251. številka Ljubljana, v četrtek 2. novembra. XV. leto, 1882 Izhaja vsak dan ivHier, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol letajo gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa Be po 10 kr. za mesce, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-\rste po 6 kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po & kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniBtvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hisi „Gledališka Btolba". D pravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Nemškutarjev onemoglost. Še pred dvema leti pisali so naši politični sovražniki v dunajski list oholosti in škodoželjnosti napol i k.'m Članek pod naslovom „Der Niedergang der slovenischen Bewegung", pred nekoliko meseci äe nosili so ponosno po konci glave in domišljali si brezkrajno gospodstvo nad nami, nazivljajoč nas „inferiore Ra<;e", sedaj pa, v razmerno kratkem času, je vsa nemška in nemškutarska glorija pri kraji, sedaj se niti ne upajo postaviti svojega kandidata za predstoječo volitev v ljubljanskem mestu, sedaj vzeli so v tresoče roke popotni les, kateremu se sicer pravi pasivni upor. Nemškutarska stranka se sploh nij odlikovala po dobrih lastnostih, a da ima tako malo vztrajnosti, da se je tako brzo polasti strah in obupnost, tega bi vender ne bili pričakovali. Vidno je sedaj, da je bifa. nemškutarska stranka le tako dolgo hrabra in pogumua, dokler je imela pod krilom vlade varno zavetje, vsigdar gotovo zaštito in vsakovrstno po-tuho, dokler so Auerspergi, Bachi in Widmanni imeli vrhovno vodstvo nad nemškutarjev vojnimi četami, dokler je vladni aparat pritiskal na vse kriplje in bil tako rekoč pripravno orodje v rokah fakcij ozne opozicije. Ko se je sedaj časa kolo malo zasukalo v drugo stran, uže malodušno tarnajo, da od sedanje vlade nij pričakovati niti objektivnosti niti nepristranosti, z drugimi besedami: brez vladne podpore je nemškutarska stranka v Ljubljani — prazen nič. To je pa tudi popolnem naravno. Stranka, ki nijma podpore v ogromnej večini prebivalstva, katera se v vsacem vprašanji stavi v protislovje s prebivalci, se rekrutira le po odpadnikih in došlih tujcih, katerej godi vsako še tako podlo sredstvo v dosego svojega smotra, taka stranka mora prej ali slej odstopiti s političnega pozorišča. Manjka jej naravne podlage, zaslombo v narodu in podobna je vojskovodji brez vojakov. Tak vojskovodja primoran je gledati, kako nasprotnik zaseda pozicijo za pozicijo, kako sovražne čete prodirajo neprenehoma daljo proti njemu, ki si je za svoje gaslo izbral „pasivni upor". „Pasivni upor", besedi nesrečnega spomina za nas Slovence, bodeta v bodoče oojni klic naših nasprotnikov. Kakor smo mi nekdaj brez vse izvirnosti, brez uvažanja razmer posnemali Čehe in pasivnega upora poprijeli se kot orožja, tako posnema sedaj nemška in nemškutarska stranka nas. Bodi jej tolik vspeh, kakeršen bil je naš, ko smo se še »upirali pasivno"! Zamenjali smo tedaj uloge na političnem to rišči in ta zamemba je tem veselejša, ker pomeni zmaga resnice in piavice nad krivico in podlostjo, in ker naši nasprotniki javno pripoznavajo svojo onemoglost v isti hip, ko v Celji vihrajo črno-rudeče-zlate zastave, ko se ob Savinji za demonstracijo zlorabi slavno ime cesarja Jožefa II. Deležniki demonstracije v Celji so mej slavnostnim hrupom menda preslišali onemoglost nemčurstva v Ljubljani, sedaj pa jim bode tem močneje donela na uho in počasi se bode marsikomu urinila misel, da samo črno-rudeče-zlate zastave še nikakor nijso poroštvo proti propadu, in da se tudi steber, ki se stavi v Celji za „most proti Adriji", utegne omajati. „Pasivni uporu naših nasprotnikov smatramo mi kot njihovo politično oporoko, ker, živo spomin-jaje se svoje pasivnosti in njenih nikakor veselih posledic, bodemo neprestano skrbeli in prizadevali si, da se tako stanje ne povrne več in da se vsi zli nasledki „pasivnega upora" temeljito in sistematično odpravijo. Politični razgled. ftoiranjh r<><>-tfoviul ustanoviti obhoden vojašk oddelek iz prostovoljcev bosenskih vojakov in žandarmov, HOO mož, ki bodo imeli nalog stikati po deželi in iztrebiti jo čet nezadovoljnežev vsake vrste. Razen tega postavile se bodo zidane stražnice (kule) od Krivošij LISTEK. Dvojna prikazen. (Ruski spisal Vs. S. Solovjev, poslovenil