že tekom tega meseca. Razen tega je ministrstvo za narodno zdravje odobrilo kred« dveh milijonov dinarjev za nakup velike vojašnice v Kovinju, kjer se bo ustanovila umobolnica.
M®¥©sfl Iz Primorska.
— Škrlatica na Reki Na Rek! se ie ugotovilo več slučajev Škrlatice, vsled česar so »e do 22. t. ra. zaprle vse šole. Otroci tudi ne smejo obiskovati kinov, gledališč in lavnih prireditev.
— Ruski pevski zbor v Trstu, V Trstu le nastopilo včeraj 30 ruskih beguncev, članov pevskega zbora carske opere v Petrogradu. Pevci so želi sijajen uspeh. Na programu so bile skiadbe Čajkovskega, Glinke, Davidova in drugih.
Izpred sodKia.
BREZVESTNO IZKORIŠČANJE.
Pleskar Miha Mihelčič v Ljubljani bivši detektiv, ki pa se je vrni rajše k svojemu poslu, ki mu več staži, je računal slaščičarju Zalazniku za pleskanje stroja za izdelavo sladoleda 2000 Din. Ker mn Zalaznik tega računa ni hotel plačati je odnehal Mihelčič kar za 500 Din. Zalazniku se je zdel še ta račun preosoljen in je dal delo strokovno oceniti. Strokovnjaki so ocenili delo na 770 Din, Vsled tega je bil obsojen Mihelič radi pretirano previsokega računa na 1 teden zapora in 309 din- globe. — Njegov priziv je senat na predlog državnega pravd-nika, ki Je upravičeno obsojaj tako nesramno izkoriščanje po obrtnik«, zavrnil glede krlyde in kazni
SUMLJIVE KUPČIJE IN RAZNE POSLEDICE
Fanta Gabrovšek in Bukovnik sta nosila neki ljubljanski branjevki na periferili mesta razne domače pridelke na prodaj. Na njen poziv, da Ji naj prineseta tudi kaj živega, sta ukradla fanta nekoč pet kokoši ta JiH prinesla branjevki ki jih je ugodno kupila, skupiček pa sta fanta končno še prf njej zapila in potraknala. Vsled tega Je nastal tudi prepir z neko sosedo, katero je branjevka z grabljami nabila ln končno obdolžila še dve priči da sta bili podšml-rarjl. — Zena je bila obsojena na 3 tedne zapora. Pri prizivni obravnavi }e ugotavljal njen zagovornik, da }e kure prevzela neka druga ženska, da Je sosedo pretepel njen mož, radi žaljenja časti pa Je bila obsojena na podlagi otroškega pričevanja. Državni pravdnik je negiral vsako ničnost, odmero kazni pa je prepustil uvidevnosti senata, ki je znižal ženi kazen na 14 dni strogega zapora.
OTROCI NA REJI.
Nekega dne je pripeljala neka ženska na županstvo v Zagorju 8 letnega dečka Jakoba Kutnika od Sv. Urha. Fant Je bil tako pretepen In v tako desolatnem stanju, da so ga morali odpeljati v občo državno bolnico. Pobit je bil po glavi in je imel po celem telesu polno črtastih ta podolgastih lis temnopiavih podplutb. Fant je bil na reji pri Neži Dernovšek ta Je Izpovedat v bolnici, da sta ga Dernovškova ta njena hči Pavia tako pretepli ker ni mogel opraviti vsega dela v hlevu. Omenjeni ste bili obsojeni radi tega krutega ravnanja ta lahke telesne Poškodbe vsaka na 14 dni zapora. Pri vzklicni obravnavi je ugotavljal zagovornik, «a je dečko sHno zanemarjen tatinski potepuh. Potepal se Je 14 dni neznano kje. In ni
tvrdke Petel^ Kozina & Ko., z
kupujte od domačih tovarn Kozina & Ko., z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najce-sejši. Glavna zaloga ha drobno in debelo x
toženkl yl*»*«»»*««» »» ,v —•.***, vivuv ta poudarjal, da Je dobival dečko mesto kruha in dobre besede pas. Tudi ni zključeso, da sta ženski otroka zanalašč mučili in je dečko podivjal vsled krutega ravnanja. Senat je ugodil prizivu v toliko, da je spremenil zaporno kazen pri vsaki na 200 din. globe.
NAPADI NA KOLESARJE,
Kljub temu, da se je kolo že jako udomačilo tudi po deželi osobito v širših mestnih in trških okoliših ta da kolesarjenje danes ni več izrazit šport, marveč spada pretežno že v vrsto običnih prometnih sredstev, se Se veđrto dogode slučaji, da napadajo ljudje tuje kolesarje, ki vozijo skozi ya$. — Žalostno je to, ali reg ta slabo spričevalo si damo s takimi siroVostm! napram sosedom, Dne 8. oktobra so napadli ob pol 12. uri po noči v Zapog» domači fantje kolesarja Drešarja ta Jerasa. Napodili so Jih s kamni, češ leteti morata. Pri tem Je potegnS Dreier samokres ta ustreli! 3 krat proti napadalcem- Zadel le Janeza Bijdnaria v roko, Iz roke pa ie vdrla krogla v prsa. Fant je dobil težko poškodbo. Ker pa je sodišče ugotovilo, da je Drešar pri vsem tem le prekoračil silobran, je bil obsojen na M dni zapora ta ie to obsodi» potrdil to# vzkHsto
Gospodarstvo
X Slavenska banka d. d. Na plenarni seji ravnateljstva, katera se je vršila dne 7. t. m., je bil izvoljen z živahnim odobravanjem za predsednika tega agilnega zavoda, g. Vladimir Arko, veieindustrijalec v Zagrebu. Razven tega je bila predložena, poleg obsežnega poslovnega poročila, ■ kateri beleži znaten napredek v vseh strokah bančnih postav, bilanca za leto 1922, katera Izkazuje čisti dobiček v znesku do K 17 milijonov 184.053.62. Stanje vlog je arastlo od K 327.177.538.52 lans -a leta uh 311 milijonov 427.308.99, torej .» K 184.249.770,47,
dočira se je celokupni promet zvišal od 84 milijard 945,974.977.02 K na K 141 milijard 945,806.155.10, Ravnateljstvo je sklenilo sklicati dne 28. aprila t. L redni občni zbor, ter na istem predlagati izplačilo 9 odstotkov: dividende. Nadalje je bil Storjen sklep glede daljne emisije od nom. K 50,000.000.— delniške glavnice, s čim bi poslednja dosegla K 200,000.000.— in to na ta način, da se da starim delničarjem na podlagi treh starih delnic pravico opcije na eno novo, po tečaju od K 440.—. Na poslovno poročilo Slavenske banke d/d. povrniti se hočemo'podrobneje po izvršenem rednem občnem zboru. Upravni odbor je izreke! soglasno gosp. generalnemu ravnatelju Avg. Praprotniku priznanje za njegovo uspešno delovanje.
X Bilančna seja Slovenske banke. Na bilančni seji upravnega sveta Slovenske banke v Ljubljani dne 10. t. m. je predsednik orisal poslovanje Ln uspeh banke v letu 1922, ki sta navzlic težkim gospodarskim ta denarnim krizam, ki vladajo v naši državi, vsled opreznega in smoternega vodstva banke, bila povsem zadovoljiva. Cisti dobiček za leto 1922 je znašal 2,620.800 kron, ter se bode predlagalo občnemu zboru, da se delničarjem razdeli Sodstotna dividenda, t. j. 52 kron za delnico, tako, kakor za leto 1921. Blagajniški promet ie znašal skoraj poldrugo milijardo kron, a splošni promej, skoraj deset milijard ter sta narasla napram leto 1921 na več nego dvakratno višino Zelo razveseljivo Je stalno naraščanje hranilnih vlog, ki so narasle od 47,785.000 kron koncem leta 1921 na 79,856.000 kron koncem 1. 1922 ln ki so znak zaupanja, ki ga občinstvo stavlja v vodstvo zavoda. Enoglasno se je konstatira! krasen razvoj mladega zavoda, ki se ie v minulem letu prese 10 v svojo lastno palačo, Filipov dvorec, v središču ta na najprometnejši točki mesta, in ki se je lanskega leta popolnoma nacijonalizira! s tem, da so vse one delnice, ki so bile prej v posesti taozemcev, prešle v slovensko posest. Na mesto inozemskih upravnih svetnikov so bili lani izvoljeni sami naši ljudje. Zavodu, ki slon! na trdnih temeljih in ki je stopil v koncern ln v interesno zvezo Slavenske banke d. d. v Zagrebu, je uspešen razvoj zagotovljen.
Borma poročila.
Čarih, 14. aprila. Berlin 0.0261. New York 549.25, London 25.57, Pariz 36 725. Milan 27.325, Praga 16.385, Budimpešta 0.125, Beipgrad 5.61), Sofifa 4.25, Varšava 0.0125, Dunaj 0.0077, avstrijske krone 0-00775.
Berlin, 14. aprila. Dunaj 29.60, Budimpešta 466, Mflan 104.887, Praga 62.917, Pariz 140.647, London 97.879.68, New York 21.037.22, Curili 383.788, Beograd 21.471.
!I1'-L -11-1—Li.»?1 '.J,. L l1	11..'l”11"	.a
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek, Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani
ffllllEIIilli
II
lili»
Lepota ženske je kot ■pomladna cvetoča cvdka in kakor se mora cvetka v bujnem cvetju negovati in varovati rasnih vremenskik neprilik itd., kakor se mora tudi lep obraz negovati in čuvati,-da cvete in se blišči v naravnem čaru, v času, ki na mah opaja.
Krema Zoraida najpriljubnejše mazilo za obraz in telo, napravi obraz fielen in cvetoč, učinek pri prvi porabi presega vse pričakovanje.
Poleg kreme Zoraida naj se porablja nenavadno fino dišeče milo Zoraida; one osebe pa, ki imajo zelo občutljivo kolo, naj porabljajo pasta milo Ifigenija.
Kolonska voda Louis XIII. n malih, srednjih iu vdihih steklenicah je fiena-vadno dišeča tekočina za sveienje obraza in telesa. Posebne vrste je „Ruski Eaa. de Cologne“ radi svoje finosti in vonja, ki nadomešča vsak parfum.
Nadalje priporočam: razne vrste mila tvrdk Kielhauser, Calderara & Batikmanft, Roger & Gaüet, Piver, Berlin Ud., vsakovrstne brilantine, tekoče in kristalizirane, Amerikanski Hair Petrol za rasi las, Bay Rum za izpiranje las, razne šampone za pranje las, vsakovrstne parfume, samo fine, prvorazredne od prvovrstnih izdelovalcev. Parfumi na dekagrame v vsakem vonju. Steklenice je treba prinesti s seboj.
Priporoča s*
URAM, parfumerija
Ljubljana
Hlestni trg štev. 11
A	k
Pisalni stroji Itd.
Mehanična delavnica (popravljalnica) LJUBLJANA
Šrienburgova ulica 6/1.
L. BARAGA.
N_______________________r
Zahtoajfe v vsili lami Malih JUTRANJE NOVOSTU
Stru fc
P *	’-ru
»JUTRANJE NOVOST!.*
štev, 65,
Gnil Qaboriau;
Akt itaw. 113,
Roman.
(Nadaljevanje.)
Toda proti koncu tedna je ime! ubogi bolnik đva dneva miru. Vstal je, zavžil nekoliko in se celo malo sprehodil, toda bil je kakor senca. V manj kakor deset dnevih so je postaral na deset let; sicer tako močnega moža so noge komaj nesle in kljub temu, da je bilo zeio vroče, ga je zeblo v opoldan: i em seinen.
Opi: mč so na roko brata je šel čez polje v plavž, tam je se zraven peči, ki je bila ravno polna in zdelo se je, da ga je ta huda vročina oživila. Nobenih bolečin ni imel več, glava mu je bila lahka, dihal je prosto in zle slutnje so se porazgubile.
»Iz močnega lesa sem,« je rekel k delavcem, 'ti*, so stali okrog njega, »nazadnje se te še zližem.*
Ljudje iz Olorona, ki $o ga prišli obiskat, so izrekli mnenje, da je morda samo izprememba podnebja kriva njegove bolezni ja tudi on je bil tega mnenja,
»Stara drevesa usahnejo, če jih presadiš; če hočem dolgo živeti, bo za mene najbolje, da se
vrnem v Rio.s
Kako upanje za Louisa, to kako se ga je oklepal}
»Da,« je odgovoril, »to se ml zdi prav pametno; jaz bi te spremil. Vožnja s teboj v Brazilijo, to bi bilo nekaj lepega!«
Teda sklepi bolnika so kakor sklepi otroka. Drugi dan je bil Gaston popolnoma drugih misli. Trdil je, da ne more in ne more zapustiti Francoske in sklenil je, da se odpelje, cim mu odleže, v Pariz. Tam bi šel k zdravnikom in zopet videl Valentino.
Cim bolj dolgotrajna je Mia njegova bolezen, tem bolj vznemirjen je bil zaradi Valentine in se je čudi!, da ni dobil nobenega poročila iz Beaucaira, da, tako je bil zatopljen v te misli, da je še enkrat pisal nujno in prosil za takojšen odgovor.
Tega drugega pisma Lafourcade ni nikdar dobil. Isti večer je bilo Gastonu zopet slabo. Ti dnevi, ko mu je bilo bolje, so bili le odmor v bolezni. Z vso silo ga je bolezen zopet prijela in prvikrat je izrekel zdravnik dr. C.,, svoje pomisleke.
Od tega. trenutka se je bilo v resnici bati najhujšega., Zdelo se je, da popuščajo bolečine. Gasten ni več toliko tožil, toda to je bila le posledica onemoglosti in znamenje bližajočega se konca. Od ure do ure je pojemalo srce to nogi to roki sta prihajali vedno bolj mrzil
Končno, štirinajsti dan bolezni zjutraj se je
zdelo, da je Gaston, ki je ležal vso noč brez prave zavesti, zopet oživel.
Dal je poklicati duhovnika, s katerim je ostal nekako pol ure sam in kateremu je izjavil, da hoče umreti kot kristjan, kakor njegovi predniki.
Potem je dal odpreti na stežaj vrata svoje sobe ter je ukazal, da naj pridejo delavci.
Poslovil se je od njih ter jim povedal, da je skrbel zanje.
Ko so delavci odšli, mu je moral brat obljubiti, da vzdrži plavž, ga poljubi zadnjikrat, in ko je legel nazaj v blazine, se je pričela borba s smrtjo.
Ob dvanajstih je mirno in tiho izdihnil.
Od tega trenutka je bil Louis v resnici marld de Clameran in milijonar.
Štirinajst dni pozneje, ko Je bil Louis vse uredil ter se sporazumel z inženirjem, ki je vodil plavž, se je odpeljal,
Dan poprej je M poslal Raoulu pomembno brzojavko;
»Pridem.«
Raoul ni mogel pozabiti, da ga je hotel Clameran goljufati, in Louis se je jezil da ga je otrok pregledal in osramotil.
Za enkrat pa se je tako zelo bal svojega sokrivca, da mu je, kakor je bil obljubil prihodnje dni pisal mnogo dolgih pisem. Sicer je bil ostal po-
ložaj enak. Črni oblak je visel grozeč nad njim, ni se pa povečal.
Zdela se je, da se' Gaston ne spominja več, da je pisal v Beaucaire in nikdar več ni omenil Valentine.
Plavž, ki je delal, ko ga je kupil, z izgubo, in iz katerega je hotel ustvariti za sebe in deželo dobro podjetje, je zahteval ves njegov čas. Nastavil je bil mlađega, spretnega in pametnega inženirja in z nekaterimi hitrimi popravili je izenačil dohodke in izdatke.
»To pot ne bomo zaslužili nič, niti ničesar izgubili,« je rekel Gaston vesel; »to je dobro za prvo leto; prihodnje leto zaslužimo 25.000 frankov.«
»Prihodnje leto?«
Pet dni potem ko se je bil Raoul odpeljal neko soboto opoldne, je prišlo Gastonu naenkrat slabo. Mrgolelo mu je pred očmi in vrtelo se mu je v glavi da ni mogel stati na nogah,
»Poznam to,« je rekel; v Riju sem to imet večkrat; če spim dve uri, ml odleže Jaz grem spat zbudite me za kosilo.«
Toda, ko so ga poklicali, se ni počutil bolje.
Močno ga je bolela glava. Y sencih mu. je razbijalo in dušilo ga je in suho mu je bilo v grlu. Jezik se mu je zapletal in besede so se mu mešale. Tudi je čutil, da so mu otrple čeljusti in le g bolečinami je mogel usta odpirati in zapirati.
Lak
barve — firnež
Pranja Forgač, Sl D., Zagreb
Mesmička ulica IS. Teiet. e—ss.
GUMENI PITE in GUMENE POTPLATE
«M«J« ta trajnija so kakor usnonai Najbolja varstvo preti vlagi I »raza 1 .
Belesa vina prima 192
Išfe s@
i ena n in sobi
za birmance in neveste, rožni venčki, mašne knjižice in denarnice, dalje svilen in kr ep papir sortiran, žica in perje za rože, raznobarvni prašniki, raznobarvne cvetlice itd, priporoča
URAN-PAPIRNICA,
Ljubljana, Mestni trg št. 11.
stalno v zalogi
H. Petril, Ljubljana,
teliti tali 51- TfUSS.
SkladlšCe „BALKAN".
Ji hi beteg» vio«, prav dobrs-f» «koii 90 hi ta 20 hi rdečega «hau 1922 proda g 2 a s « i r, & Mirkova«, p Za&etje, Hr-
meblovani ali Baaeblovani v sredini mesta m boljšega gospoda. Ponudbe na upravo Usta pod „Soba".
GRADBENO PODJETJE
ING. DUKIC IN DRUG
UUBUANA. BobotKna 11L 20.
'iS«■'* V. ■' u.frš
NAZNANILO,
podružnica v Ljubljani

)e te dni pričela z rednim poslovanjem n^Dunalsk^estiHftev^jll.
Izvršuje vse bančne posle kulantno in točno I Brzojavni naslov: Dobrobanka, Ljubljana.
Telefon 720.	Telefon 720.
Poizkusite svojo spečo!
izžrebar.-:® V- raspeća 5- kola državne razredne loterije traja od f«. d® 30« maja t- L. V ta®, razradu s« Sms tairebasS 40.000 številk (od vsega 100.000) c do-bitko® Din 14.820.000,
Razen premije Din 600.000 so ša dobitki po: 400.000, 200.000, 150.000,100.000, 80.09^ 70.000, 60.000, 50.000, in v veäiem številu po 30.000, 20.000 dinarjev itd..
Cena steiSsam m V, razred 6. kola j® nastopna;
1	©ela srečka a poštnino	,	,	Dta	242*—
V, srečke *	»	.	*	»	122*—
J/4 srečke »	>	,	,	»•	62*—
Kdor teh udeiešiti se tega poglavitnega srebanja,	naj takoj pošlje denar po poštni nakaznici,
z oftoeko točnega Malova, da si pravočasno osigura «račko. Po prejemu denarja takoj pošlje» «ročke,
Br%swn& razredne loterije
ovlaščenl prodajalec
ALEKSANDER R. PAVLOVIČ,
BEOGRAD, «lakšlčeva 15.
Ü Naasanfa se Vara, da hu-	fh-g $
Hi pite sukno, volno, jfe r; i §® eefir, platno, hlače- §ŠS	*g
M vino, modrovino ter vk j5o^fi§g, JM j sploh vso ntauufak-	fjaiim p|1j
tnrno robo in perilo ra>	lili!
S j di velikanskega in direkt*	Wgr	s|j j
Eiega importa najceneje	™	'ffij
v veletrgovini	MäSmimä
H. Stermecki, ceife.
Hustrovani eenlk zastonj.
Underwood
pisalni stroj
“1
nastopatvo za Sloveni)«
Franc Bar,
Ljubljana,
Cankarjevo nabrei|e 5, tel. 401

Jadranska banka-Bengrad
Delniška glavnica: Din 30,000.000. sasssssat- Rezerva: Din 30,000.000.
Podružnice*
Bled	Jesenice
Cavtat	Korčula
Cel]©	Kotor
Dubrovnik	Kranf
Erceg novi	Ljubljana
delsa	Maribor
Metković
AMEßlKANSKI ODDEIÖC.
Prevalje
Sarajevo
Split
Šibenik
Tržič
Zagreb
Naslov za brzojave: 1ADRANSKA,
Aflllranl zavodi:
3ADHANSKA BANKA: Trst. Opatija. Wien. Zadar.
FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandl Street 82, New-York Ofir.
BANCQ YUGOSLAVO DE CHILE: Valparaiso» Antotosasta, Puma Arenas, Puerto Natales, Porventr.
-r ,C.hf>- ^vv-' r,rV^ : ^

8 8*1* PDseitt ‘uirofiaiifl 3IA# jLYMtlllfl 'O
tmjAOfšj} igs|sff®5!®|«i©5i


TRGOVSKA BANKA D. D. LJUBLJANA
PODRUŽNICE
CE:
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenlgradec Slovenska Bistrica
Selenburgova ulica štev. 1
(PBE3 SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA) KAPITAL In REZERVE Din 17,500.000.-'
Izvršuje vse bančne posle najtof* neje in najkulantneje.
Brzojavit Trgoveka	Telefoni: 139, W6, 458
EKSPOZITUR Es
Konjice
Meža-Oravograd LlLsbfijana (me-nlalnlca v Kolodvorski ulici*



isdAlA to tiska »Vvfizua ttskans to knjigarna« v Ljubljato
Priloga „Jutranlim ^©«'©ftira‘s I®. s riae 15. aprila 1923.
Po Štirih letih is!@öiislertla.
Bodoži razvol l^rope.
V odlični reviji »Novi Život« je objavil Djordje G a v e 1 a članek» ki ga Vsled aktualnosti priobčujemo v celoti Ck Gavela piše?
»Razmotrivajoč rezultat zadnjih volitev, vidimo, da so bile potrebne, čeprav so mnogi mislili, da ni bilo treba povprašati naroda za mnenje. Dejstvo, da je ponekod prišlo večje število volil-cev na volišče, potrjuje to volitev. Na drugi strani pa vidimo, da se je lice parlamenta povsem spremenilo kar pomeni, da je narod tokrat drugače sodil, nego ob zadnjem glasovanju.
Vsi listi so že naglasili, da je zma-gala plemenska orijentacija. To je popolnoma točna. Usoda države je v rokah Pašiča, Radiča, Korošca in Spahe, ker so bile mase prepričane, da morejo le oni rešiti težke probleme naše države. Mase so Instinktivno pogodile, da morejo danes voditi politiko le močne avtoritete, seveda na ta način, da gledajo na vsak problem tako, kakršen je. Vsi politiki, ki so politizirali teoretično *H doktrinarno so skrahirali; omenjena Četvorica politikov pa je narodu obetala samo, da bo branila svoje intran-slgentno stališče brez popuščanja, zato je — zmagala.
S tem, da hoče en del našega naroda federalistično republiko. Je nastala kriza države. Hrvati so nezadovoljni s to državo, To nezadovoljstvo je razumljivo, če pogledamo v preteklost. Njim Je naša država ravno tako inferi-Joma, kakor bivša Avstro - Ogrska. V krvatskem narodu korenini globoko nezaupanje proti taki državni ureditvi. Ta nezaupljivost je razumljiva, če se pomisli da Avstro - Ogrska ni temu narodu dajala ničesar, vedno pa je od njega neka! zahtevala. Momentano tudi naša država samo zahteva, a ničesar se daje, ali je to samo vsled težkih mednarodnih razmer, v katerih se danes nahajajo vse države. Tega hrvatski narod ne razume, ker ne ljubi države, oziroma ker ga inteligenca ni pripravila za to državo. Srbi so verjeli sto let, da se bo današnja država ustanovila, in oni danes — čeprav v marsičem nezadovoljni — trdno verujejo v njeno bodočnost. Pri Srbih ima veliko zaslug Inteligenca, ki je bila z narodom v naj-ožjem kontaktu; prirejala Je razne slavnosti in proslave. HrVatska Inteligenca, razen par redkih izjem, ni nikdar pomislila, da bi se mogla ustanoviti nacl-Janalna država mimo Avstro - Ogrske.
te strani je bilo posejano med narod Beko nezaupanje napram državi a sedaj se vidijo plodovi Hrvatski narod hoče državo, ki sploh ni mogoča. On hoče mirotvorno republiko v mejah kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, Kateri narod je danes na svetu »mirotvoren«? Nobeden! Zakaj so potemtakem Hrvati? Ker so videli, da »m borba nič ne koristi. Videli so, da je zlo, če se borijo ali pa ne. Preje so se borili vedno za druge. Reklo se jim Še. da se borijo za cesarja a proti Srbom. Sedaj imajo naenkrat državo brez cesarja, pač pa s — Srbi Ker sta inteligenca in bivša država narod prevarili misli le-ta. da je še najboljša seljačka republika brez cesarja in brez inteligence.
Ta jih ne bo prevarila! Po teh razočaranjih mora priti ozdravljenje, in sicer tedaj, ko se bo razočaral, tudi v se-tiački republiki To ozdravljenje ni več daleč. Demagogi bodo šli, narod ostane, a mlada inteligenca ga bo povedla na boljša pota, na pota pozitivnega deta m čuvstvovanja, da naša država m
Avstro-Ogrska, hi je venomer zahtevala a nikoli in ničesar — dajala.
Da so se razmere po štirih letih ujedinjenja razvile tako, so zakrivili oni politiki ki so hoteli rešiti vprašanje narodnega jedinstva kar čez noč. Postavili so se na ugodne položaje, prešli preko vseh čuvstev in proglasili narodno edinstvo, misleč, da je s tem nacl-jonalno vprašanje že rešeno. Ce tega ne bi bilo bi se današnje čiščenje izvršio že pred tremi leti, a mi bi'imeli danes nacijonalno vprašanje rešeno.
Sedaj je situacija jasna v toliko, da Srbi vkljub Radičevi zmagi ne morejo popuščati če bi šlo za gospodarske in socija ne interese, a ne za vkoreninjeni antagonizem napram Srbom in spomin »na stare, boljše čase«, bi moralo biti popuščanje utemeljeno, tako pa ne. Ravno radi plemenske grupacije strank je položaj ugoden, da se zadeva našega narodnega edinstva izvede na čisto. Vsako popuščanje Protiča ali Davido-vića, ali paktiranje republikancev in komunistov bi bilo škodljivo za ozdravljenje naših odnošajev, ker bi Radič vedno več zahteval, čim bi se popuščalo. Tako pa so poslali Srbi v boj samega Pašiča, ki bo znal vzdržati in zmagati.
Pri Srbih je opažati dobro voljo, da se obvaruje država pred separatisti in defetisti. V tem znamenju je Pašič zmagal. Razni kongresisti in drugi pravijo, da so oni samo proti režimu, da bi brez tega režima države danes ne bilo več, ker bi jo oni s svojim defetizmom vz-rahljali in prepustili Radiču, da ustvari federacijo. Federativne države pa noben Srbin ni nikdar hotel, niti je ne želi Vsakomur je jasno» da nismo Amerika. marveč edinstvena država. Edinstvo države je treba ohraniti. To bodi naša parola!
Da bi narod občutil stabilizacijo uprave» je treba vladati po zakonih. Ni-kdo naj ne občuti» da je državljan drugega razreda, v državi naj ne bo upravnikov, ki bi mogli delati, kar jim je drago. Noben Srb noče birokratskega centralizma saj že po svoji prirodi ni birokrat Vsi Srbi hočejo najširše in naj-svobodoumnejše samouprave, ali samo zato, da služijo gospodarskemu in socialnemu napredku posameznih pokrajin in države, ne pa raznim defetistom. Prepričani smo, da bi se v samoupravnih skupščinah veliko dalje govorilo o tem, da-li se ima prisegati kralju ali ne, nego o proračunu.
Zdi se, da je Pašič ta trenotek bolje predvidel nego drugi politiki, in tako rrora NRS dokončati, kar je započela. Ker je imela največ zaslug za ustanovitev te države, jo sedaj skrbno čuva» uredila pa jo bo v zadovoljstvo vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev.
— Češkoslovaško dljaštvo v Parizu. 55 slušateljev in 4 profesorji plzenske trgovske Akademije so na študijskem potovanju po Franciji. Obhodili so doslej bojišča Nancy-—Verdun—Reims—Epernay	in do-
speli pred kratkim v Pariz, kjer so pod Slavolokom okrasili grob/neznanega vojaka, pojoč versko-narodno himno, ki Jo je množica poslušala a ginjenim občudovanjem.
— John Rockefeller junior je najboga-tejsi človek na svetu. Mesečno prejema milijon dolarjev, tore) letno milijardo 800 milijonov francoskih frankov, samo kot obresti svojih akcij prš 9 petrolejskih družbah. ^Kupna vrednost» ki jo premore pri teh dražbah, se ceni ha 410,500.000 dolarjev» t j„ okoli 43 milijard dinarjev* Zgolj od petroleja dobiva 30,000.000 dinarjev dohodkov na dan. Lepe zaslužke imajo tudi ravnate-iji družbe Standard Oil» a pr, W. E. Teagle 125.000 dolarjev na leto.
V Parizu je izšla knjiga, vredna vsega uvaževanja. Njen naslov je »Vers V Independance Politique« (Paris, Grasset 1923). Avtor znamenitega dela je pristen Francoz, Lčonce Juge. V krogih, ki jih predsodki vsakdanjosti še niso zaslepili, je napravilo to delo velik vtis. Knjiga sicer ne govori o perečilt problemih naše dobe, tudi ne o Po-ruhrju. Vznešeno pa govori o rekonstrukciji Evrope, ki tone v dnevnem kričanju politike. Interes za rekonstrukcijo Evrope bi moral določati dnevno politiko, a na žalost se godi narobe. Juge nam riše novo evropsko politiko Francije, novo orijentacijo politike napram Angliji, Nemčiji in Rusiji. 2e to dejstvo kot tako je vredno, da se sliši njegov resni glas. Zaenkrat se še svet ne mara podreti neumnosti, starim, brezsmiselnim predsodkom, samoljubnim profitarjem in političnim rutinerjem, ki razširjajo le eno: kaos.
Lčonce Juge je živel dolgo v Rusiji. Mož pozna Rusijo in Nemčijo. Francoske interese je spoznal v tujini bolje, kakor če bi se bil nahajal na Qual d’ Qrsay-u, ki — mimogrede omenjeno — ni maral poslušati njegovega svarilnega glasu. Njegova knjiga odpira tako Široke perspektive, napolnjena je s tolikimi izgledi o razvoju notranje in zunanje politike posameznih držav, da se moremo v naslednjem omejiti le na sploš-nost njegovih jasnih vidikov.
Glavna ideja knjige je ta-le: Star sistem »evropskega ravnotežia«, ki je v bistvu »angleško-evropsko*. ali — če hočete »permanentno-nestabllno ravnotežje«, naj se zamenja s »kontinentalnim ravnotežjem«., bazo pa bi tvorila francosko-angleška alijansa. Fantom »evropskega ravnotežja« je temeljil v smislu svojih iznajditeljev v nepresta-.iem »neravnotežju« kontinentalnih sil na konkurenci teh sil, in ni vodilo k miru, marveč v vojno. »Je vseeno, na kateri strani da se je Anglija borila v zadnjem konfliktu .dejstvo je, da to ni bila evropska vojna, temveč angleškoevrop-ski konflikt, čegar konsekvenca je polom kontinenta.«
Novo kontinentalno ravnotežje, ki naj ga organizira Francija, mora biti nekaj povsem dragega: biti mora »stanje dela« in zajamčiti prosto konkurenco ter mirno ekspanzijo. Lčonce Juge proklamuje odpetost v Evropi Juge je hotel pokazati, da Je ta politika edina rešitev Velike Britanije. Rusija in Nemčija lahko najdeta kljub raznim predsodkom svoje mesto v tem kontinentalnem koncertu.
Po daljši analizi angleškega hi francoskega značaja in politike obeh narodov tolmači Juge nevarne formule, ki jih je diplomacija 19. stoletja izdestili-rala Iz kosmičnega gibanja narodov. Avtor dokazuje, da so te formule napačne, umetno stvorjene in manj važne. »Evropsko ravnotežje, rumena nevarnost, slovanska tendenca proti zapadu in naposled: Nemčija — svetovna nevarnost! Krono je tvorila formula »orijentsko vprašanje«, t j. opozicija slovanskih in turških interesov na Balkanu, ki je že davno ne bi več bilo, če Anglija ne bi bila onemogočila sporazuma obeh sosedov. Orijentsko vprašanje je potrebno, da se vzdrži evropsko ravnotežje, kakor si ga želi Anglija.