Kmetov.) (Dalje.) — Vsaj naji, starček, vender ne preženeš in nama dovoliš, da si tukaj malo oddahneva? Pri teh besedah je Glibov, poiskavši po žepu, spustil v roko starčku nekoliko drobiža. Starček se nij branil, nasprotno, snel je kapo, se nama poklonil in koj izmenil svojo sumljivost na polno k nama doverje. — Gotovo, mila gospoda, sta se utrudila, oddahniti si! Samo kje vama bode tukaj oddihati, razun tukaj-le na stopnicah. On pokazal je na široke, uže po strani viseče stopnice terase. — Vsaj to je prekrasno, tukaj si odpočijeva. A ti, bi nama I i prinesel malo vodice, jako sva žejna. — Zakaj bi je ne prinesel — prinesem, mila gospoda! Da kaj vodice — nočeta-li kvaskuV Imam kvas,*) samo ne znam kako vama bode po vkusu? — Hvala ti za to, dragi, prinesi kvasu. Starček je šel, midva sedla sva na stopnice. Kmalu vrnil se je z vrčem kvasu in dvema tolstima kozarcema. Kvas bil je izvrsten. Pila sva ga in hvalila napravljaje s tem vidno veselje starčku. On sedel je k nama. Njegov zgrbančeni, dobrodušni obraz se je smehljal. Gladil si je svojo sivo redko bradico in počasi zmajeval z glavo. — Eb, če pogledam na vaji, gospoda, to je mladost! Noge zdrave, kar vedno se sprehajaj in lepo pohajaj. Tudi jaz pohajal sem nekdaj tako v vasi z gospodom. Gospod naš ljubil je strašno lov. Če je le lep jesenski dan — takoj v gozd in mene vzame s seboj. Nu, a sedaj ne moreš več — leto za letom postajajo ti noge slabejše. — Ali ti sam tukaj živiš, starina? — Ne; živim se starko. Moja stara še živi, a *) Kiselkasta pijača iz ržene moke in ječmena. i je slabotna, še veliko bolj ko jaz. Hčerka mi jo I tudi ravno letos ovdovela in je z dvema otrokoma sedaj pri nama. — Kaj pa si tukaj — stražnik ? — Stražnik, gospoda moja, a stražiti nimam ničesar. Kmalu jela se bode podirati tudi hiša. — Čigava pa je ta hiša? Starček pogledal je z začudenjem na naji. — Čigava je ta hiša — ali ničesar ne vesta ? — Ničesar. — Da, vidva sta, kakor vidim, tujca? — Ne, sva Moskvičana. — Nu, tedaj sta nemara slišala — to je hiša gospod Lukarjevih. — Nijsva slišala ! — Čudno! Zato sta tudi zašla semkaj, kajti Moskvičani, koji znajo, ogibajo se te hiše ne le po noči, ampak tudi po dnevi. — Kako to V — Uže tako! in starček je umolknil. — Povedi nama, dragi, ali je v tej hiši morda kaj strašnega? Nu povedi, stori ljubav, midva te ob črnogorskej meji do sandžaka v presledku jednega kilometra, vsaka prostorna za 20 do 25 mož. Te straže bodo imele zabranjevati prehod čet iz Črne-gore. VnaiUe države. Srbsko ministerstvo je dalo kralju svojo odstavko. Kralj želi spojiti liberalce z naprednjaško stranko, tako se je izrazil k Rističu. Dotične določbe pričakujejo se v kratkem. Vsled sklepa parižklh patronov, da se bodo zaprle vse mizarske delavnice, nastali so nemiri v okraji St. Antoine. Na vogalih uličnih nabiti so bili rudeČi plakati, napereni proti gospodarjem, „ki hote delavce pustiti lakote umreti." Če postane v resnici 40.000 mizarjev brez zaslužka, nij nemogoče, da se zgode hude prekucije in nemiri, ker bodo anarhisti gotovo uporabili to za nje ugodno priliko za svoja rovanja. Pisma brez podpisov pošiljajo se mnogoštevilno na borzo, javne zavode in denarne ljudi. Oficijelno porodilo 26. oktobra dogodivših se volitev v pruski deželni zbor ima naslednje po datke o številu posameznih strank. Voljenih je 131 konservativcev, 53 prostih konservativcev, 100 iz središča, 70 narodni« Mberalnib, 21 secesijonistov, 37 naprednjakov, 18 Poljakov, 2 Danca in 1 demokrat. — „Kuryer Poznanski", govoreč o volilnih izidih velike Vojvodine Poznanske, pravi, da so dobili poljski kandidati 3161, nemški pa 2821 glasov. Pri predzadnjih volitvah I. 1879 imeli so Poljaki 257 glasov menj, Nemci pa 340 glasov več: nego sedoj. Kljubu temu izgubili so Poljaki na Poznanskem jeden mandat. Iz 29 poslancev poznanskih je sedaj 14 Poljakov in 15 Nemcev; na zahodnem Pruskem voljeni so 4 Poljaki. Sedaj ima torej poljska frakcija 18 poslan cev proti 19 z 1. 