Nemška nevarnost, nadaljuje Leon-ce Juge, je Izginila, seveda le v toliko, koliko bo Francija spremenila svojo nemško politiko. »Naša politika je doslej varovala interese vseh drugih držav na našo škodo.«
Medtem, ko so posamezni duhovi, kakor Cailiaux, zapadli utopijam, je zdrknila masa francoskega naroda v drug ekstrem in proklamirala Je formulo: Nemčija — svetovna nevarnost. Nemčija — nevarnost ne samo za Evropo, marveč za Azijo, Afriko, Avstralijo itd. Od 1. 1918 naprej se Francija ni borila samo za varnost svojih mej, temveč za varnost vsega sveta. In konsekvenca? Nemčija kot »svetovna nevarnost* ne obstoja več, pač pa je postala —- to bi moralo Francijo predvsem zanimati — »kontinentalna« nevarnost. Naivno je — pravi Juge — misliti, da bodo sile (predvsem Anglija), ki so pomagale Franciji odstraniti »svetovno nevarnost«, pomagale tudi pri odstranitvi »kontinentalne« nevarnosti. Anglija se je poslužila nemškega vprašanja. To je v njenih rokah adut, s katerim zapira Franciji sapo in si ustvarja svoj rešpekt. »In ne da bi vedeli, smo se zavzemali za Anglijo in Nemčijo, ker napram Nemcem nismo vodili energične, marveč nezaupljivo politiko, ki nas ni vodila nikamor.« Ekspanzija Nemčije je neizogibna, ona pride in mora priti. »Mi pa moralno nismo upravičeni, omejiti to ekspanzijo, če je normalna in mirna. Ta mirni razvoj bo treba protežirati in — voditi. V Evropi je dovoli kraha za vse narode. Na svetu je mnogo prostora za vse ljudi. Na svetovnem tržišču je dovolj ponudb in povpraševanja, da se moreta trgovina in industrija povoljno razviti
Kakšna bodi politika Francije napram Nemčiji? Biti mora neodvisna, trdna, v koliko je tangirana zaščita njenih mej proti kaki militaristični ekspanziji. »Kadar bo to doseženo, moramo stremiti za tem, da znižamo napetost te politike na minimum. Postati mora širokogrudna, dobrohotna, rekel bi celo ženerozna.« Lčonce Juge priznava, da je sovraštvo Nemčije živahno. »Obstoji pa stvar na svetu, pred katero kapitulira tudi sovraštvo: dobiček. Francija mora Nemčiji dokazati, da je njen dobiček, če se glede reparacij sporazume«. Takrat bo Nemčija pokazovala manj slabe volje, ki prihaja edinole od tega, da je Francija v kaosu — ki ga je zakrivila v toliko, da ni izvedla nobene organizacije — igrala dozdevno vlogo osamljenke.
Z inauguracijo take politike bo izginila misel revanše. Lčonce Juge vidi v tej ideji nekak »derivati? sentimenta!«, in ne cilja, nazadnje pa piše: »Apeliram na vse, kar je ostalo v nas samih spoštovanja pred nacijo, ki je bila navzlic vsem zmotam velika in ki more v miru zopet postati velika. Jaz ne verujem, da bi si bil nemški narod postavil hlapčevstvo Belgije in amputacijo Francijo kot cilj. »Velika Nemčija« jc bila morda zločinski sčn, ali ta sen je silii preko Antwerpna in Calaisa. Danes, ko je Nemčiji ta sen za vedno prepovedan, si ona ne more želeti več, kakor organizacije in življenja. Ne! Politika Nemčije po premirju sploh ni Ma politika, marveč taktika, ki smo jo izzvali mi sami. Ce hočemo obnovo Evrope, ne zadostuje samo soliden sporazum (en-tente) z našimi prijatelji. Izginiti mora tudi napetost z nasprotniki...«
— Nov švicarski tolar. Švica Je ena redkih dežel, kjer se še vidijo tolarji. Zdaj so v Bernu izdali novo vrsto, ki ne bo numizmatiko posebno zadovoljila. Na eni strani so upodobljene blede planinske cvetke, na drugi pa prav zabrisan planšar» ki se bo hitro ogolil.
Ku-klux-klan, ameriški
fsšlzem.
Nov, resen problem je nastal za se* verno Ameriko po rastočem vplivu »ku* kluks-klana«. Od rešitve tega vprašanja zavisi v znatni meri politična pri-hodnjost Zedinjenih držav. Spočetka fe bil kukluksklan tajna zveza viteških ljudi. ki so si po secesijski vojni (1860-65) m deli nalogo, ščititi ljubljeni jug pred pustolovci iz severa.
Danes se čiaai kukluksklana več ne skrivajo, ampak očitno Lažejo svoje od-znake: oglavnico in naiičnico. Sicer pa že vsi sloji pristopajo k amerikanskemu fašizmu: senatorji, policijski načelniki gasilci, delavci vzajemno deluJÜo. Ku-icluksklancl «) peztaii najjačji činitelj v ustroju demokratsko saranke. Senatorji, župani deželni namestniki In drugi opravniki so bni izbrani snmo z njih. pomočjo. Glede biiznje 'ene borbe za predsedstvo je	Broktjo
Eagle:
Tri glavne točke, kje; severni In južni demokrati menda ne bodo strinjali so alkoholna prepoved, kukluksizem in verstvo. Vprašanje lo.ikluksizma is najbolj važno. Na jugu se klan smatra naperjen proti črncem in malokdo se v južnih državah zaveda, kako zelo je na severu protikatoliški. Ta položaj je kočljiv, zakaj demokrati na severu, katerim klan napada vero, so mu kajpada protivni, dočirn na jugu demokrati često podpirajo kukluksklan. Stvar se bo morda odločila, ko pride pred senaf slučaj pravkar izvoljenega teksaškega senatorja Mayfielda. Demokratski senatorji bodo morali ugotoviti kdo je izvoljen: Mayfield ali njegov republikanski tekmec; odkloniti jim bo kandidata somišljenika ali pa z njim vred odobriti klan v Mayfieldovi osebi
Pravosodstvo samo nima moči zoper voljo tajne dražbe. Nobeno sodišče si ne upa obsoditi kakega pristaša. V; Bastropu (Luizijana) je posebna velika porota osvobodila klanske člane, ki jih je Javno mnenje smatralo za morile«.
Nedavno se je kukluksklan pobratil z italijanskim fašizmom. Italijansko stanovništvo v Zedinjenih državah si šteje v domorodno dolžnost, iti s privrženci fašistovskega programa. Na tel plati ctane antikatoliško stališče klana brez učinka. Tudi voditelji laškega far Sizma se zanimajo za vprašanje. Podjetni Mussolini Jc poslal agente v U. S» A., da ustvarijo fašistovske podružnice. Ves ta napor spada v svetovno gibanj« zoper soializenr in komunizem. Pri tem sc konservativni Živelj druži z vlado, boreči, se živelj pa rabi nezakonita, nasilna sredstva kakor v Italiji Pošilja javne grožnje tistim, ki nočejo vleči 9 kukluksklanstvom.
V čem leži globok* mik in čar te družbe za ljudi z demokratskimi političnimi načeli? Richard Eat- n si razlaga to privlačnost takole: splošna nezadovoljnost bivših vojakov, ki so se vrnili v meščansko žk.nje; opasnost za narodno enotnost radi številnih prisel-nikov; neizbežno nasprotje med bde! in črnci po južnih državah; oster nagonski odpor proti ruski boljševiški propagandi; končno židovsko vprašanje. ki je tod od sile pereče. (Tukaj se spomnimo, da jc prebogati industrialec Henry Ford. znan po svojem antisemitskem mišljeniu, ka-Ii med poglavitnimi podpisniki klana.) Marsikaj pa je še ta-jinstvenega pri tej organizaciji, ki se javlja dan na dan bolj. Ako je njeno poslovanje v nekem oziru dobro, je pa v Še večji meri po drugi plati slabo. N. K.
(gvonimir Kosem:4'
Anita.
Parnik je hitel mimo kameniti ostro iz morja štrlečih daimatinsk otokov, kakor da kipe iz morja sne: aiki — povsod same bele grmade ki aaenja,
V svetil od mesečine obžarjeni n< «K, se je sprehajal po krovu gospod Ji aez Fičafoj, vseh mogočih tvornic v t in oni dežeU »rex omnipotens« kak< ga radi nazivali prijatelji, kadar , rilca! v baru šampanjca na mizo. Po so bili odšli večinoma spat spod: ‘y babine ali pušit in kramljat v salo gospod Janez Fičafoj pa je občudt pred parnikom razgrnjeno jadrar sko morje, vse v blesku, kakor posr< ®reno in s samimi demanti posejano.
Tistikrat je stopila iz salona na kro In gospod Janez Fičafoj je vzdrgeta 'ajti takoj jo je spoznal in občutil, d sa je spoznala tudi ona. Temna in tili se je vstavila ob železni ograji in s L S ? ,da iavo.; gospod Janez Fičafi 5 videl, kako j| plapola v vetru kril kako se prijemlje 2a slamnik in kak se zavija v ogrinjač ter obrača glav fia bi ,i močni morski veter ne pih naravnost v obraz; videl je njene pl; peneče črne oči in je slutil njeno ra: hurjenost. Zdajzdaj bo stopila proti nji jnu in mu zalučila v obraz besedo, k: kršne bi ne prenesel niti slepar, a ne c gospod Janez Fičafoj: ih stal bo pre rco ponižan takorekoč kaznovan, pr. ßjo navadno žensko, on, vseh mogoč
tvornic »res. omnipotens«.,. Obrnil se je» da bi se skril pred njenimi žgočimi pogledi pa je isti hip tudi spoznal» da je nemogoče ubežati naj krene kamor hoče; njeni pogledi so se plazili za njim in mu veli okrog obraza, in gospod Janez Fičafoj je samo še čakal, kdaj ga bo dohitela tista njena strašna beseda in mu pritisnila na čelo žig sramote... »Janezek
Gospod Janez Fičafoj je obstal kakor obstane na begu za ušesa prijet otrok. Pa ga je še o pravem času rešila iz zadrege zvijača.
»Oprostite, gospodična... zmotili
ste se... jaz vas ne poznam-------«
Stala je pred njim z bliskajočimi se očmi, visoka in ponosna, še lepša kakor nekdaj. Takrat — gospod Janez Fi-čaioj se je tako živo spominjal tistih časov, kakor da bi jih bil preživel včeraj, a ne pred sedmimi leti — je bila kakor dišeča vrtnica, zdaj— razkošna omamljiva orhideja. Kakor da so se te polne prsi, ta obla ramena, te sladke ročice razcvetele v popolno krasoto šele iz njegovih objemov in poljubov, iz ognja njegove nekdanje nebrzdane strasti. Prav kakor takrat, ko se je pretakala z jezera v ozko hotelsko sobo mesečina in je v njenem svitu drhtelo na zofi pod njegovimi rokami njeno telo, ji jo plamenel zdaj obraz,
»Ti me ne poznaš več, Janezek? Ti me nočeš več poznati’«
G v od Janez Fičafoj je bil prese-Fcfe-’. Pričakoval je bil strele iz njenih tu i, SiPtcga in švigajočega biča, pod
katerim bo omahnil in se zvil osramočen v kot, in bil je že pripravljen pretrpeti spokorno kakršnokoli naloženo mu pokoro. Razločno, kakor še nikoli je videl pred seboj jezero, na njem čoln. Kako prelestni večeri so bili takrat! Sedela sta v čolnu, ona sanjajoča, zamaknjena v rožnati paradiž večerne zarje, on z obrazom nagnjen do nje, do njenih drhtečih prsi In kakor so ploskala ob vodo vesla, kakor je šumel okrog njiju nad jezersko gladino veter, tako je šepetala okrog njenih ušes in njenih smehljajočih se lic njegova laž: »In potem, dušica moja, se poročiva...« In potem — potem je se-dei gospod Janez Fičafoj na brzovlak in iz; bol brez sledu z letovišča... Zdaj pa, tu oesto kazni — ali le mogoče, da se je loko daleč zmotil v svojih mislih?
Naglo jo je prijel za roko in obraz mu je vzžarel.
»Anita — kaj si res to ti?«
V njenih bliskajočih se očeh skriti smehljaja se je zganil in zaigral zmagoslavno.
»Pred menoj te je obšel strah, skriti sl se hotel pred menoj? Ne boj se, Janezek! Vem, kaj si pričakoval od mene: da se bom maščevala, da ti bom Pljunila v obraz kakor sleparju. Pa si se razočaral — —«
Gospodu Janezu Fičafoju se je oznojilo čelo. Ženska, katero je nekoč brezvestno prevaral mu vrača za sleparstvo dobroto, za laž odpuščanje? Dobrota iz ženskih roki Tako uorniloste
hudodelca — namesto na vislice v prostost ....
Zajecljal je, on, gospod Janez Fičafoj, ki ni jecljal še nikoli v življenju:
»Ali mi res nič ne očitaš, Anita? Pomisli, da stoji pred teboj grešnik----«
Cez ves obraz se ji je razlil smehljaj, pršeč ji iz plamenečih oči.
»Pred sedmimi leti, Anita — ali je mogoče, da si na vse pozabila, da ml odpuščaš?« je drhtel njegov gias in prsti so se mu tesneje oklenili njene ročice.
Izmaknila mu je roko in obraz ji je potemnel.
»Pred sedmimi leti Janezek, sem te ljubila-----«
»In me še ljubiš, Anita?« je omahnil proti njej gospod Janez Fičafoj, bolj s prošnjo kakor z začudenjem v glasu. »Obrnila bi se bila od mene, pljunila mi v obraz — in ne upal bi sl dvigniti o*i k Tebi. Tako pa se zopet izpozal-Ijam-------«
»V kabini je moj mož in spi,« se je obrnila, za vi jaje se v svoj ogrinjač. »On me ljubi, ljubi z dušo — ti me nisi in me ne boš ljubil nikoli ------
Objel jo je okrog pasu, strastno, kakor jo je objemal nekoč.
»Anita... še enkrat naj te poljubim!«
»Pusti!« se je otresla njegovih rok. »Nisem ti rekla, da te ljubim še zdaj.«
In je vprašala mirno:
»Koliko je še do Aleksandrije?«
»Dva dni še... Jaz izstopim v Pa-trasu.«	j
Mlečnobel trak svetlobe je obžaril njeno k slamniku iztegnjeno roko. In kakor takrat na jezeru, ko je ob njegovi strani strmela iz čolna v večerno zlatozorje, se je hrepeneče zamaknila v daljavo, kjer so belila iz mesečine nad morjem kakor ogromne razprostrte peroti razprta jadra samotne jadrnice.
»Anita!« je poklical gospod Janez Fičafoj z glasom tako tresočim in tujim, da se ga je sam prestrašil »Tvoj dolžnik sem, Anita, vse življenje tvoj dolžnik...«
Sklonil se ji je preko ramen in jo poljubil naravnost na kipeče ustnice.
»Se si moja, Anita, še me ljubiš!«
In še pozno v noč, ko sta sedela v salonu sama ob čaši šampanjca, ona t žarečimi lici in plamenečimi očmi Je vzklikal gospod Janez Fičafoj veselo ia živahno, kakor odrešen od hudega:
»Še mc ljubiš! Na tvoje zdravja Anita!«
,	• ...	• ' ;!j.
Pojdimo z veselim zaupanjem vsem novotarijam nasproti, opustimo to žalostno razvddo, ki vedno misli, da bo konec sveta, če ga Bog ne vodi po naši človeški kratkovidnosti.
Vladika Kettel«,
•
Tu sem (na Danskem), da književno onečastim Zolo, Daudeta, Maupassanta, Goncourta, itd.... in da nekatere druge povišujem n. pr. Huysmansa, ki ga v Kodanju ne poznajo in ki ga priporo* čam.
Uta Bto. UPk
fftrlfofla „JMlrahiltn Novostim" Žl. IBS ž giie f5. aprila 1^3,
li kulturnega sveta.
Ksaver Meško:
Naše življenje.
W, Izbijani 1922. Založila »Narodna Za* tožb**. Tiskala »Narodna tiskarna«.
Deset Črtic In slik, kakor jih imenuje MeSko sam, je zbranih v tej knjigi,
V kratkih meditacijah, v obupnih VzkHIdh, v slikah, komaj dahnjenih in kakor mimogrede zajetih v besede, razvije Meško klavrno sliko naše revne sedanjosti pred nami Nekaj pričujočih nam je že znanih. Po slogu in pa tudi po pseudonimu samem smo namreč že pred časom v dnevnem časniku v I v a -nu Teptanem takoj spoznali — Meška.
Da se je pisatelj naposled odločil Izbrati vse to in zbrati celo knjigo, sem mu — vsaj jaz — zelo. hvaležen. Priznati namreč moram, da mi nekatera njegova dela v zadnjem času — menda je bilo že pred vojno — niso bila všeč. Nisem se bil mogel iznebiti občutka, da je v Mešku nekaj potvorjene žalosti in narejenega idealizma. Zato sem tudi gledal vsa tista dela nekam nezaupno in skoro s predsodkom. S to knjigo pa mi je stopil Meško tako blizu, da sem užival in živel, da sem čisto izginil med branjem in sem bil popolnoma v njegovem svetu.
Kdor je bfl kdaj begunec, bo gotovo bral »Begunce« kakor Iskreno molitev, klic iz srca v srce. V črtici »Zablodil« slika našo usmiljenost in jo primerja s tisto, kakršno je gojil napram siromakom Frančišek Asiški: »Pri materi« je topel klic človeka, ki v največji zapuščenosti išče tolažbe na materinem grobu. Dasi v motivu samem ni nič novega, je vendar podan s tako toplino» kakršni se človek ne more upirati.