1879 in 15 z leta 1876. Dop 181. Iz Ptuja 29. oktobra. [Izv. dop.] ^Službeni oziri".) Jedva pregnal je štajerski deželni šolski svet g. prof. Žitka mej Nemce, in danes imamo zopet zabeležiti drugo premeščenje. Deželni Šolski svet je za pravo spoznal, da prestavi na tu-kajšnjej mestnej šoli nameščenega učitelja L. Arn-harta na Gorenje Štajersko. Dostaviti imamo, da se na tukajšnjej mestnej šoli proti vsem pedagogičnim načelom poučujejo vsi predmeti le v nemščini, in da se slovenščina še celo neobligatno ne poučuje. Nas tudi prav malo briga, se li slovenščina na tej šoli poučuje ali ne, kajti mi ne trpimo s tem nika-koršne škode, a to bi moralo krajnemu šolskemu svetu znano biti, da je slovenščina postali zelo potrebna. Tudi nam je omeniti, da g. Arnhart nij Slovenec, temveč rodom kakor tudi po mišljenji Nemec. Kje toraj imamo iskati „službenih ozirov" premeščenja tega moža? G. Arnhart nakopal si je naših neinčurjev (kajti pravih Nemcev je pri nas jako malo) jpzo s tem, da je v letošnjej učiteljskej konferenci predlagal to, kar je za učene pedagoge uže davno postava, namreč da se ima tleča poučevati najprvo v materinščini, ter da nij pri volitvah volil tistih kandidatov, katere je postavljala neračur-sko-liberalna stranka. Mi ne vemo, je li premeščenemu vstreženo, da gre mej svoj narod, a to vemo, da on nij premeščen iz „službenih ozirov", da so ti oziri ničevi toliko časa, dokler na navedenej šoli slovenščina nijma najmanjšega mesta. Dalje pa je tudi obče znano, da so naši nemčurji za premeščenje tega učitelja jedino ubog tega prosili, ker je stavil omenjeni predlog. „ Nemški" naši možje manejo si roke ter si mislijo „zwei sind schon kalt gestellt", drugi pa še pridejo. Da, žalostno je tako stanje in kaj bi ne bilo, vsaj živimo za časa — preganjanja. Dobro nam je znano, da ima štajerski deželni šolski svet pravico premeščevati vsacega učitelja, kateri vleče iz deželnega fonda, pa vse ima svoje meje in kjer se tako očividno kaže zloba, ali vsaj jako slabo prikriva pod izrazom »službenih ozirov", se še tako hladnokrven človek čuti vznemirjenega. Vznemirjene se čutimo tudi mi Slovenci, kajti tud' mi Slovenci Spodnjega Štajerskega plačujemo lepo svoto v deželni fond, iz katerega imajo pa Gornji Štajerci mnogo več haska nego mi, ker je znano, da deželni zbor štajerski „za Slovence nijma nista". Bodo li taka prestavljanja „aus Dienstesrücksichten" trajala še dolgo? tako povprašuje prijatelj prijatelja Slovenca. Da, bati se je, kajti nemški deželni odbor in šolski svet, hodita svoj pot in storita, kar jima ljubo in drago. V tem slučaji se ve da ne gre za osobo, ampak jedino le z\ princip, a ta Nemec bil je od nemčurjev isto tako sovražen, kakor nas Slovencev kdo, ker jim za resnico in pravico nij mari. ■z Ptuja 31. okt. [Izv. dop.] Naš okrajni glavar g. pl. Premerstein spada k fakcijozni opoziciji; razumljivo tedaj je, da ima pri deželnem namestniku štajerskem izdatno zaslombo. Neravni nasledek tega je, da podpira fakcijozno opozicijo, kadarkoli mu je le prilika dana. Ptujski okrajni zastop je bil do sedaj po večini naroden; pred kratkim sta vender dva Člana is okraja odšlp; — gosp. prof. Žitek je moral v Ljubno, ker g. pl. Premerstein in okrajni šolski nadzornik g. Ranner nijsta prej mirovala, dokler ga nista spravila iz okraja in s tem neposredno iz okrajnega šolskega sveta; gosp. Kocuvan-a, župnika pri sv. Vrbani pa so tamošnji nemškutarji Mar:nič-i in Simonič-i pri škofijstvu tako dolgo črnili, da si je prosil dalje. Od navzočnosti teh dveh članov pa je odvisna v glavni seji večina. Skrb okrajnega glavarja tedaj mora biti, paziti na to, da se ta dva člana glavnih skupščin več ne udeležita. To skrb okrajni glavar vestno izpolnuje. Včeraj bila je glavna skupščina napovedana. Uže ob osmih zjutraj priletel je g. okrajni glavar v pisarno okrajnega zastopa, in druzega nič nij imel povedati, kakor to, da je g. načelniku okrajnega zastopa ostro naroči), da se omenjena dva člana glavne skupščine ne sineta več udeležiti, ker sta odšla iz okraja. Seja vender nij bila sklepčna, ker zaradi povodnje člani nijso prišli v potrebnem Številu in okrajni glavar si je za fakcijozno opozicijo zaman brusil pete. ■z Imata na Tirolskem 28. okt. [Izv. dop.] Gotovo bode zanimalo vsacega Slovenca čuti, kako se spoštuje mej trdimi Nemci ravnopravnost avstrijskih narodov. Pred 14. dnevi je baje ukradel neki Goričan, Železnišk dninar, samo slov. jezika zmožen, svojemu drugu okolo 30 gld. — DotiČna sodnija si je pač preskrbela tolmača, kateri pa slovenskega jezika nij bil toliko zmožen, da bi bil zapisn.ke obtoženca in prič preložil v slovenščino in obrnila se je radi tega na podjetništvo arlberske železnice bratov Redlich in Berger s prošnjo, da jim preskrbi prestavo zapisnikov, dobro vedoč, da se pri tacih podjetniš-tvah vselej nahaja kedo, kateri zna dotični jezik. Da sem drage volje ustregel, se samo ob sebi razume, samo kako mi, nij znano, kajti slovenski ju-ridični izrazi mi pač nijso preveč na razpolaganje. Če pomislim pri kolikih sodnijah po Slovenskem se podpisujejo in odpošiljajo zapisniki še vedno v jedino zveličavni nemščini, je to pač prikazen, katero bi si dotični krogi smeli vzeti v izgled. In to nij jedini slučaj. Konštatujem, da mi je v teku jednega leta mojega bivanja v Gornji Inski dolini prigodilo se še dvakrat, da somerazneoblastnije poprosile v prestavo. Jedenkrat magistrat mesta Imsta, zarad hrvatskega dopisa necega dalmatinskega mesta, in jedenkrat okrajno glavarstvo v Imstu radi necega dopisa češkega mesta. Kako bi pač vikali in kričali v Gradci, ali poprej še celo v Ljubljani, ko bi prišel na magistrat kakov slovansk dopis! Fr. Tomšič, inženir. poslušava, se napijeva tvojega kvasu, oddahneva in greva domov; do mesta bode vsega dobro uro hoda tako, da se ravno še za svetlo vrneva. — Zakaj bi ne povedal! Samo jaz mislil sem, da je vama uže tako vse znano. No glej, kaka redkost, o Lukarjevskej hiši nijsta slišala! No, vidita, ona uže dvajset let tako stoji — gospoda nij bila ni jedenkrat tukaj. Hoteli so jo prodati, — nihče je ne kupi. In tudi jaz ušel bi od tukaj, če bi imel drugo službo, no kam mi je iti, česa naj iščem? Tukaj imam toplo hišico, svoj zelniček, kravico tudi — in tako živiva s starko. Res včasih, kakor smo tudi navajeni, postane človeku nekako teško, no, vse mine, Bog je usmiljen. Nu, se zna, da po noči ua to hišo še ne gledamo ne, a po dnevi ne tako, večkrat hodim po njej in prah brišem, — sem uže privajen. A prvi čas, priznavam, bilo mi je jako težko . . . Mi dva postala sva ne malo radovedna, a starček vlekel je kakor nalašč. — V Čem pa obstoji ta strah ? Kaj je tukaj tako strašnega? — Le počakajta, moja mila gospoda, povem vama vse po redu. Pred dvajsetimi leti ta hiša nij bila to, kakor danes. Vrt, — da se ga ne nagledaŠ. Živela je tukaj gospoda Lukarjeva, bila jih je velika družina in ljudje bogati. On sam 1>«1 je naj poprej častnik, a potem vzel je odpust, se ožeuil, prišel semkaj v to-le hišo in jel živeti sebi na slavo. Konj je v konjušnji cel tucat. Moskva blizu, otroci so odrasli, starša gospodičina se je uže zaročila, dečki izučili so se v zavodih. Samo jelo se je govoriti, da gospod mnogo igra na kvarte. Tudi meni bilo je to natanko znano, ker služil sem tedaj pri njem za kočijaža in sem marsikrat vso noč moral čakati ga pri klubu na prostem, kjer v zimskem času ves premrzneš. Če vam pride proti jutru ves bled, tako hud in zakriči „domov", tedaj koj tudi zapaziš, da je veliko zgubil. Jaroslavsko posestvo je prodal, Kalužsko je tudi prodal — in tako je šlo leto za letom vedno slabejše. Jedenkrat vrnil se je gospod popolnoma nase ne podoben. Gospa se je prestrašila, vsa se trese: „Kaj pa je s toboj!" A on kar zakriči na njo: — Stopajte proč, pustite me vsi! (Dalje priti. ■ Iz seje mestnega zbora ljubljanskega dne 27. oktobra 1882. (Konec.) Ravno ko je ura odbila šest, prisopiha Dež-man v dvorano. Takoj hiti dr. Schaffer k njemu in ga poučuje, kaj je sklenila narodna večina mestnega zbora v njegovej nenavzočnosti. Dežman žalostno odkimava. Odškodovati se pa skuša pri vseh prihodnjih točkah dnevnega reda, zato se pri vsakej stvari spušča v razgovor, brez da bi navel le koli-kaj bistvenega. Dr. Bleivveis vitez Tr sten iški poroča v imenu policijskega odseka o računih za zdravila mestnih ubogih v drugem kvartalu letošnjega leta. Poročevalec pravi, da se mestni zdravniki, posebno pa mestni fizik prav nič ne ozirajo na sklep mestnega zbora, da se imajo pri zapisovanji zdravil za mestne uboge ravnati po mi-nisterskem ukazu s 24. septembra 1866, kateri določuje, v kakšnej obliki se imajo zdravila zapisovati za uboge. Poročevalec tedaj v imenu policijskega odseka nasvetuje, da se mestnim zdravnikom še jedenkrat naznani sklep mestnega zbora, potem pa, ako se ne drže zapisovanja, odredjenega v ministerskem ukazu z dne 24. septembra 1866, naj se kaznujejo za vsak slučaj, prvikrat za 5 gold., drugikrat za 10 gold., tretjekrat in potem vsakokrat po 20 gold., kateri novci pripadejo revnemu zakladu. Konečno nasvetuje, da se potrdi račun. Dežman pravi, da bi sicer iz nnancijelnih uzro-kov pritrdil nasvetom, a da pa vender ne gre diplomirane zdravnike kar precej kaznovati, predno bo na sklepe mestnega zbora kaj odgovorili. Župan g. < I r a ss H 1 i opomni, da nijso mestni zdravniki do sedaj še nič oporekali proti njim došlim ukazom. Dr. M o še opomni, da je treba jako štediti. V seji 21. decembra 1. 