»Za slovo sem vzel s seboj rdečo rožo.
Ko sem se drugo jutro po kratkem, mučnem snu prebudil In pogledal po sobi, sem videl, da so rdeči listi cveta razsuti po mizi.
Tako se je razsulo tvoje goreče srce, o mati, v ljubezni in žrtvovanju za nas otroke. Kako bi naj potem še živela?« (Str. 13.)
Morda so mi te besede samo zato tako blizu, ker sem tudi sam začetkom onih strašnih dni hodil na materni grob iskat utehe?
»Koroške elegije« so trpka obsodba onih ljudi med nami, ki z enako nesramnostjo špekulirajo z najsvetejšimi čustvi in z narodnimi svetinjami kakor z valuto ali s čemurkoli .
»Vi ste igrali z našo domovino, igrali z neusmiljeno lahkomiselnostjo in ste jo — zaigrali.« (Str. 20.) »Strašno je to: vse življenje sem se branil srda, boril se zoper sovraštvo. A zdaj glej, se godi, se je že zgodilo to čudo v meni: zdaj moram sovražitil Zdaj prosim nebo, naj užge v mojem srcu srd do vseh, M so domovini škodovali« (Str. 22.)
»V kostanjih« opisuje človeka, kl se je vrnil iz vojne in ujetništva. »Zadnja ura Mateja Prosena« je strašen krik proti vojni ,krik, kakršen je v pravkar minuli dobi gotovo vstajal v stotisočerih srcih.
»Zapiski izza velOcfli dni« so spet posvečeni Koroški. Korotan! Sam ne vem, kaj je v tej zemlji in v teh ljudeh, toda ko sem pred leti prvič stopU na Koroško in prvič prišel med te naše ljudi, sem vzljubil ta košček slovenske zemlje in nesrečno ljudstvo, ki ga brani In ljubi že v sto in stoletnem trpljenju.
Kakor izzvene v bolest, bodo gotovo ravno ti »Zapiski« mnogim v tolažbo. »Da, temna je pot pred nami; a nad nami so — svetle zvezde...« (Str. 50.)
»Mrak« je meditacija, kl izzveni v vprašanje: »Kakšna bo pač skrivnost zadnjega mraka? Kaj bo zagledala duša, ko se bo spuščala pred telesno oko mračna zavesa časnosti... kaj bo zagledala duša ob smrtnem mraku?«
»En dan« je slika iz ječe, kamor so morali med vojno naši »politični zločinci«, tudi Meško.
»Otilija« je pa po mojih mislih nekako po nesreči zašla v to zbirko. Motiv je star, kar je čutil menda tudi avtor sam ,ker mu ni skušal dati nobene posebne sočnosti Saj je morda — ker je vsa knjiga vzgojnega značaja — imel pisatelj tudi s to črto najboljši namen: pokazati kako naj v miru in harmoniji konča naše življenje, vendar se mu to ni posrečilo.
Kljub temu je knjiga lepa in dobra, v naših dneh senzacij in kričavosti sicer tiha in skromna, vendar — dobrodošla.
Da ne bo kje kdo brez potrebe kikirikal, naj še pripomnim, da nisem hotel pisati kritike, ampak samo skromno poročilo, s katerim sem hotel opozoriti na knjigo.	Ivan Albreht
— A. Melik, Jugoslavija. Zemljepisni pregled II. del 2. snopiči 1923. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. Strani 297—527. Cena 25 Din, s poštnino vred 26 Din 50 p. — Za Veliko noč je izšel zadnji snopič Melikovega zemljepisnega popisa naše države, ki prinaša geo-grafične podatke s Crne gore. Vojvodine, Srbije in Macedonije. Popis posameznih pokrajin in krajev je točen in zanimiv ter popolnjen z najnovejšimi statističnimi podatki Malokatera knjiga nudi toliko interesantnih podrobnosti kot Melikova, kljub temu je pa pregledna in za spoznanje Jugoslavije vsakomur nujno potrebna. Boljšega popisa naše države doslej nimamo. Kako je javnost sprejela prejšnje snopiče, kaže najbolj dejstvo, da je prvi zvezek že davno razprodan in da se pripravlja druga izdaja. Pravkar izišlemu snopiču je pridelana tudi pregledna karta Jugoslavije, ki bo vsakomur dobro služila. — Istočasno z zadnjim snopičem je izšla tudi boljša mehko vezana izdaja celega drugega zvezka z zemljevidom vred. Ta izdaja velja 65 Din, s poštnino vred 67 Din 50 par. — Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani.
— Operni libreti — »Zapečatene!«. Pravkar je izšel 11. zvezek Zbirke opernih in operetnih tekstov in sicer: »Zapečatene!«, komična opera v enem dejanju, spisala Rihard Batka in Por-des-Milo, poslovenil Alojzij Peterlin-Batog, uglasbil Leo Blech, 51 strani — Cena 3 Din. — Libreti se dobivajo pri založnici v Zvezni tiskarni v Ljubljani (Wolfova ulica 1). Razprodajalcem običajen popust V razprodaji so tudi v tukajšnjih knjigarnih, kakor tudi pri blagajni v operi in pri opernih biljeterjih.
— Besen romanopisec. Sir Arthur Conan Doyle, duhovni oče Sherlocka Holmesa, ie vnet Spiritist Ker smatra, da so ame-rlkanskl spiritlstl premalo ozbiljni In da delajo poskuse iz gole radoglednosti, je odpotoval v novi svet In sedaj dopoveduje v številnih predavanjih, da spiritizem vsebuje istinito poslanstvo izza groba. Torej več poglobitve v tem študiju!
— Odkritje. V Bellinzonl (Tessinski okraj) so zasledili lepe freske v stari cerkvi Naše ljube gospe. Te čudovite slike na presnem, predstavljajoč Devico med 11 apostoli, so iz 15. stoletja.
ARMENSKA UMETNOST IN PESNIŠTVO.
V Mali Aziji čez nekoliko let ne bo več kristjanov. Na stotisoče so jih poklali Mohamedancl sedaj pa jih izganjajo, kar pomeni pogibel za prosveto v Iztoku. Tl Orld, ti Armenci, ki jih po-dč iz onih krajev, so tam najstarše prebivalstvo, predstavniki dolgoletne omike, edini činitelj gospodarskega kakor umetniškega življenja na Vzhodu pred turško osvojitvijo. Ko sta bili ti dve plemeni še gospodarja teh dežel, sta visoko razvili slovstvo in umetnost, trgovstvo ter obrt. Za kasnejšega carstva se je ustvarila sijajna kultura, ki je v središčih kot Bizanciju, glavnem mestu krščanskega Orienta, in v A n i j u, prestolnici armenskih Pagra-tidov, tvorila eno najzaljših dik človeškega duha. Vsakdo je že občudoval bisere bizantinske umetnosti Armenska prosveta nam je manj znana. Velik in mikaven pesnik tega starega, zanimivega, nesrečnega rodu, Aršag Čoba-nian, seznanja zapadni svet s svojo domovino, izdajajoč v Parizu knjige o nji, n. pr. »Armenski cvetnik«, zbirka preprostih, globokih, pristnih narodnih pestrd, starih deloma do 800 let Ilustracije so prekrasne. Kako lepe podobe so te miniature iz evangelijarija kralja Leona III., shranjenega v Ešmiadzinu, potem kneza Vasaka, kraljice Mike Vas-puransanske itd.! Tl umotvori so najlepši artistični spomini človeštva.
Q. S.
— Češka propaganda. Za upoznavanje Češkoslovaške, se je razširil list Gazette de Prague in se ustanovil nov tednik, pisan francoski, Paris—Prague, ki izhaja v Parizu pod vodstvom Františka Sisa, glavnega urednika Narodnih Listov. Sodelujejo: lilavaček, Horaček, Jelinek, Gauvain, Logov, Mauclair, itd.
— Češkoslovaška za slovaško dramo. Nedavno je prosvetno ministrstvo češkoslovaške republike razpisalo nagrado pet tisoč Kč za najboljšo in najbolj originalno slovaško dramo, ki se je leta 1922 prvikrat vprizorila na kakem slovaškem odru. To nagrado so sedaj priznali Franku Wo!l-mannu in Boženi Timravoj in sicer vsakemu polovico.
— Smrt ruskega učenjaka. V hiralnici za učenjake v Petrogradu je umrl znani ruski učenjak in bivši senator prof, N. S. Tagancew v starosti 80 let Pokojni je bil znan daleč po svetu kot izvrsten kriminalni psiholog in je zapustil bogato znanstveno dedščino. Starost mu je ©grenila bolj-ševiška vlada, ki je pred par Teti obsodila njegovega sina, ki je bil tudi univerzitetni profesor, na smrt. Pisatelj Vodovosov omenja pri tej priliki dogodek iz leta 1887. Tedai ie bfl starejši brat LJenina obsojen na smrt, ker le bil udeležen pri nekem atentatu na carja Aleksandra III. Obsojenčevi materi so oblasti zabranile, da bi mogla poslednjikrat govoriti s svojim sinom. Tedaj se je za nesrečno mater zavze! prof. Tagancew, ki je kot višji uradnik v justič-nem ministrstvu Izposloval tozadevno dovoljenje. Ljenlnova mati se mu je tedaj pismeno zahvalila in to pismo je iskal pokojnik, da bi rešil življenje svojemu sinu. Toda njegova prošnja je ostala brezuspešna.
— Nove ruske knjige. V Moskvi je 't-dal Aleksander Blok zbirko pesmi iz svoje mladosti z avtografljo. N. Ljenin je izdal dva zvezka pod naslovoma: »Proletarska revolucija in renegat Kautsky«, in »Impe-rijalizem kot novejša etapa kapitalizma«. (Založba »Goslzdat«,) V založbi »Nakanju-ne« (Berlin) je izšel nagraden! roman zamorca »Batuaia«, spisal Renč Maran. Berlinska založba »Ostjüdisches Historisches Archiv« namerava izdati »Zgodovino pogromov v Ukrajini L 1917—1921«. Prvi del obravnava na podlagi arlilvallčnega materijala antisemitizem in pogrome v Ukrajini L 1917—1918. V založbi »Svetozär«, Petrograd-Berlin, so izšle tri monografije ruskih komponistov (Skrjalin, Čajkovski}, Rim-kij-Korsakov). Spisal jih je Igor Gljebor. Pariška ruska založba »Zerna« je pričela izdajati literarni trim e sečnik »Okno«. Prva številka pokazuje odlične sotrudnike; zastopani so: Bunin, Kuprin, Gippius, Bal-
mont, Merežkovskij itd. — Oswald Spen-glerjeva knjiga »Prusaštvo in socijallzem« je izšla v ruskem prevodu.
— »Zbrisani sledovi« tako se bodo imenovali memoarji pesnika in romanopisca Roberta de Montesqleu, ki je umrl v ivien-toni decembra meseca leta 1921. To je me-gova posmrtna publikacija, ki jo je testa-rnentarično zaupal svojemu prijatelju. _ Vest, da se 1 bo ta publikacija obelodanila, je vzbudila v pariških krogih veliko bojazen pred »škandali«. Grof Montesquieu je videl vse pariške salone in obednice, intelektualne in posvetne. Vse to je pisatelj opazoval z nekako ironijo in zasmehljivostjo. Bfl pa je mojster, ne priljubljen, ampak občudovan, ki je hkrati privlačil in odbijal. Bil je samozavesten, da, skoraj ošaben in bi mu prej pristojalo brezbrižno življenje kot pa pisateljevanje. Toda bil je obenem čudak. Napisal je mnogo romanov, pesmi in pravljic. Sedaj pa se pričakujejo njegovi »Zbrisani sledovi«, o katerih se ve samo to, da ne bodo vsebovali posebnih komplimentov svojim junakom. Tedanji milje in njegovi sodobniki, ki je poznal od blizu, bodo našli v njegovih spominih svojo oceno. Med temi se nahaja tudi pred kratkim umrla Sarah Bernhardt, dalje Mirabeau, Barres, Rostand, nato princeza Noailles. Oddelek je posvečen tudi D’Annunziju in Rubinstei-novL Seveda je z ozirom na te osebnosti bojazen pred »sledovi« upravičena.
— Kratkočasen roman. Eugčne Mont-fort je obelodanil roman »Pozabljenje mrtvih« (L’oubli des morts), ki se ves dogaja v zadnji trzavici svetovnega pokolja, od
1.	do 11. novembra 1918. Glavna misel je: neomajen optimizem one generacije, ki je bila še v otroških Čeveljčkih ob francosko-nemškem spopadu L 1870., torej premlada za boj, v poslednji vojni pa prestara za orožje. Večina teh ljudi ni nikoli služila v vojski, kajti v 80 tih letih se je malo opravljala vojaška služba. Rečeni rod je imel precej zastarele nazore v vojskovanju. Ti višji uradniki in častniki ter politiki skratka voditelji Francije, so slabo pripravili državo za težko preizkušnjo 1914—18. Mladina je to zapazila. Glavni junak, Renč Martin, pa ni hotel svojemu očetu razkrivati resnice: pretežavno bi bilo, dati starcu pravi pojem o moderni vojni, ko pa se ni nikdar nobene udeležil	n. k.
— Pariške predstave. Gledališče pozna samo kratko žalovanje. Vsi pariški umetniki so se poklonili spominu velike umetnico Sare Bernhardt. Sedaj se z naglico pripravljajo, da bodo podali občinstvu novosti sezone. V juniju bo premiera »Človek, ki hodi«, ki jo je spisal Henry Marx. Jean Sarment je pričakoval, da se vprizori neko njegovo delo, toda počakati bo moral do meseca novembra. Pred tom se bo vpri-zoril Raynalov »Grob pod slavolokom«. — Ponovi se tudi Geandreaujev »Mastro Ivan ali prostovoljna raztresenost«. V liričnih gledališčih ni nobene novosti — Kinemato-grafična novost sezone bo »Ženska« od Viktorja Marguerltte. Tri inozemske ponudbe In sicer angleško, ameriško in nemško je pisatelj odklonil. Film zasleduje feministične tendence in skuša dokazati, da ima ženska iste pravice kot moški. Ako ženska zabrede, je večinoma kriv moški sam. Po tem nemoralnem romanu, bo napisal Marguerltte drug moralen roman.
— Ženske v Francosko akademijo. — Med 40 nesmrtniki bo poslej, kakor kažejo vsa znamenja, pripuščena prva Evina hči. V kratkem se izve, ali bo to Colette de Jouvenel ali pa gospa Noailles. Misel na nesmrtnlce se je že pogosto pojavila, prvič jo je sprožil La Bruyere v 17. stoletju.
— Amerika za Dunaj. Več urugvajskih profesorjev in dijakov objavi te dni oklic na ameriške univerze v prid dunajskemu vseučilišču. Tako se hočejo odzvati pobudi Nittija, ki je vrgel misel naj se osnuje zveza amerikanskih univerz, ki bi skozi 10 let skrbela za letno podporo 400.000 dolarjev za staro dunajsko vseučilišče, kl je brez sredstev in v opasnosti da propade.
— Za kitiigoljubee. F. C. Longchamp (Lausanne) prekrasno delo »Manuel du Bibliophile suisse«. V kratkem izide še »Manuel du Bibliophile francais«, v 2.000 numeriranih izvodih. Omenja vse knjiga od 15. do 20. stoletja.
/« kaj pomaga toliko razglabljati o smrti, ho pa dejanski živimo.
(Iz knjige: Louis Thomas, Confession de la
mori 1923.)
Naša veličina je sorazmerna našim potrebam. Povej mi, česa želiš, in povem ti, kaj sL
Amiel (Journal intime, 1851).
Anton Pođbevšek:
O tolmačih Ide) v kaosu življenja.
Madžarski profesor umetnostne zgodovine, s katerim sva služila skupaj na ;talijanski fronti, mi je govoril: »Lepo Vas prosim, kaj pa so žžll od vsega svojega prizadevanja? Veliki italijanski : esnik Dante Je živel in umrl v siromaštvu, Torkvato Tasso je v bolezni in brez sredstev našel zavetišče v samostanu San Onofrio, kjer Je tudi umrl. Lavolssier, oče kemije, pesnik Chenier, govornik Barnave, astronom Bailly, so bili obglavljeni za časa francoske revolucije. Ko so privedli Bailly-ja pred giljotino popolnoma slečenega, bil je deževen novemberski dan, se je tresel od mraza. Krvnik mu jc ironično rekel: »Ti se treseš Bailly! T da starec mu je nasmehom mirno odgovoril: »Da, dragi moj, tresem se, toda od mraza! Rousseau Je moral živeti 20 let ▼ pregnanstvu, Baon, Galilejev in New tonov predhodnik je bil 10 let v Ješ in Je pred smrtjo izjavil: »Kesam se, da sem vse svoje Življenje žrtvoval javnosti! Gutenberg, iznajditelj tiska je fivel preganjan in Je umrl kot Mrotnak, italijanski pesnik Foscoio je umrl v Londonu v največji bedi. Tudi Machiavelli je umrl v mizeriji. Angleški pesnik Chatterton se je v bedi zastrupil z arzenikom, Gerard de Ner-yal se je obesil zaradi lakote, filozofa La Rameeja so ubiH in vrgli skozi ok-m iSdL Ud. Z$to ga ja yse zastonj, ljud-
sko mišljenje vseh narodov Še vedno kulminira v indijskem pregovoru: »Tu opojna godba, tam bolestno kričanje, tu pogovor učenjakov, tam prepir pijancev, tu dražestne ženske in tam ljudje s sifilido: jaz ne vem, je li svet iz nektarja, ali iz strupa?
Tudi mišljenje tkz. »tolmačev idej v kaosu življenja« še ponekod niti za las ne razlikuje od omenjenega ljudskega mišljenja, to pa zaradi tega, ker žive brez svojega opredeljenega svetovnega naziranja. Barbusse, slavni francoski pisatelj, avtor »Ognja« pravi v svojem oklicu na intelektualce sveta popolnoma pravilno, da so umetniki vseh časov in narodov dosedaj opisovali samo posledice obstoječih razmer, nikoli pa da niso prišli do vzrokov in do zaključkov. L'udi so naravnost odvračali od njih ter jih utrjevali v mnenju, da je treba najti rešitev v sebi, ta pa je seveda izzvenela v resignacijo: »Ko sem se rodil, sem se jokal in ko bcm umiral. Lom točil solze.«
In vendar streme predvsem umetniki za napredkom, ki pa je nemogoč, dokler bodo razmere take, kakršne so. Umetnost pri večini narodov je še vedno panoga zase, ki nima nobenih realnih stikov z življenjem. Dejstvo pa je, da se bo svet spreminjal samo s politiko. Ozrimo se samo nazaj v pretekla stoletja, pa se bomo spomnili, da smo že takrat imeli silna umetniška dela. In uspeh teh del?! Baviti se s politiko, se torej pravi, preiti iz abstraktnega v konkretnosti odrekati se iti pa so
pravi, zaiJustiti interes človeštva. Do tu so Barbussova izvajanja docela logična, so pa zofistična, kakor hitro izzvene njegova končna izvajanja, da se mora vsak umetnik organizirati v komunistični stranki. Omeniti moram še tudi to, da še ni rečeno s tem. če rečemo, da se naj pečamo s politiko, da bodimo strankarski v svojih umetniških delih. Naša umetniška dela morajo sicer dokazovati, da gledamo na svet z gotovih duševnih obzorjev, ki mečejo zelo krepko luč na nas individualiste, ni pa potrebno, da jih zaznamujemo s pečatom partizanstva. Do cilja je namreč nešteto potov, odvisno pa Je od našega gledanja* katero pot da si izvolimo. Bolj važna od udejstvovanja med štirimi stenami, je realna izpeljava tistih misli, ki smo jih podali v umetniških delih v obrisih, je udejstvovanje med ljudmi samimi, kl pa ne more biti zgolj kulturno, temveč v pretežni večini politično, o čemer ne more biti danes niti najmanjšega dvoma. »Politika na01 kruh reže,« govore kakor škorci ž® v slednji gorski vasi, čeprav se niti od daleč ne zavedajo, kaj da so s tem povedali
Ta pogovor mi je v živem spominu Pri ocenjevanju našega književnega trga, ki zaznamuje v novejšem času več novih publikacij. Izmed njih se odlikuje Seliškarjeva zbirka pesmi »Trbovlje«, ki jo je založila Slov. socialna matica. Pesnik je 8 to zbirko sicer dokazal, da obvlada podrobnosti, dokazal pa ni, da obvlada celoto. Navajam označbo »Trbovlje«, ki visi v zraku, kajti skoro po-
lovica pesmi, zlasti proti koncu nima nobene zveze s Trbovljami, da sploh ne omenjam grobih disakordov naslovov z vsebino in razpored pesmi, ki dokazuje Seliškarjevo površnosti Zbirka je posvečena »Vsem sajastim bratom in sestram, ki umirajo na našem s krvjo omadeževanem planetu.« To je vse v redu, toda ni v redu, kakor hitro opazimo, da poda vsaka pesem gotovo vsebino, pa nikakega vzroka In zaključka. »Sajastemu bratu« lehko hitro kaj predočimo, kar je sicer sam doživel, kar pa je šlo bežno mimo njega. Toda Samo »predočevanje« je premalo. Resignacija onih, katerim je posvetil zbirko se mora neizogibno povečati, ko bero: »O, otroci brez mladosti, o korobač — prežalostna žalost naše doline I« (Str. 18.) AH pa: »Minca, kdaj bo konec takih dni? Ali kakor da že ve, ji resnica iz oči govori: Kadar poslednji dragulj zdrkne, na umazana Üa.« (Str. 34.) O pesnikovi neorientiranosti pa menda dovolj pove sledeči verz: »Zakaj s Teboj bom šel takrat, ko boš prave zagledal bele roke(?), skalo vzdigovat, da Jo treščiva v tiste, ki nam stiskajo vrat!« (Str. 20.) In: »Ob steno butam in vpijem: Snemi se, snemi se zemlja iz vsemirja in padi kamorkoli, samo, da se razletiš na drobne kosce!« (Str. 46. Sicer pa so vse pesmi zelo priproste, z vsakdanjimi naslovi kakor: Zimsko jutro (str. 9.), Dete (str. 1!.), Mati (str. 13), Otroška pesem (str. 15). Vpliv Hrvatov, predvsem Mičičevega »Zenita« opazimo v pesmih: Obup (str. 45), Clo-
Vladlmir Uljarsov ljenin.
Revue Contemporaine (Serge ds Chessin.) prinaša uspelo karakteristiko, oziroma študijo o bolnem Ljeninu. Njegov obraz, pravi člankar med drugim, ima nekaj živalskega, navzlic vzboklini veličastnega čela. To vam je porogljiv, prekanjen Mefisto. Sama misel ga je. Kratek zgled vam osvetli njegovo naravo Pred 10 leti je moral Ljenin bedeti pri svoji umirajoči materi. Prinesel ja svoje papirje, svoje zapiske in začel prežvekovati svoje prekucuške ideja Še v jutro je delal ob hladnem truplu svoje matere. Niti zapazil ni da je bila preminula. To vam je ves Ljenin, možganski avtomat za mišljenje.
Preroško rusko slovstvo je že ustvarilo slične značaje. V Bazzarovu (Otd in sinovi) je Turgenjev že vnaprej posegel v razumski materializem, v Smerdjakovu (Bratje Karamazovi) je Dostojevski zaslutil možnost moralnega nihilizma. Ce spojimo ti dve osebi, ki sta čudoviščno neobčutljivi, se nam utelesi duh Ljenina, ki že pet let eksperimentira z laboratorskimi formulami nad ubogo Rusijo. Niti mrvice romantizma ni v tem algebričnem potomcu simbirskega vlastelina. Melodramska geste in zvočne stavke prepušča semitskemu temperamentu kakega Zinovie-va ali Trockega. Sedeč na državnem vrhuncu, je ta orientalni samosilnik nedostopen za luksus, umetnost, pesništvo. Sredi najhujših bakhanalov je ostal trapist v obnošenem suknjiču, trezen v svojih kretnjah, vulgaren v svoji zgovornosti. Ne boji se prostaškega izraza. Mužik edino njega docela razume- V ječi je nekoč z nohtom in krvjo napisal: »Kar pospešuje zmago revolucije, je zakonito; kar ovira revolucijo, je zločinsko.« Za komunistično pobedo je sodeloval s caristično »Ohrano«, z nemškimi vojščaki, s kozmopolitičnimi najemniki. — Nadčlovek? porečete. — Morda pa je samo izven človečanstva.
______ ' & c-
DROBIŽ.
Umetnost je rekonstrukcije duša (PrzybyszewskL)
*
Goethe Je prehvaljen, čas ja da ga denemo na pravo mesto, v drugo ah tretjo vrsto. To je talent, ne pa genij.
Viktor Hugo, Pismo Lacroixu, 1864,
Latinskega plemena ni mi Francoz-je smo poprečno bolj sorodni Nemcem nego Italijanom ali zlasti Spancem...
Južni narodi, nazvani latinski, so v zapadni Evropi tisti, Id so najmanj razumeli, kar je osobito francoskega: gotska umetnost, srednjeveška družinska monarhija, tragedija, duliovitost (esprit)
---------Pravzaprav je naravno, da se
Provencalci čutijo bližnje sorodnika modernim Latinceatn, nič manj pa ni prirodno ,da se Normandec smatra bolj v žlahti z Angležem nego z Lahom. Meni (ki sem iz Normandije) so sredo* zemske deželo v slednjem oziru, umstvenem kakor društvenem, bolj tuje! nego onstran Rokavskega zaliva.
Jacques Bo ul enger, Mals Taxt est dlfficflq IH. 1923.
Najjočjt, najođločnejšl so tisti narodi, pri katerih se najsvobodneje razvija osebna pobuda bi čut odgovornosti.
Alexandre Ribot 1923.
Nobena revolucija ne more uspetii ako ni upravičena.
Froodboo, 1849.
" -«
veštvo (str. 44) in Vsečlovečanska ljubezen, pri katerih je par verzov tiskanih z verzalkami, vpliv socialistične pridigarske literature pa v. pesmih Vprašanje (str. 35), O zemlja, od vekomaj do vekomaj naša mati zakaj so Tvoje prsi razdelili z gnilimi plotovi) Kristus na Klečci (str. 4U (»O človek. aS ne v«& da bi me farizea Se enkrat križali če M stopU na sveti«), Vstajenje (str. 50), (Jaz pa Vam pravim.: Brat brata obte« mi, brat brata poslej na toke in v srce in videli bost« žulje na dlani, trpljenje v srcu.) Itd.
O drugih vplivih niti m govorim, ker so premalenkostni pri celotni sliki, ki jo podaja Seliškar o sebi S svojo prvo pesniško zbirko se nam Je sicer predstavil Seliškar kot proletarski pesnik, vendar pa močno dvomim, da bo tak tudi v bodoče ostal Trbovlje so najbrž samo momentano nanj uplivaie, ker je živel tem kot učitelj, zato pa sete prepričan, da bo zrl na svojo zbirko, Ča ne že sedaj, pa vsaj v najkrajšem Času kot na igračke, ki so že za njim. Do takrat bo prišel tudi go spoznanja, da je brezprimerno večja važnosti delovanje med ljudstvom, že pri otrocih v; ŠoH se mu nudi prelepa prilika, o katerem pravi madžarski profesor, da te v pretežni večini politično. Vsega tega nisem zapisal zaradi Seliškarja samega, temveč zaradi vseh slov. umetnikov, kl žive brez vsake orientacije, dasirav-no jih z vsakim dnem hujše tolče kruu bič življenja, pa se vendar ne zaveoo svojega poslanstva.
Prilega „aaglrastiiTO BtoTOsiim" gg. 66 z dne 15. aprila 1923.
li^dystriSa — frg©wiM

Pmmetz Tedenski pregied
Industrija.
NaJa kraljevina. Zdi se, da je naša industrija že prestala krizo, ki jo je povzročila deflacijska politika, v glavnem že prestana. Vsaj čuti ni več o kakih fcžkočah. Nasprotno, naša industrija se cek> prav lepo razvila.
V	pretečenem tednu so nas presenetile Številne nove ustanovitve indu-«trijskih podjetij, zlasti v mlinski industriji.
Cvreti razvoj naše industrije in pa naše gospodarsko napredovanje sploh v vedno večji meri vzbuja pozornost in zaupanje inozemstva v našo državo. To zanimanje se v precejšnji meri Že kaže. Pred kratkim je poslala — kakor smo že poročali — neka švicarska skupina v našo državo posebno komisijo strokovnjakov, ki naj prouče razmere v našem rudarstvu, ker se Švica v veliki meri zanima za naše rude. Tudi Ce-hostovakl kažejo zelo živahno zanimanje za naše razmere. Škodove tovarne ^nameravajo ustanoviti v naši kraljevini — najbrž v Bosni, v bližini ondotnih premogovnikov — tovarno za orožje-
Lokalnega pomena je stavka krojaškega delavstva v Zagrebu, ki pa zamore dobiti tudi širši pomen. Krojaški delavci v Zagrebu so namreč zahtevali povišanje svojih plač v taki meri, da b! v slučaju ugoditve postala krojaška Industrija v Zagrebu popolnoma nesposobna za zunanjo konkurenco. Sporazum se še ni dosegel, ker delavstvo trdovratno obstoja pri svojih zahtevah.
Tudi kriza industrije v Češkoslovaški že močno pojema, vendar še ni popolnoma ponehala. Nasprotno pa narašča v nekaterih industrijskih panogah, tako predvsem v mlinski industriji od katere je moralo v pretečenem tednu ustaviti svoje obrate nekaj nad deset velikih podjetij, nekaj pa jih Je bilo prisiljenih, da so omejila obratovanje na 3 dostopen za luksus, umetnost- pesni-do 4 dni v tednu. Da pa v splošnem .kriza čsl industrije pojema, fe dokaz padanje števila brezposelnih, ki se je po najnovejših poročilih znižalo od 203 tisoč na 180 tisoč. Brezposelnost pa je te vedno precejšnja, kar priča, da kriza še nt prestana. Ta brezposelnost nalaga državi velika bremena v obliki brezposelnim, za katere je dovolila vlada ravno pred nekaj dnevi po-flovn! kredit 220 milijonov čsl. kron.
V	ostalem ni zaznamovati v češki industriji v prošlem tednu nič važnejšega; le v Ustju je izbruhnila stavka delavstva v treh velikih tekstilnih tovarnah, kljub temu, da je bil med delodajalci in delavskimi voditelji že dosežen sporazum.
Za avstrijsko industrijo vedno bolj pojema konjunktura, ki je postala zlasti ugodna z zasedbo Poruhrja po Franco-tih. To konjunkturo je avstrijska industrija, takoj ko je bila vsaj prilično do-bro založena z naročili, prav po judovsko izrabila in je takoj po prvih številnejših naročilih iz Nemčije občutno navila cene. Ker se Je izkazalo, da moreta <k>bavljati Anglija in Holandska Nemči-S cenejše in vsaj ravno tako dobro War 8o, kakor Avstrija, so pričeli Nemci na-ročati tamkaj. Sicer so se pa vnanja naročila Nemčije vsled krize že sama Po sebi skrčila, vsled česar je morala Wdi avstrijska industrija zopet deloma znižati cene. Sedanji njen položaj ni ravno rožnat Mezdni boji se venomer Ponavljajo —• tako n. pr. omenjam
štrajk štajerskih rudarjev —, vsled naraščanja indeksnih številk zahteva delavstvo in nameščenstvo vedno znova povišanje prejemkov. Radi tega je avstrijska produkcija razmeroma zelo draga in postaja čemdalje bolj nesposobna za svetovno konkurenco.
Železna industrija zaznamuje v zadnjem tednu še vedno nekaj izdatnih naročil, predvsem iz Nemčije.
Nemška industrija je hudo prizadeta vsled odcepitve Poruhrja. Vsled francoske akcije so se razmere v Nemčiji sploh močno izpremenile, tudi v konzumu. Te izpremenjene razmere so prisilile mnogo podjetij, da so prenehala z obratom. Prvotna vznemirjenost in pa neorijentiranost se je deloma že polegla, ter so pričeli v posameznih industrijskih panogah zniževati cene, tako pred vsem v železni industriji ker se je izkazalo, da so cene svoj čas le preveč poskočile.
Na Poljskem, v Madžarski, v Angliji in Franclji se položaj v industriji v pretečenem tednu ni izpremenil. Angleška industrija ima še vedno preveč naročil ter izborno uspeva. Ravnotako tudi ameriška, ki zaznamuje odlične uspehe, kar gre pač na račun razmeroma majhnih produkcijskih stroškov, id jih ima Amerika radi najdalekosež-nejše delitve dela in ugodnega položaja delavstva-
Trgovina.
Na vseh tržiščih kažejo cene večine predmetov naraščajočo tendenco. To velja pred vsem za sladkor, olja in strojna olja.
V naši državi se trgovina prav lepo razvija, kar nam dokazujejo številne ustanovitve novih tvrdk. Ustaljenje dinarja je vplivalo na trgovino silno ugodno, kar zelo olajšuje kalkulacijo. To velja predvsem za naše lesno tržišče. Cene so stalne in čvrste in je ta trgovina zelo živahna. Naiveč zanimanja in tudi največ kupčijskih realizacij zaznamuje naša lesna trgovina v preteklem tednu z Anglijo in Francijo, kamor se zelo pridno izvaža naš les, predvsem trde vrste. Skoro nič manjši promet ne izkazuje naša lesna trgovina z južno Italijo in Egiptom- V državi sami je kupčija živahna večji del le z stavbnim lesom, ker se je že pričela stavbena sezona.