1. dovolilo se je kot doklad mestne blagajnice za ubožno blagajnico za letošnjo leto 7541 gld. A ubožna blagajnica poročila je ravno sedaj magistratu, da ne bode zamogla letos izhajati s tO svoto in bode treba še 3000 gld. Jako čudno se res bere v izdatkih za revne, da se je izdalo za zdravila 1800 gld., za hrano pa 120O gld. Poročevalec dr. Bleivveis vitez Trs teniški pravi, da zdravila imajo ravno isti vspeh, ako se tudi ceneje zapišejo. To se godi po vseh bolnišnicah in tudi v tukaj šnjej deželni. Pri glasovanji se predlogi policijskega odseka vzprejmo, predlog Dežmanov pa se zavrže. Dr. Bleiweis vitez Trsteniški poroča o nasvetu županovem, naj se „Schlachthofgasse" imenuje .Mesarska cesta", kar bi bilo prikladneje. Dežman oporeka, češ, da se bodo ljudje motili. Predlog župana vzprejme se. Dr. Bleiweis vitez T r s t eni š k i poroča v imenu policijskega odseka o prošnji mesarja g. Ko pača zaradi gradnje tržne lope v Šolskem drevoredu. Poročevalec nasvetuje, naj se prošnja za sedaj ne usliši, ker bi se Kopaču napravili le nepotrebni stroški, ko bi moral svojo lopo itak kmalu podreti. To bi se pa gotovo zgodilo, kajti mesto bode kmalu samo zidalo tržne lope v šolskem drevoredu, in sicer v prijetnem slogu, ne predrago, da se bodo novci dobro obrestovali. Konečno nasvetuje, naj se mestnemu stavbenemu uradu naroči, da izdela načrt in proračun za tržne lope v šolskem drevoredu. Mestni odbornik Hribar želi, da bi se o tem posvetoval tudi finančni odsek, kajti kmalu bode treba investirati nekoliko novcev loterijskega posojila. Dežman se protivi predlogu policijskega odseka z jako smešnimi trditvami. Sedanji mesni trg v šolskem drevoredu Dežmanu jako dopada, ker se popoludne ne ve, da se je tu prodajalo dopoludne meso. Mesarjev in mesaric, ki so, pravi Dežman, „so rüstige und kräftige Naturen" in izgledajo „so blühend und strotzend", posebno ženske, to nič ne ženira, da po zimi na prostem zmrzujejo, nego to je še koristno za njih zdravje. (No, mesarji in mesarice naj se Dežmanu za njegovo prijateljstvo lepo zahvalijo.) Ako se napravijo tržne lope, takoj se ugne/.de podgane, in po mesu bode smrdelo in teško da bi hoteli mokarji, akoravuo bi jim prilične bile tržne lope, prodajati poleg mesarjev. Tedaj je on le zato, da se prošnja g. Kopača odbije. Mestni odbornik K u š a r misli, naj bi se danes ne sklepalo principijelno, mogoče je da, Ko kupi erar licejaluo poslopje, ne bode potreboval spodnjih prostorov, da je da v najem in se tam napravijo tržne lope. Mestni odbornik Hribar pravi, da je predlog tako umel, da se ne sklene danes principijelno zidanje tržnih lop, nego da se izroči stvar finančnemu in stavbenemu odseku v pretres. Loterijskega posojila premoženje se mora nekoliko investirati in če 86 ljudje sami oglašajo in žele tržnih lop, zakaj bi se ne uapravile. Poročevalec dr. Blei weis vitez Trste-ii i s k i omenja, da je zidanje tržnih lop uže staro vprašanje, kajti uže leta 1860. se je razpravljalo. Ljudje se zmirom oglašajo za tržne lope in tedaj je nepotreben vsak strah, da bi se lehko in dobro ne oddale. Čemu stvar izročati še stavbenemu in finančnemu odseku. Naj prvo naj izdela stavbeni urad načrt, potem se bode še le zamoglo sklepati. Zelo preobložen pa stavbeni urad sedaj nij. Gosp. Dežman je kaj lepo opisoval prijetnosti denašnjega trga; meni se pa ne zdi prav nič prijetno, ako morejo mesarji in kupovalci gaziti po leti blato, po zimi pa sneg. V obče pa stavbeni urad lahko izbere tudi drug prostor za tržne lope. Župan Grasselli opomni, da ima stavbeni urad sedaj s podrobnimi načrti za novo vojašnico mnogo posla. Pred 10. leti je neki inženir predložil načrt za tržne lope, a le ta se je izgubil in nij ga najti v arhivu. Pri glasovanji sklene se, da se izroči stvar stavbenemu in finančnemu odseku, prošnja g. Kopača se pa za sedaj ne usliši. Mestni odbornik dr. Drč naznani v imenu Šolskega odseka, da je namestu upokojenega mestnega učitelja Matevža Močnika bil imenovan učitelj Valentin Kumer s plačo 720 gld. Nastavili so se na mestnih ljudskih šolah trije pomožni učitelji, ka terim se po 400 gld. nakaže, katehetu g. Janezu Kilarju pa se dovoli za poučevanje vero nauk a na jednorazrednici na močvirji remuneracija 50 gld. Potem sklene se javna seja. Domače stvari. — (Včerajšnje obiskovanje grobov) bilo je zares ogromuo. Krasni jesenski dan spravil je vse prebivalstvo ljubljansko na noge, da je b;la na obeh straneh dunajske ceste nepretrgana gosta množica ljudij, na sv. Krištofa prostranem pokopališči pa prava gnječa, kajti obiskalo je pokopališče veliko tisoč ljudij. Grobovi bili so, kakor druga leta na vsakovrstne načine ozaljšani in z venci deloma preobloženi. V tej zadevi nastala *e v Ljubljani posebna obrtnija in priznavati se mora, da se leto za letom izdelujejo kra*neji venci, da je okus vedno fineji, napredek vedno znatneji, ugajajoč zahtevam občinstva. Pevski zbor Čitalnice pel je pri piramidi Sokolov štiri zbore. Da je bilo petje izborno, je ob sebi umevno. Grobovi pokojnih narodnjakov bili so tudi primerno okrašeni, veliko zanimanja vzbujal je novi spomenik rajnega dr. Bleiweisa-Trsteniskega, Jurčičev itd. — (Prvi javni Sokol s ki večer) v letošnji zimski sesiji bode prihodnjo nedeljo 5. nov. t. 1. v restavraciji ljubljanske Čitalnice. — Muzi-kalni del večera izvrševala bode slav vojaška godba pešpolka baron Kuhn št. 17. — Program priobčimo v jednem prihodnjih listov. — (Iz Ptuja) se nam piše: Poročano je bilo uže v Vašem cenjenem listu, da ima naša „Öitalnica" 5. t. m. ob 3 popoludne občni zbor. Odbor čitalnični pa je tudi sklenil, prirediti ta dan primerno veselico in sicer s sledečim vsporedom : 1. Nedvßd: „Pozdrav", zbor. 2. „L1 adieu" igra za glasovir in gosli. 3. Nedved: „Moja rožica" cvet -rospev. 4. Nedvöd: „Kranjska dežela" baiiton solo s spremljevanjem na glasoviru. ö. Kocijančič: „Dalles tukaj jutri t?«mJ, zbor. 6. Ples. Začetek točno ob 8 u i. K tej veselici uljudno vabi odbor. — (Stan mestnih odbornikov izvoljenih pri minulih volitvah v Rudolfo-vem.) Posestniki i obrtniki: gg. Dular Karol, Fi-pcher Karol, Kindl Venceslav in Skabrné Florijan; posestniki i trgovci: gg. Kastelic Fran mlajši, Kästelte Fran stareiši, Krajec Iv?»n, Panzar Adolf, Vr-tačič Anton; veMki posestnik i c. kr. poštar: gosp. T. Jelovšek vitez Fichtenau; uradnik i Častnik: g. Wagner Fran, c. kr. vodja pomožnih uradov v p. i c. kr. neaktivni brambovski stotivk; častnik: g. Kmetic Mihael, c. kr. stotnik v pok. ; zdravnik : g. dr. Böhm Ferdo; profesor: g. Poljanec Janko, c. tr. gimnazijski profesor; juristi: gg. Logar Janez, kr. nadsodnijski svetnik v pok., dr. Poznik Al ain, c. kr. notar, dr. Rozina Josip, odvetnik i dr. Škedl Janez, odvetnik. Mej temi je jeden (dr. Škedl) zagrizen nemčur, jeden (dr. Böhm) koncilijanten nasprotnik, jeden (Logar) še dozdaj nij politične barve pokazal. Ostali petnajsteri so odločni in zanesljivi narodnjaki. — (Društvo „Triglav"), zbirališče gra* šl«:h vseučiMščnikov slovenske nerodnosti, imelo je v soboto prvo svoje zborovanje, katerega se je ude ležilo nenavadno mnogo udov, kar je gotovo veselo znamenje. O „Triglavu" se je do sedaj sicer malo r.u'o i čitalo, za t i se mora pa vender priznati, da so njega udje vsa leta marljivo delovali. Pri zad njem zborovanji izbrani so bili v odbor sledeči go spodje: zr. predsednika J. Dečko, stud. jur. ; za njegovega namestnika stud. phil. V. Bežek; za tajnika stud. phil. M. Malovrh ; za blagajnika stud jur. J. Pucko; za knjižničarja stud. chem. F. Šuš taršič; odbornika sta gospoda stud. jur. A. Bezjak in stud. jur. F. Dominkuš. — Pri tem zborovanj se je tudi ukrenilo v 3. dan meseca decembra pri red » ti „Presirnovo svečanost" ter se zaradi tega do govoriti s tukajšnjo, lepo napredujočo slovensko Či tilnico. Mej gosti, ki so ta večer društvo s svojim prihodom počastili, treba posebej omeniti dičnega učenjaka in rodoljuba slovenskega, gosp. profesorja dr. G. Kreka, ki je ljubljenec slovenske akademi ške mladeži ter bil navdušeno vzprijet. — (Opatija i Volosko) ilustrirani s nje mačkimi naočali. Slučajno zapala nam v ruke nje mačka