Na naših žitnih tržiščih so cene istotako stalne. Ker je stanje naše po-setve mnogo ugodnejše, kakor je bilo lansko leto, cene ne naraščajo, niti se re gibljejo.
Zelo živahna je trgovina z živino, katere se mnogo izvozi zlasti v Italijo in Avstrijo. Cene so vsled silnega povpraševanja inozemstva zadnji teden tako silno narastle, da že duše domači konzum.
Položaj na tržiščih z vinom je doraslega neizpremenjen. Trgovina je bila slaba, izvzemši južne Dalmacije, ki zaznamuje nekaj ©Življenja. Precej je škodovala naši vinski trgovini madžarska konkurenca, kajti madžarsko vino io postalo vsled velikega nazadovanja madžarske krone kljub temu, da so cene na Madžarskem prav izdatno poskočile, vseeno silno poceni v primeri z vinom iz drugih držav. Ravno radi tega je izpodrinila madžarska konkurenca še tisto malo našega izvoza, pred vsem na Češkoslovaško, kar ga je bilo dosedaj.
V Južni Srbiji je te dni pričela zelo živahna trgovina z surovimi kožami, predvsem drobnice. Za te kože se zelo zanima Avstrija In njena industrija, ki je sklenila že precej kupčij in si zagotovila znaten del sedanje zaloge.
Češkoslovaška nima zaznamovati kakih izprememb na svojih tržiščih-Sladkor v cenah napreduje, kakor na vseh ostalih evropskih ih izvanevropskih tržiščih. Žitna trgovina je bfla precej mrtva, ker so kupci zelo zdržlji-vi. Morda ie to tudi pomoglo, da se je splošna kriza, ki jo preživlja mlinska industrija na Češkem, š* poostrila in da je moralo razmeroma mnogo mlinov) ustaviti, oziroma omejiti svoje obrate. Tudi v lesni trgovini ni bilo nikaldh iz-prememb. Sicer pa bodo Cehi izvoz lesa nanovo uredili in so se tozadevni razgovori ravno ta teden zelo približali svojemu koncu.
Na Poljskem je povzročilo razvred-nostenje poljske marke naraščanje cen vsemu blagu. Da ne zavlada prevelika ginja, je vlada dovolila gotove olajšave pri uvozu onega blaga, bi ga na Poljskem primanjkuje. Na drugi strani pa je Poljska zopet dovolila pred kratkim zabranjeni izvoz jajec, kar je imelo za posledico, da se je trgovina s tem blagom nevetjetno poživila.
Na Poljskem žitnem trgu je pred nekaj dnevi zavladala velika stagnacija. Cene so prvotno radi že omenjenega padca poljske marke prasnile z veliko hitrico navzgor, potem pa so deloma vendarle popustile. Sedaj splošno pričakujejo še nadaljnjega padca cen, zlasti vsled izdatnega dovoza ameriške moke, ki je dosti cenejša od domače.
Položaj v nemški trgovini je vsled sedanjih razmer zelo zamotan. Prvotno so vsled francoske akcije cene močno poskočile, sedaj je opažati splošno popuščanje cen. Vendar so razmere povzročile krizo v trgovini in tej krizi je podleglo marsikafco podjetje- Dasiravno izkazuje splošna statistika konkurzov v Nemčiji nazadovanje številk, — torej izboljšanje gospodarskega položaja, — se je pa nasprotno položaj v trgovini le poslabšal. Oiavni vzrok Je padec nemške marke in pa nestalnost na tržiščih tujih deviz, kar onemogoča varno kalkulacijo. Lesni trg ne kaže nikakega življenja, ker so kupci tudi tu zelo vzdržljivi. Cene vinu so v vsem ozemlju, ki ni zasedeno po Francozih, znatno poskočile.
'Avstrijska trgovina nima zaznamovati v pretečenem tednu skoro nikakih izprememb. Na živilskem trgu so pač poskočile cene, zlasti živini in mesu. vendar bo to dviganje vlada najbrž pa-rshzirala z prodajo svojih zalog zmrznjenega mesa. Lesna trgovina je zelo slaba, kajti Nemčija sedaj ne uvaža lesa, to pa je bilo glavno in najizdatnejše avstrijsko lesno tržišče. Vinske cene pa lezejo polagoma navzdol ker je premalo kupcev.
Stanje posetve v Avstriji kaže deloma zelo dobro, deloma pa vsaj lanskoletno lice. To tydi preprečuje, da se niso dvignile cene žita in moke; sicer pa to zabranjuje tudi uvoz iz inozemstva, ki je sedaj, ko je krona že deloma stabilizirana, precej olajšan.
Za madžarske konzumente pomeni zadnji teden prav neprijetno presenečenje. Cene vsemu blagu so ogromno na-lastle, radi padca madžarske krone. Lesna trgovina je vsled kolebanja madžarske krone zelo slaba. Na vinskem
trgu so cene izdatno poskočile, vendar je madžarsko vino kljub temu v primeru z drugimi državami zelo poceni, vsled česar je postala vinska trgovina ua Madžarskem prav živahna. Tudi madžarska železna Industrija je zelo zvišala cene svojim produktom, ter je ta trgovina nekoliko nazadovala. Živahnejša pa je bila trgovina z nekaterimi poljskimi pridelki zlasti s krompirjem, katerega se je, oziroma se ga bo izvozilo za enkrat 2000 vagonov in pozneje morda še več.
V	Romuniji se je v zadnjem času zlasti neprijetno občutilo naraščanje cen živine, vsled česar je vlada ta izvoz do 10. junija kratkomalo zabranila. Dopustila ie le nekatere olajšave glede Avstrije, kateri je vsled te zabrane grozilo občutno pomanjkanje mesa. Pač pa je romunska vlada dovolila izvoz hrastovega lesa, ker so ji izvozniki zagotovili zadostne količine hrastovih pragov za železnice. Sicer pa je bila pretečeni teden trgovina z lesom precej slaba in mrtva. V splošnem se občuti tudi v Romuniji draginja, ki je zlasti sedaj, ko je lej tako močno padel, posebno občutljiva. Zlasti močno pa so narastle cene petroleja in posebej še bencina in raznih strojnih olj.
V	Bolgariji je bilo pred kratkim rešeno reparadjsko vprašanje, kar je na njeno trgovino vplivalo zelo ugodno. Rešitev sama na sebi Bolgariji ne nalaga težkih bremen, poleg tega pa ji je sedaj dana neka gotovost To je bilo opaziti že ta teden, kajti bolgarska trgovina se je neverjetno poživila.
Italija je pretečeni teden dovolila prost uvoz živine iz Romunije in Madžarske. Romunija za njo itak ne pride v poštev, ker je tara izvoz živine zabranjen, razven če se ne bo sklenil kak poseben dogovor. Italija sploh skuša spraviti svojo trgovino navzgor, zato je tudi znižala carino na riž ter odredila še več drugih olajšav v obmejnem trgovinskem prometu.
Na francoskem vinskem tržišču manjka kupcev, radi česar trgovina malodane miruje. Le tu pa tam-ce nekoliko poživi povpraševanje, kPpa nikoli ne traja dolgo. Glede letošnjega pridelka so francoski vinogradniki že sedaj v skrbeh* ker vlada po vinorodnih krajih občutna suša. Kljub temu pa so cene zelo čvrste in ne kažejo prav nobene volje in znaka nazadovanja.
Sovjetska Rusija je spoznala, da j! ne bo mogoče še dalje životariti ločeno od ostalega nekomunističnega sveta. Zato se je tudi ona začela zanimati za trgovino, zlasti za izvozno, ter je skušala pri inozemstvu vzbuditi potrebno zanimanje za svojo trgovino, ki je sicer šele v povojih, pa vendar že kaže svoje prve uspehe. In to se je popolnoma posrečilo. Predvsem kažejo podjetni Angleži zanimanje za izkoriščanje ruskih bogastev in prav pridno pošiljajo posebne misije v Rusijo. Pa tudi Francozi nočejo zaostati Lesna trgovina je sedaj slaba, le stavbni les ima zelo dobre izglede. Da Rusija še bolj pritegne inozemstvo v svojo trgovino, je začela dovoljevati razne koncesije inozemskim podjetnikom, o čemur je naš list že večkrat obširneje poročal. V prošlem tednu je Rusija zopet dovolila široke koncesije za eksploatacijo lesa dvema velikima inozemskima skupinama.
Promet.
Promet v naši kraljevini sicer še vedno ni na višku, je pa že mnogo boljši, kakor je bil pred enim letom. Zelo intenzivno se deluje za izboljšanje železniških prog in cest. Sedaj smo dobili direktno zvezo po morju z Anglijo. Jugoslavenska Express je namreč sklenila pogodbo z društvom Elzerman v Liverpoolu in z Cunard-llmjo, da bodo parniki teh dveh družb pristajali tudi v Gružu. Ker se promet v ton pristanišču vedno veča, so se vršila ta teden posvetovanja o razširitvi luke.
Češkoslovaška Je v svrho olajšanja krize v trgovini jn industriji znižala železniške tarife za mnoge predmete, tako za železno rudo, modro galico, pivo, steklo in za les, ki je namenjen za izvoz. Poleg tega ji je posebna komisija predlagala, da dovoli znižanje tarifov za živila sploh in za kemijske produkte.
Romunija je s 1. majem znižala železniške tarife. Ravno tako, s samo v še večji mer! je to storila Madžarska, kar bo povzročilo skoro gotovo nov val draginje. Poleg tega bodo v slednji državi v kratkem povišane tudi pristojbine za pošto, telefon in telegraf.
Rusija je dovolila te dni posebno koncesijo Nemški paroplovni družbi* ki bo vzdrževala promet med Rusijo hi pristanišč! v Sredozemskem morju ter pristanišči Hamburg, Antwerpen in pristanišči v Angliji
Francija je imela velike neprilika s prometom v zasedenem Poruhrju. Sedaj je ta promet že urejen. Ravno tako so zavezniki uredili tranzitni promet preko zasedenga Poruhrja. ker so se glede tega zrfo množile pritožbe neprizadetih drugih držav.
Na Angleškem so hoteli odvzet! železničarjem draginJske doklade, ki so jih dobivali med vojno. Zato so se železničarji uprli in grozi splošna stavka železničarjev po vsej Angliji. Pogajanja so še v teku.	M. &
X Posledica slabe valnte. Dunajski list »Morgen« poroča, da j« od 43.000 hi S, ki Jih Je hnel Dunaj pred vojsko, danes nfč manj ko 21,000 prodanih. Jako dosti ponovnih dunajskih poslopij Je prišlo v Seiko roke. A nlE samo na Dunaiu, nego tudi na Nemškem zlasti v Draždanih in v Llpsketn so Čehi pokupili mnogo hiš.
X Tudi v Ameriki reducirajo državno nameščence. Kakor poročajo ameriški listi. Je bilo v Zedinjenih državah za Hardingove vlade odslovljenih v dveh letih 100.000 državnih nameščencev. Da so se s tem zmanjšali državni izdatki, je lasno ko beli dan.
X Propadanje raarmeladtrih podjetti. Pred vojsko le bito v češkoslovaški republiki le 6 tvornic v izrabljanje vrtnega sadja, danes lih Je skoraj 200. Izvoz marmelado je znašal 1920. ].	181.067 o, L 1921.
21.475 0. a L 1922. samo 10.000 q.
X Evropska tvornica Fordovih avtomobilov v češkoslovaški republiki, češkoslovaška trgovska zbornica v Clkagu se pogaja za ustanovitev velike avtomobilske tvornice Fordove družbe v češkoslovaški republiki, ki bi poceni izdelovala avtomobile za vso Evropo. Kakor se glase poslednja poročila, pogajanja iako ugodno uspevajo.
Nori bankovci v Italiji. Italijanski finančni minister Je odobril izdajo 50.000 novih tisočlirskOi bankovcev kot nadomestijo bankovcev, ki so Izven prometa.
w Privatni kapital v Rusiji Po statistiki, ki Jo donašajo »Izvestlja«, je dano v Rusiji celokupno v zakup 4000 industrijskih podjetij in 6000 mlinov. Privatni kapital dobiva v Rusiji vedno večji vpliv. Privatniki Imajo v Rusiji 90 odstotkov vseh patentov na trgovska podjetja.
Maksi® Gorici:
Bajka.
— Vanjka, vstani!
— Kaj pa Je?i
v- Ajdi Moskvo reSevat'
Kato pa to?
Poljaki nagajala — Glej ga zlomka...
„Sei jo yanjka, rešuje, a vrag Boio-RSkov mu kriči:
„ — Buča zabita, kaj neki za gospo-00 zastonj silo tratiš, pomisli!
—■ Jaz nisem navajen misliti, name-®to mene sveti očetje menihi zelo zelo tiobro mislijo — je rekel Vanjka: rešil
njveč*0' 011561	— vidi: navesa
iVzdihnfl jC:
— To so tatovi!
Ka de,Sll? stra!1. da bi imel do-
vSpet bežif dVeSt0 Iet’ naenkrat — Vanjka, vstani!
— Kaj pa je?
—- Ajdi Rusijo reševat!
— Kdo ji pa kaj hoče?
~ Bonapart z dvanajsterimi jeziki! — Glej ga no, prekletega hudiča! Odšel je reševal a vrag Bonapart šepeta:
T Zakaj neki delaš, Vanjka, go-
j
spodo, čas bi bil že, Janezek, tlačanstvo s sebe vreči!
—- Bodo že sami z mene vrgli —- je rekel Vanja, rešil Rusijo, vrnil se je domov, vidi — koča je brez strehe.
Vzdihnil je:
— To so ti psi, vsega te oropajo 1
Šel je k gospodu, vpraša:
— Kaj pa za rešitev Rusije ne bom ničesar dobil?
A gospod ga vpraša:
— Ali hočeš, da te nasekam?
_ Ne, ni treba, Bog plačaj!
Še sto let se je trudil in spal; sanje so bile sicer lepe, samo žreti nima kaj. Ako ima denar — pije, ato ga pa nima, Pa sl misli:
— Eh, dobro bi bik» piti!
Pribeži stražnik in kriči:
— Vanjka vstanil
— Kaj pa še?
— Ajdi Evropo reševat!
— Kaj pa ji je?
■— Nemec ji nagajal
— Kaj neki sitnarijo, ta in oni. Živeli naj bi...
šel je, začel je reševati — pa mu je Nemec nogo odtrgal Vrnil se je Vanjka domov z eno samo nogo, koče ni več, otroci so lakote pomrh, a z ženo sosed vodo vozi.
—• Glej no, kaj se godi, ah ti! — se je začudil Vanjka, vzdignil je roko in si počesal zatünik, a glave niti nima n©]
ßrsvei Eetošk* u.
Ameriški prvoseld.
Po smrti priletnega učenjaka Hen-ryja Vignauda je društvo pariških ame-rikanlstov obelodanilo temeljit spis svojega bivšega predsednika o prvotnem prebivalstvu Amerike, po katerem povzemamo nekaj podatkov.
Da niso Španci odkrili nov© celine in zatrli nastajajočih narodnosti, W so bila morda razvila pri njih omika povsem drugače nego pri nas, ki smo svojo prosveto prejeli od iztoka. Je Ü torej Amerika »nov svet«? Po geološki tvorbi ne, pač pa po vlogi, ki je tam pripadla človeku. L. 1492. še ni bila stopila v zgodovino. Njeno stanovništvo je bilo šibko in se ni udeležilo napredka v človeškem znanja, dočlm so na vzhodni polobli veliki narodi šteli tisočletno kulturo.
Zapadna potuta, Pravi odHčen naravoslovec, ni samo najmlajša, temveč tudi najbolj siromašna, enostavna ter omejena v organskem razvitku. Ta novi svel ki se bogati danes od starega, sl je tudi v prošlosti vzel veliko večino, če ne vseh višjih sesavcev. Kaj pa ameriški človek, je li avtohtem?
Južnoameriški paleontolog Ameghi-no je menil, da je zanj našel znanstven dokaz o domorodnem (eutogenskem) izvoru: osteološki ostanki iz argentinskih pamp. Po njegovem naziranju najdene kosti dokazujejo, da je žoltokoži Indijanec ne le domačin na tem kontinentu, marveč oče vsega človeštva. Za
robitoslovec postavil zanimiv rodovnik človeških plemen.
Spretna trditev se je zrušila pred znanstvenimi raziskavanji ameriškega odseka, ki sta ga vodila Hrdlička in zemjjeslovcc Bailley Willis. V Franciji sta Ji dr. Rivet in prof. Vemeau zadala smrtni udarec. Glavni razlog proti Ameghinu: ni pristnih fosilnih kosti, id bi kazale na drugačne ljudi nogo so dosedanji Vignaud pa še dodaje: će se je človek razvil iz prejšnje oblike, se to ni moglo zgoditi v Ameriki kjer ni nikdar obstajala nam najbližja opična pasma.
Potemtakem je prišel amerikanski človek od zunaj. Evo nekaj zadevnih pomen: Ameriko so oUjudih sinovi Jek-tana, ki je bil pravnuk Noetovega sinu Šema; Judje, Hebrejci in Tlrci s Salomonovih ladij, poslanih v Ofir; Feničani Kananejci, ki üh Je pregnal Joz ve; turanski Karijci iz Male Azije; deset izraelskih rodov; Atlanti, Tartari Iz Kublajkana; predpotopne selitve itd.
Vse te domneve so neverjetne. Evo znanstvenih razlogov za možnost, da je amerikanski dežel jan žolte azijske pasmine. Že sama polt zadostuje za ugotovitev, da je rumenega ali mongolskega plemena, kajti ta telesni znak je pri človeku bistven ter se protivi času kakor vsem podnebnim vplivom. Razen tega ima Indijanec dokaj fizičnih potez skupnih osobito sevemovzhodnimi Mongoli
Mnogi antropologi so menili, da so tekom tolikerih vekov okolica in križanja s tujimi priseljenci tolikanj oddaljila
i&uženi »ta-. I ameriška urojesge .od wvotoega tiaa.
da so stvorili samostojno panogo v velikih etniških razpredelbah.
Ta nazor se ne zdi opravičen, kajti doselitve so bile redke in neznatne. Ako W bilo drugače, bi tih bila zgodovina zaznamovala in njih učinke bi mogli zaslediti po spremembah, kj bi jih bila mešanja povzročila na pratipih. A ie prememhe so malenkostne; tičejo te le nosu, ki je pri Indijancih bolj raven in oster nego pri rumenih Azijcih, in morda oblike ček. Vendar ne smemo pretiravati cene teh značajev napram pomembnejši skupnosti: ista barva kožo In isti lasje. Metodična, podrobna raziskavama zadnjih časov v Aziji so pokazala, da se ameriški tip ne razlikuje od severnovzbodnih Mongolov.
Edini razloček med obema obstoji v večji ali manjši čistoti pasma Nekateri znanstveniki domnevajo, da so malajo-polinezijske selitve občutno predrugačile prvotni žoiti Hk Indijancev, ki M bili potemtakem danes le še mestici ali mešanci. Odlični amerikanist Vignauđ meni da najnovejše raziskave ne potrjujejo toga mnenja.
Amerikanski čkmk je torej prišel tz Azije in predstavlja panogo velikega, rodovitega žoltega plemena, kf s črno in belo pasmino tvori celokupno človeštvo. Kdaj pa se je preselil s starega ua novi svet?
Ker je bfla Amerika obljudena z enhn samim plemenom, ko so jo odkriti, sledi dvoje iz tega deJsTva: 1. presdje-vsanto to tale tottSai«*. ati anaamlčno,
Priloga „Jutranjim Novostim** it. 68 z dne 15. aprila 1923.
Okultizem in Faraonovo maščevanje.
Zadnjič smo poročali, da se bavi veliki angleški pisatelj Conan Doyle — kot mnogo Angležev — z okultizmom, to Je skrivnostno vedo, priklicati duhove umrlih nazaj, Ker je tudi pri nas zanimanje za okultizem veliko in imamo precej krožkov v mestu in na deželi, ki se bavijo s to vedo, se hočemo danes baviti z vprašanjem, ki bo zanimalo tudi širše občinstvo.
Pred par dnevi je umrl v Egiptu lord Camarvon, ki se mu je po 16!einem trudapolnem proučavanju in raziskovanju posrečilo najti v puščavi grob starega egiptovskega kralja, Faraona Tutankamona, Ko je vstopil v njegovo grobnico, mu je sedla muha na lice in ga pičila. Na posledicah tega pika je umrl teden dni pozneje vsled zastrupljanja krvi in vsaka zdravniška pomoč je bila zaman, Ta skrivnostna, tako tragična smrt je razburila ves svet. Kako je bilo mogo-Ce, da je vztrajni raziskovalec, ki se je bil v dolgih letih že popolnoma privadil tamošnjemu podnebju, umrl od pika muhe? In Čudno, ravno v trenutku, ko |e stopil v grobnico, se mu je pripetila sesreča.
Ali se ni duh Faraonov maščeval za to, ker je oskrunil njegov grob? Kaj mislijo o tem pristaši okultne vede?
Zanje ni dvoma. Smrt lorda Camar-vona je (čeprav je vsega obžalovanja vredna) triumf njih teorij in padel je kot žrtev skrivnostnih obrambnih sil, ki *o jih nakopičili v grobnici Faraona hi-jerofantl, predno so Jo zazidali
Doktor Vergnes, eden sotrudnikov pariške revije za ezoterično filozofijo »Voile d* Isis«, avtor učenih študij o tnagičn! moči amuletov in rotiinih forumi Je sledečega mnenja:
Egipčani so si hoteli zasigurati več-aost svojih grobov in Jih obvarovati «skrunjenja z ofenzivnimi sredstvi, katera so hm dajale na razpolago skrivnostne sile, ki so jih znali uporabljati Pri balzamiranju telesa so se vršili matični obredi, ki so obstojali v rotenju in polaganju amuletov na različne dele mrtveca, S tem se je v resnici konden-sdral nenadoma silen dinamizem na telesu mrtveca in okoli njega. Nespa-metnlk, ki Je prišel v dotiko s tem di-«andzmom, s temi silami, ki so nakopičene kot elektrika v akumulatorju, in ki so se nenadoma razširile ,ko se je odprla grobnica, je moral postati njih irtev,..
Nek drugi okultist Fidel Amy-Sage, idept mesijanske vede in magične umetnosti muzurgične godbe, pravi o
tem dogodku:
Rotenja in prokletstva, M so jih Izrekli egipčanski duhovniki v grobni-«ah, predno so jih zatvorili za večno, so obstojali predvsem v tem, da se «stvari »vortexi, enakovesja skrivnost-flih sil, do trenotka, ko vstopi kdor v grobnico in odpre vrata. S tem razdere to enakovesje, ki so ga ustvarili magični obredi pred hermetičnim zaprtjem groba. Sile, ki so bile ustvarjene s temi «bredi, so rabile gotovo točko za podlago. Ta Je bila fiksirana v egipčanskih grobovih z neštevilnimi predmeti, s katero so obdali mumijo in pa s mumijo samo. Tako se je ustvarilo nekako ravnovesje sil ki so se tu nagromadile In udarec s krampom, H je odprl grobnico Tutan-kamona, le nenadoma oprostil te sile, katere so potem pokazale svoj vpliv na onem, ki je vstopil
To je mnenje okultistov, med tem ko so teozofi v tej zadevi silno skep-
tični in pravijo, da se g tem Se more ničesar vedeti.
Ravno nasprotnega mnenja so pa spiritisti. Po njih mnenju se duša živih bitij utelešuje zaporedoma v drugih ži~ votinjah in sicer vedno v životinjah višje vrste. Duša faraona se je v času 4000 let, ki so pretekla od njegove smrti sem, že vnovič večkrat ute’esila in nima danes že zdavnaj več nobene zveze s svojim takratnim telesom. Vsi magični krogi skrivnostnih sil, ki so morda po njegovi tedanji smrti obdajali njegovo grobnico, so se že zdavnaj razblinili, ker to, kar je danes v grobnici, je samo mrtva materija, ki nima prav nobene zveze več s svetom duhov.
Egiptologi, to so učenjaki, ki se bavijo z raziskavanjem egiptovskih starin, razlagajo smrt lorda Carnarvona tudi na čisto naraven način. Marsikateri raziskovalec Egipta je že našel smrt pri svojem posla, bodisi da je padel v kako globoko jamo, bodisi da se je zadušil v podzemskih rovih. Njih smrt pa še nikdo ni smatral za posmrtno maščevanje prejšnih mumificiranih umrlih» Sicer pa iskanje egiptovskih mumij ni nova stvar. 2e v srednjem veku so služili praški, napravljeni iz njih, kot zdravilo zoper različne bolezni Bile so na glasu, da dajejo zdravje in življenje... Zakaj bi torej danes povzročale smrt?,..	.	...
„Harakiri" — japanski samomor.
»Harakiri« Je bil v prejšnjih časih pri Japoncih zelo priljubljen način samomora. Posluževali so se za posebno smrtni kandidati Iz boljših krogov. Za te je bil »harakiri« upeljan kot smrtna kazen, kar pa se le pozneje odpravilo. »Harakiri« Je služil japonskemu plemiču, da ie rešil svojo čast, ako se ni mogel nad svojim zasmehoval« cera maščevati In ako ;e hotel ubežati sramotni smrtni kazni »Harakiri« pa Je bila tud! častna smrtna kazen, ki Jo je izrekla vlada nad plemičem, ki se ni vedel dovoli dostojno. Izvršila se je v navzočnosti vladnih odposlancev In zelo svečano. Obsojenec si je z nožem, ki so mu ga svečano predali, sedeč na svileni blazini prerezal trebuh od leve strani proti desni, nakar mu je njegov sekundant» navadno njegov najboljši prijatelj, odsekal z mečem glavo,
»Harakiri* pa tudi danes še ni popolnoma opuščen. Pojavlja se še vedno, kadar umrje kak član vladarske hiše.
Ne smemo se torej čuditi, ako vsi listi a napetostjo pričakujejo, kdo bo njegova sedanja žrtev. Neka najvažnejša ameriška agentura je poslala na Japonsko svojega posebnega poročevalca, da jo o tem nemudoma obvesti. Dobil le obenem strog nalog, da mora prisostvovati temu svečanem» činu.
Življenje sorodnika japonskega vladarja namreč, ki se mudi v Parizu, je v nevarnosti. Njegova smrt bo stala življenje enega državljana velike države solnčnega vzhoda. Prerezati si bo moral trebuh I» nato spremljati pokojnika v nebesa.
»Escelsfor« spominja pri tem na sledeče dejstvo: ko je umri cesar Mutsu Hi to» prednik sedanjega vladarja, se je usmrtil slavni japonski general Nogi ia njegova soproga, S srebrnim bodalom sta $i prerezala trebuh jn nato vrat
To je napravil pod vplivom japonskega nazlranja» v znak spoštovanja napram umrlemu vladarju» Član plemiške družine is Samurai junak v rusko-japonski vojni, se je držal starih tradicij, ki ne dopuščajo, da bi poglavar te ugledne rodbine preživel svojega vrhovnega vladarja.
Sedaj vse pričakuje, kdo bo prihodnja žrtev, o kateri se ve samo toliko, da bo is vrst pokojnikovih prijateljev.
— Dober čas. Kolar Amenault Iz St. Elipha pri Loupl Je šel na kunce. Kar opazi visoko nad seboj ogromno kanjo. Sproži Ptica je . zadeta, vendar odleti naprej. Pri tem pa Izpusti iz krempljev neko stvar, ki pljuskne pred osuplega nemroda. Bil je prelesten karp, ki ga je miš&r poprej ujel v poplavljenem travniku. To se je zgodilo L aprila»
ZaniiftiwitL
Zenske In barve.
Duhovita francoska dama je svojecas-no na neki zabavi izrazila Balzacu svoje začudenje, da grofica D. nosi rdečo krep obleko. »To je popolnoma točno,« je odgovoril Balzac. »Poznati morama človešlco srce in potem sklepati, zakaj je grofica D. izbrala to kričavo barvo. Vsak značaj ali, če hočete, duh izbere sebi slično barvo. S precejšnjo gotovostjo lahko sklepate, da so dame, ki nosijo oranžne, granatne, rumene in rumenozelenkaste obleke, trmasta In prepirljiva bitja. Ne zaupajte tistim, ki nosijo rumene klobuke, niti tistim, ki ljubijo violetno barvo, posebno pa se izogibajte ženskam s črnimi oblekami. Poslednje vrste barva je barva kabalistov, ki ljubijo za-' prte, nepristopne misli. Belo je barva značajev, ki niso značaji Ženske z belimi oblekami so skoraj brez izjeme koketne. Spomnite se, kaj so pripovedovali o kraljici Jo-zefini, o madaml Tallien, o gospe} de Rč-eamier? In vse tri so navadno nosile bele obleke.
Ženske, ljubeče rožasto barvo, so ži-; vahne, duhovite in zelo ljubeznjive; so ve-: sele In dostopne ter nimajo v sebi tiste vodate trme, lastne ženskam s temnimi oblekami,
j Nebesnomodno je barva Izvoljenih, lepih gospa. Nebesnomodro ugaja mnogim in se prilega vsaki starosti Ženske, ljubeče to barvo, so navadno nežne in zamišljene; dokler so mlade, so nedolžne, v starejši dob! pa črtijo moralične slabosti
Bisernosiva barva Je barva žalostnih in nesrečnih žensk. Ta barva ugaja trpečim i dušam, za katere so živahne barve Izgubile svoj pomen, vendar pa le njih čud prenež» j na in duh presvež, da bi se od glave do j nog oblekle v črnino, V sivi barvi najdejo j prehod k nebesnomodrl
Lila obleke nosijo ženske, ki so bile enkrat mlade, toda niso več ali pa ostanejo vedno. Ta barva je penzija žensk» umikajočih se po velikih uspehih. Mati naj nosi klobuk take barve ob poroki svoje hčere in štiridesetletna dama pri obiskih.«
S tem je Balzac povedal svoje nazore. Ako so ti merodajni tudi za današnje naše ženstvo, naj presodijo drugi Pri tern pa naj upoštevajo okolnost, da včasi nt bila barva predmet mode, kakor je dandanes,
Zakonska llubef.au In učene ženske.
Angleži so zopet načeli vprašanje, kateremu pa bodo le težko prišli do dna» ker ima za predmet — žensko. Tozadevno vprašanje ni novo, še manj pa bi smeli trditi, da ne bi bila njegova rešitev koristna.
: V svojem govoru je angleški dekan Ing Izrekel obžalovanje nad dejstvom, da se je od 12.667 dijakinj, ki so obiskovale oxford-sko univerzo, poročilo jedva 657 za zakonsko življenje razpoloženih mladenk. Raz-motrival je o vzrokih in prišel do zaključka, da je temu kriva univerzitetna izobrazba, vendar pa sam tega n! verjel, ker je iz lastne skušnje opazil, da študij Izraz obraza samo polepša. Končno je izrazil svoje mnenje, da bi bilo absurdno misliti da Imajo vse ostale tako trdo srce, da so sklenile obljubo večnega devištva.
Njegov govor je dal povod za obširno javno diskusija o tem vprašanju. Slišala so se mnenja, da je možno, da postanejo »uni-verzitetke* feministinje v slabem pomenu besede, to je, da pričnejo vsled študija moške podcenjevati. Ženski univerzitetni kolegiji naj bi bili nekaka mera za čudno na-ziranje, o katerem se je dozdevalo, da je zginilo in katero so prej nazivali »bas bleu«. Z univerz naj izhajajo bitja tretjega spola, neobčutljiva za vsako sentimentalnost, polna zahtev, učena in dolgočasna. Za »univerzitetke« pa se je postavila lady Cynthia Mosley, hčerka lorda Curzo-ca, ministra za zunanje zadeve. To je bilo res, pravi ona, toda to je bilo pred petindvajsetimi leti Tedaj se je smatrala večina dijakinj in sicer radi predsodkov tedanjega sveta, kot »bas bleu«, kar so često tudi bile, kar pa so vedno postale. Bile so ženske» k! niso Imele zakonskega čuta in $o se rad! tega vrgle v intranslgentni feminizem. Šle so na univerzo» da si vstvarljo neodvisen življenjski položaj, pri tem pa so se navzele moškega značaja, ne samo v obleki ampak tudi v svoji notranjosti Nosile niso modrih nogavic (t. j. »bas	odtod ta I
paziv), pač pa moški ovratnik in čevlje.	I
Toda x moškim ovratnikom in z moški- | mi čevlji, je zginil tudi tip moških žen. Da- | j nes so le redki taki zanemarjeni značaji, I
ki jih je moški svet zasmehov:;! in ki so se naslajali nad zaprašenimi notesi, z naočnikom na nosu. Moderna dijakinja je ljubka, kakor so vse druge njene tovarišice, ki ne posečajo univerz. Kakor te, je tudi ena privlačno bitje, polno življenja, zdrava, zapeljiva in lepo oblečena. Ce si nadene pri univerzitetnih obredih togo in štirioglato čepico, nas to nikakor ne odbi'a» ampak celo privlačuje. S svojimi tovariši jo najdeš pri sportu in s njimi vred pri dijaških norostih.