u Berlinu izlazeča novina zastupajuča željez ničke interese pod naslovom : „Zeitung des Vereines deutscher Eisenbahn-Verwaltungen^. U broju 24. od 27. marca 1881 na strani 350 nalazimo dopis iz Beča od 20. marca 1882 pod naslovom: „Ein Früblingsaufenthalt in Abbazia bei Fiume, von Dr. Heinrich Noe," iz kojega vadimo doslovce sledeče: „Dichte Lorbeerwälder, immergrüne Wälder, immer Frühjahr.....Abbazia liegt eine Viertel Stunde von dem ganz deutschen Orte Volosca. — Auskünfte ertheilt bereitwillig der Bezirksarzt und der Bezirkshauptmann in Volosca.u Na hrvatski glasi ovako: „Proljetni boravak u Opatiji kod Rieke od dr. Ilinka Noe: „Gusti lovorovi gajevi, uvjek zelene šume, neprestano prolječe . . . Opatija leži četvrt sata daleko od sasvim njemačkoga mjesta Volosko. — Pobliže obavjesti daju dragovoljno ko-tarski liečnik i kotarski Kapetan u Voloskom." — Tu i m ara ovomu netreba, stvorit če si ga lahko naši čitatelji, a mi htjedosmo samo zabil jeziti, da se ne-zaboravi. „Nasa Sloga". — (Razglas) obligacij kranjske zemljiščne odveze, katere so bile 31. oktobra 1882 izsrečkane* s kuponi po 100 gld. št. 7, 73, 99, 131, 322, 341, 643, 847, 989, 1418, 1588, 1704, 1733, 1819, 1833, 1943, 2110, 2186, 2255, 2828, 2859, 2445, 2466, 2554, 2594, 2611, 2618, 2653, 2663, 2722, 2753, 2789, 2834, 2885, 2889, 2895, 3098, 3099, 3180, 3203, 3208 iu 3214, s kuponi po 500 gld. štev. 4, 11, 250, 253, 439, 482, 524, 538, 540, 058, 696, 701, 749 in 805, s kuponi po 1000 gl. št. 149, 189, 242, 280, 291, 296, 540, 592, 647, 662,736, 749, 752, 810, 1165, 1195, 1226, 1247, 1284, 1318; 1323, 1343, 1445, 1611, 1627, 1616, 1657, 1778, 1982, 19S5, 2017, 2048, 2098, 2111, 2183, 2387, 2427, 2471, 25S3, 2622, 2640, 2680, 2713, 2733, 2736, 2750, 2773, 2837, 2846, 2873, 2883, 2925 m 2945, s kuponi po 5000 gld. štev. 56, 183, 249, 281, 288, 368, 406, 665 in 666. Lit. A štev. 368 v w ka 10.00«) gld. Lit. A. št. 1448 v znesku 2280 gld. Lit. A st. 1481 v znesku 5oO gld. Lit. A štev. 1516 v znesku 500 gld. Lit A št. 1522 v znesku 50 gld. Lit. A št. 1593 v znesku 200 gld. Lit. A št. 1695 v znesku 500 gl. Lit. A št. 1712 v znesku 300 gld. Lit A št. 1748 znesku 200 gld. Lit. A štev. 1796 v znesku 7900 gld. k temu od srečknne obligacije lit. A. št. 1154 7-\ 42.500 gld. delni znesek 18.370 gld. — Oiueujeue obligacije se bodo v ksrečknnih kapitd-n»h zneskih v avstr. velj. tekom šestih mesecev od dneva srečkanja po predpisu postavnih pravil v gotovem denarji pri kranjski deželni blagajnici v Ljubljani plačevale, katera bo tudi za neizsrečkani znesek 24130 gld. obligacije Lit. A štev. 1154 za 42500 gld. nove obligacije izdela. — Zadnje tri mesece pred zapadlem obrokom zamenjuje (skon-tira) deželna blagajnici v Ljubljani i/srečka ne obligacije, kakor tudi vse kupone kranjske zemljiške odveze proti 4%uein natančno po dnevih zračuujemu odbitku na korist zrklada kranjske zemljiške od-veze — Rhv.uu omenjenega se še to naznanja, da se lastnin sledečih uže poprej izsrečkaoih obligacij še nijso oglasili za plačilo: s kupon' št. 77, 260, 410 po 50 gld.; št. 29, 137, 963, 1290, 1360, 2057, 2147, 2194, 2271, 2452, 2629, 3023, 3204, po 100 gld.; s kuponi št. 236, 655 po 500 gld.; s kuponi št. 216, 218, 219, 1073, 1235, 1586, 2034, 2076, 2080, 2182, 2346, 2684, 2688 po 1000 gld. št. 1575 L't. A po 50 gld. št. 1806 Lit. A po 2000 gld. s kuponi št. 2690 od 1000 gld. z delničnim zneskom 760 gld. — Ker po nastopu za izplačanje izsrečkanih obligacij odločnega časa pravica na plačevanje obresti odpade, torej se lastniki navedenih obligacij opominjajo, naj se oglasijo z% izplačanje kapitalnih zneskov ter se bodo obresti, ako bi jih priviligirana c. kr. avstrijska narodna banka na kupone iz dobe po nastopu za izplačanje kapitala odločenega časa izplačala pri izplačevanju kapitalnega zneska obligacij odtegnili. — Kranjski deželni odbor. — V Ljubljani, 30 oktobra 1882. Meteorologično poročilo. Barometer: Srednjo stanje baromotrovo je bilo v iretečeuem tednu zelo nizko in sploh za 369 tniu. nižje, kot srednje stanje vsega leta; znašalo je namreč 731*61 inm. in je bilo samo v torek nadnormalno. Z ozirom na srednje stanje vsega tedna je bil barometer samo v soboto in nedeljo podnormalen. Najvišje srednje stanje, za 4-19 mm. nad normalom, je imel barometer v torek; najnižje, za 