Listi so Šesto poročali o raznih nočnih doživljajih v OzJordu in Cambridge; dijakinje, ki so se vrnile pozno v noč v svoj kolegij, so našle vrtne ograje zaprte, pa se niso nič vznemirile. Z dijaškim humorjem so jih s pomočjo svojih tovarišev, ki so jih do doma spremili, preplezale in šle mirno spat Teda tudi brez skakanja čez ograje, se dijakinje lahko udeležujejo nočnih zabav, posečajo plese in gledališče.
Na kratko, moderna dijakinja ni samo prava in normalna ženska, ampak ima kot nameček, samozavest, ki ji pomaga v mnogih življenjskih položajih. Ona je idealna življenjska tovarišica, žena, v kateri se združuje modrost z ljubeznijo.
Toda dijakinja, ki je odšla z univerze s »prav dobrini« iz zgodovine, ki ni grda in je mlada, ki tudi ne skriva, da se Ji moški dopadejo, ravno ta skuša najti sebi primernega moža. Tu je torej treba iskati pravi vzrok, da se jih toliko ne omoži. Bolj popolna vzgoja in izobrazba jo silita» da išče moškega s posebnimi sposobnostmi, ki jih je zelo težko najti Morda jo pride snubit deset kandidatov, ki jih pred par leti gotovo ne bi odklonila.
Končno je precej moških, ki imalo vse predpogoje, da bi osrečili kako univerzi-tetko, toda moški ne zaupa razviti ženski mentaliteti. Moški se čuti bolj srečnega, ako poroči žensko, katero nadkriljuje s svojim razumom. Kar ga na svetu interesira, najde Izven doma; v domu in soprogi pa išče samo mir. Toda tudi izobražena ženska mora stremeti za istotakim možem, kajti tudi ona se zaveda, da je njeno torišče dom. Potrebuje torej moža, ki bo dajal njeni izobrazbi razen tega dejstvo, da imajo moški veliko Izbero med lepimi dekleti-nedijaki-njami te da se na podlagi prej rečenega» odločijo za te. Moški pač stremi za tem, da Ženska čuti njegovo varstvo.
Morda Smä lady te njena univerzitetka s »prav dobrim redom« te zgodovine prav» toda to ničesar ne spremeni na dejstvu, da ostane večina »učenih« žensk neporočena. Dozdeva pa se, da je Lady pozabila na en moment, ki tudi moške odbija te ki ga mi Slovenci pri »bas bleu« nazivljamo »domišljavost«.
— Sara Bernhardt Nedosežna gluma« čica počiva v prosluli rakvi te roževca, pa brez svinčene krste. Neki prijatelj slavne tragedke, ki je hlepel vedno po Izvirnosti ji je predlagal, da. bi ji poslal za novoletno darilo — rakev. Šaljiva gospa je privolila v mrtvaški predlog. Čez nekaj dni pride te hiše, ki izdeluje pogrebne zaboje, uradnica mero jemat. Videč, da uradnica beleži prevelike številke, jo umetnica opomni na to. — »Oospa še lahko zraste in se zredi,« ji odvrne sobesednica. Po nekoliko dneh priteče hišnik ves preplašen ta naznani Bem» hardtovi, da so prinesli »la bičre« (rakev ali pa pivo; Bahre te Bier!) »Naj se shm« ni v Weil«, odvrne Sara» misleč na pivo. Ko se je nesporazum razjasnil, so krsto namestili v artistkino sobo, kjer Je ležala nfena sestra» bolna na sapniku. Sitna bolnica je hotela, da bi Sara spala z njo. — Zdravnik pa se je odločno uprl. Ker je bilo v stanici premalo prostora za drugo posteljo, Je svetovno znana igralka nekaj noči ležala kar v krsti, ne da bi bilo to motilo katero izmed sester. To zgodbo je Bern-hardtova pravila sama 1. 1891 na parniku Monowai, sred! Tihega oceaua, med San Frančiškom in Sidneyera.
— Raj razporočebcev. — Mehikanskl konzulati v Združenih državah so dobili od svoje vlade obvestilo, da se smejo vsi tujci v Mehiki zakonsko ločiti, če so bivali mesec dni v tej deželi Če se strinjata oba zakonca, stane obred 15 dolarjev; ako se ena stranka protivi, se plača 125 dolarjev. Moški se lahko takoj na novo oženijo; ženskam pa se dovoli nova možitev stoprav čez 30 dni. Kako je to dolgo!
*— »April« V Marsilji je neki duhovnik objavil plačan mrtvaški oglas, da je blago dušo izdihnil ugleden trgovski posredovalec. Na njegov dom so bili sklicani radi pogreba številni prijatelji Mešetarju se je za malo zdelo in toži
Šah.
PARTIJA ŽT. 2
Igrana r 3. kolu jugoslov- šah. tundrja J Celju, dne 17. avgusta 1921.
	Beli: VukoviC	Črni	; prof. Fsrjaa
1.	d*	L	««
2. 3.	š-c	2. 3,	k
4.		4.	Lb,
5.	Lds	5.	b.
6.	Ld*	6.	Lb,
7.		7.	Sc,
8.		a	0-9
9.	0-0	9.	De*
10.	a*	10,	k0«
11.	b.	11.	De,
12.	«5	IZ	pe,
13.	Db,	IX	Sd,
14.	t-L	14	Kh,
15.	Le»	15.	Sf,	no,:
16.	e8	16.	Th»
17.	cb	17.	cb
ia	If,	ia	Tc»
19.	Id»	19.	4
20.	TaCj	20.	Sd,
21.	LSa	21.	
22.	La,j	22.	Kg.
23,	Lf, s»	23.	Lf«
24	ed	24	ed
25.	$4 «s	25,	k0*
26.	D 4 = +	26.	R.6*
27.	Lc4	27,	
28.	Dd,	28.	Tc,
29. 30.	Df, = -f 7e, «s»	29. 30.	1
31,	Te.	31.	SbT
32.	d-.	3Z	Sd,
33,	Tc«	34	Kft
34	Sd,	34	Ke,
35,	Te, +	34	Kf.
36, 37.	Se, Tc,	36. 37,	Sf, Ld, 4*
sa	Sdt =	34	se vda...
	(t uro 27 sek.)	d	uro 24 sek)
Tropotezke:
Naloga št. 3. (M. Havel) Beli: Ke», Df* li*. kmet: g»
Črni: Kgä.
Naloga It 4. (W. A. Shinkmenn) Beli: Kh„ Th, in e.
Črniš Kg*,
ŠAHOVSKI AFORIZMI
1.	Edina skupnost šahista te kvartač* je v — strahu pred kibicem.
2.	Šahist je nenavaden človek; neljub» mu je, ako mu kdo preveč olajša dela
3.	Šahist meri vrednost Izvojevan» zmage po ostrosti boja.
4.	Sah je imenitnost, W naj bi se k igraje naučilo.
5.	Šah in njegovi prijatelj! se sezoa» njajo prepogosto le »en-passant«.
6.	V šahovski Igri je vsak kmetiče» »oficirski — aspirant«.
7.	Kdor »ga« močno potegne v gosttt« al potegne v šahSvskem lokalu zek> slab«.
8.	Ko je kmet na šah, deski dosegel vk šek svojega težkega dela. še izdaleka M kaže, da bi se podal v zasluženi pokoj,
9.	Kršitev zvestobe v ljubezni — vsak. danjost, v šahu — nemočnost
Drobtine.
— Kostlščo Petit Therain. Pri Creflu y
Petit Theralnn (Francija) so nedavno zašle« dili jamo s številnimi razmetanimi okostji lire po vsem videzu za grobnico iz doji« glajenega kamena (neolitična epoha). To ]t razvidno iz tega, ker so ploče zakrival» vhod. Podobne špilje in votline so našli » okrajih Seine-et-Marne, Oise, Itd.
— Ponižana obala. Zadnji viharji so razkrili na obrežju Trez Malaquen prt Douarnenezu (t j. s u h i h r t b v breton« ščini) veliko množico panjev, menda hrastovih, ki so bili dolgo vrsto let zasuti * peskam te postali rdečkasti. Te dni je na» vikta odnesla peščeno plast. Znano je. d» se je tu kakor na mnogo drugih mestih bretonskega primorja uabrežtea znatno vdrl» tekom stoletij.
— Nenavaden hrust 34 letni Dunajčan Breitberg — poroča londonski zdravniški list L * n c e t je * svojimi zobmi razgri-zel jeklene te železne verižice, debele poi j centimetra. Zvil je v krog in nato v spiralo 4 cm debele železne paličice, rabeč svoje čekane kot klešče; nadalje je na mah z gok» pestjo zabil v 2,5 cm debelo desko žebelj, kateremu je poprej odgrznü glavico; končno 3® * svojim tilnikom upognil tirnico (ko» tajnico), široko 10 ta visoko 6 cm.
iRriselile so s« marveč obilnejše enovrst-m skupine^ 2, to pa se je zgodilo po kopnem, saj potomci prvotnih izseljencev niso poznali plovstva, rabili niso ne mla ne Jadra.,. Torej po kateri poti $» dospeli v novo domovino?
Zemlja, kakor vemo, je prešla skozi razne razdvojne stopnje, ki so vplivale na obliko in obseg celin kakor morij, živalstva kakor rastlinstva. Geologija ia paleontologija sta zabeležili znake teh premen, katerih zadnje so se vršile v pleistocenu, ki se sklada s prvimi časi kvaternarae dobe, t. j. tik pred sedanjo našo.
Glede zadevnih potov se omenjajo: Behringova ožina, zemlja, ki Je združevala Alasko z Aleuti in s Kamčatko, kak severni atlantski kontinent obsegajoč Groenlandijo in Labrador, drugo atlantsko celino med Sredozemskim morjem in Antilji, spojilo med Afriko in Južno Ameriko, avstralopacifična suha zemlja, indo-afriški kontinent Imenovan Lemu-rija, končno antarktična celina.
Ta seznam kaže, kako zelo je moderna veda prepričana, da je bilo več kopnih zvez med novim in starim svetom, Take prehode dokazujejo geološka, biološka in paleontološka opazovanja, ki so rodila mlado, zanimivo znanost: živalsko ia rastlinsko geografijo. Dvomiti se ne dä o njih, zgolj o starosti In legi so mnenja različna. Vsi pa se strinjajo v tem, da so dolgo trpeli ter da so se postopoma stvorili pa Izginili: torej fll mogoče povedati doklej so bili pozabljivi Večina so starejši nego člo-
večki rod, ki potemtakem ni mogel uporabiti vseh. Vendar je verjetno, da se Je žolto azijsko pleme selijo enkrat ali večkrat po severovzhodu iztočne pohite ali pa groeniandski ožini na severozapadu.
Ce sodimo po starinoslovskih ostankih, ki so jih zapustili, in po njih jezikih, ki so se baš tvorili, so bili prvi azijski uskok! še v kameniti dobi in so se morali odtrgati od zaostalih ljudstev, ki so se bila iz nam neznanih vzrokov zatekla v severne krajine.
V Ameriki so izselniki tvorili dva velika toka; zapadnega, ki se je razcepil na dvoje: Mound Builderji in Naimati!, iz kojih so izšli Tolteki, Azteki, Maje in drugi rodovi na bregovih Tihega oceana; druga struja se je takisto razdvojila v Eskime, jasno določene, ter plemena ob pobočju Atlantika, katerih sledove je teže spoznati
Ker so bili prepuščeni sami sebi In se niso mogli križati z drugimi plemeni, so potomci prvih Stanovnikov Novega sveta navzlic sekundarnim izpremem-bam, nastalim spričo novega osredja ter okolja, ohranili osnovne telesne znake prvotnega narodnostnega vzorca in tvorijo še danes tam, kjer so se mogli odtegniti tujemu gospostvu, izumirajočo panogo, ki Je najčistejša in naj-sorodnejša začetni azijski žolti pasmi.
Zatorej smemo sklepati, ugotavlja pokojni Vignaud. da razen svojega izvora Indijanci Novega sveta ne dolgujejo ničesar Staremu, ki jih je spoznal samo za to, da jih je ugonobü.
Areh Trtnik.
I Haprecški In nažrti
v sražnem premetu.
Letalska tehnika je v zadnih letih zares presenetljivo napredovala. Ls spominjajmo se nazaj, na Sete 1908, Ko se je posrečil prvi verificirani polet. — Pogoj je bil, leteti od izhodišča 500 m, nato leteti med dvema drogoma, s® obrnit! in vrniti k izhodišču. Preleteti is 1 bilo približno 1 km vse skupaj in sicer tako visoko, da se kolesa letala niso dotikala zemlje. Za ta polet je bila razpisana visoka nagrada.
Ko je izbruhnila volna, Je letalstvo že zelo napredovalo. Aeroplani g večjo posadko so že preleteli PO več 100 km brez prekinjenja in so dosegli višino do 5000 m. Že takrat so delali razni Iznajditelji na takozvnih veleletalih ali veic-aeroplanih. Od teh mož moramo posebno omeniti Rusa Sakorskija, ki je hotel zgraditi aeroplan, ki bi letel iz Evrope v Ameriko. Njegove sanje pa so se uresničile šele nekaj let pozneje.
Potem pa je prišla svetovna vojna s svojimi grozotami. Dan na dan smo čitali o zračnih bojih, o bombnih napadih itd. Ta letala niso bili več oni šibki predvojni stvori Iz bambusa, platna in žic, ki so se pri najmanjši nerodni kretnji prekucnili, ampak so bile silne mase železa in jekla železne ladje. Samo krmilo takega orjaka je bilo toliko, kakor letalo od 19141 Da se pa Je mogel tak orjak premikati ie moral imeti tudi primerno močne stroje za pogon zračnega riisks*	KcfeseKdlaal «e
J Imeli samo po en vijak, pa tudi po d^a j ali tri, katere je gonila vsakega pose*.«-' ena motorna naprava, od ostalih neodvisna. Skupna moč teh motorjev jte često presegala 1090 HP (konjskih sil). Taka letala so mogla prevažati še razve« opreme (bencin, olje, pomožni aparati, strojnice, moštvo) še okroglo 5000 kg bomb ali drugega blaga te teže.
Takoj po vojni so uredili po raznih državah letalske pošte, ki obstojajo deloma še sedaj, deloma pa jih na nov®
S ustanavljajo. Kar je bilo med vojsko pošt te vrste, so bile večinoma ie za vojaško uporabo, le redkokdaj tud! odprte za javni promet in so le kratek ča# delovale. Pa ne samo pošte, ampak tudi osebni promet se vrši potom aeropla-nov. Taka letala imajo v notranjščini kabino, podobno kupejem na železnici, v kateri se ravnotako mehko sedi kakor v kakem salonu. Tehniki pravijo, da je že danes pri primerni razdalji promet z aeroplanom cenejši od avtomobila. Seveda bi morala biti varnost še nekoliko večja. Kajti, če tudi pri eventu-elni nesreči ne upoštevamo osebnih, oz. človeških žrtev, je vendar uničeno letalo, vredno več milijonov. Sicer pa se je število nesreč že znatno znižalo.
Prvi je letel preko Atlantskega oceana amerikanski pilot, letalski poročnik A. C. Read s pomorskim letalom N. C. 4. v treh etapah. Dne 17. maja 1918. se je dvignil ob 23 uri 6 minut v St. Johns na Novi Fundlandiji y zrak in preletel v 15 urah in 1® minutah razdaljo 1930 km oteka Haiti v skupini Azorov. Odtod k
letel do 300 km oddaljenega otoka Ponte Delgade, kjer so ga neugodne razmere prisilile obstati Po prekinjenja vožnje se je zopet dvignil 27, maja oh 9 uri 20 minua in nadaljeval vožnjo. Po 11 urnem bivanju v zraku je srečno dospel v Lassabon, ki je od zadaje postaje odddaljena 1150 km.
Vendar pa je od prvega posrečenega poleta preko Oceana do praktičnega prometa še dolga pot! Po mnenju strokovnjakov (opozarjam, da so to samo hipoteze), bi se vršil menda polet takole; vsem je znano, da postaja zrak vedno redkejši, čim višje pridemo. V višini približno 15.000 m bi lahko 7000 km (Evropa—Amerika) preleteli v približno 13 urah. Sedaj pa nastopi to neprijetno dejstvo, da je v višini 15.000 m zelo mrzlo in je radi tega treba obvarovati letalo in moštvo pred mrazom najmanj 50 stopinj Celzija; drugič vsebuje zrak v tej višini zelo malo kisika, tako da je treba tega vzeti s seboj. Tretjič pa potrebuje motor vedno atmosferičnega zraka pod normalnim pritiskom, katerega pa seveda tam zgoraj ni Končno pa dela zračni vijak v taki višini silne težave. Kajti vijak, ki je prirejen za normalni pritisk, ni več pripraven za velike višine in obratno. In to Je menda do-sedaj glavna ovira za dviganje v velike višine, kajti prve tri dandanes že lahko odstranimo.
Sicer pa je upati, da se bo dala naj® tedi za to točko ugodna rešitev In d» bomo lahko kmalu doživeli praktičen Promet »reke ocean»