465 mm. pod normalom, v soboto; razloček mej maksimum in minimum srednjega stanja znaša 8'84 mm. Najvišje v vsem tt-ilnu sploh, za 5-42 mm. nad normalom, je stal barometer v torek zjutnij j najnižje, za 539 mm. pod normalom, v soboto opo-ludne; razloček mej maksimom in minimom sploh je tedaj znašal 1081 mni. Največji razloček v stanji jednega dne, za 5-46 mm., je imel pouedeljek; najmanjši, za 041 nun., nedelja. Thermometer: Srednja temperatura pretečenega tedna je znašala + 11*2*0., to je ta 21° C. nad normalom, in je bila samo v ponedeljek in torek podnormalna. Z ozirom na srednje stanje vsega tedna je bila temperatura v ponedeljek, torek in petek podnormalna, drage dni pa nadnor-malna. Najvišje srednje stanje, za 8*1 • C. nad tedenskim normalom, je imela temperatura v Četrtek, oziroma v soboto; najnižje, za 3*9° C. pod normalom, v torek; razloček mej maksimom in minimum srednjega stanja je tedaj znašal 6-0° C. Najvišje v vsem tednu sploh, za 5*8° C. nad normalom, je stal barometer v četrtek, oziroma v soboto <>po-ludne; najnižje, za 72° C. pod normalom, v torek zjutraj; razloček mej maksimum in minimom sploh je tedaj znašaj 13° C. Največji razloček v stanji jednega dne, za 100° C, je imel petek; najmanjši, za 2*4U C, nedelja. "Vetrovi pretočenega tedna so bili precej slabotni in je bilo sploh največkrat, namreč 9krat, .,brezvetrijeu, po 4krat .jugovzhod"1 in „vzhod", po 2krat „jugu in „burja". Nebo je bilo največkrat, namreč 17krat, „oblačno", po 2krat pa „ delom a jasno" in ,.jasno". Vreme. Pretočeni teden jo imel pet deževnih dni j, vse razen srede in četrka; palo je vsega Bkupaj 8935 mm. dežja. 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta 6°/0...... , papirna renta 5°;, . . . 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dnnava reg srečke 5°/0 . . 100 gld. Zenilj. obč. avstr. 41/1°/u zlati znst. listi . Pnor. oblig Elizabetine zapad. železnice Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne urečke..... Kudtdtove srečke..... Akcije angln-avst r. banko . Tr;tmmway-drust. vel j. 170 gld. 100 gld. 10 n 120 u v. . . •a 45 119 ft 35 n 86 80 85 % 95 n 104 n — n 111 75 n 118 ft 75 n 97 50 n 105 75 174 ft — n 18 75 126 — n 230 _ — PokI«iiio. (54—39) Tržne cene v I,iiiI»I ja 11 i dne 31. oktobra t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Rež, n . . . Ječmen „ ... Oves, n ... Ajda, „ ... Proso, a ... Km h/.,i, „ ... Leča „ ... Grah „ ... Fižol „ ... Kiompir, 100 Kilogramov . Maslu, kilogram . . Mast, „ . . Speh frišen „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, r . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko „ „ Kosti unovo - „ Kokoš........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, .. „ . , Drva trda, 4 k v. metre . - mehka, .. „ „ gld. kr. 7 64 5 20 4 28 2 93 4 87 4 71 6 80 8 — 8 — 9 — 2 59 — 98 — 88 — 80 — 78 78 — a»/j — 8 — 56 — 54 — 56 — 28 — 35 — 16 2 86 1 78 6 60 4 20 dne 2. novembra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta .... . . . . , Zlata renta........ . . 5°/0 marčna renta......... Akcije narodno banke......, Kreditne akcije...... . , London........ . . Srebro .... ....... Napol. .......... C. kr. cekini.......... Nemške marke...... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld Državne srečko iz 1. 1864 . . 100 i 76 gld. 70 kr 77 „ 25 n 95 . 50 n 92 „ 20 841 „ — fi 304 , 90 ti 119 „ 15 T> » n 47 n F 5 . 65 » 58 „ 45 rt 119 „ 25 n 170 I 75 najčistije lužne KASEL1NE poznate kas najbolje okrepljujuče piče, I kas iikeian liek proti trajnom kašlju plučevine i ielidoa bolesti grkljana I proti mehurnlm kataru, " (PASTI LLEN) m kod Hinke Mattonija (Karlovi »ari u Č«ikoj). \u etiketo in za mu h. kakor kaže podoba, treba ostro paziti. MATTONIt G1ESSHÜBLER Russland, Land untl Leute, spisal ItoNkoSnj. b 400 ilustracijami izide v 40 vezkih a 60 kr. Naroča so pri (702) J. Giontiniji v Ljubljani. Piriirmtti" i j stanuje na dvornem trgu št. I, II. nadstropje. (691—3) Old i iiira od 2. do 1/a4. ure popoludne. Regeneracijsko zdravljenje po 40 letnih izkušnjah in vspehih po bolnicah, klinikah itd. »r. inrd. Llcbaat*«. Cena zvezku 30 kr., po poŠti pod križnim zavitkom 35 kr., (990—8) •!. Cjrioiitini v LJubljani. ♦ Umetne (574—18) t zobe in zobovja ♦ postavlja po najnovejšem araerikanskem zistemu T v Klatn9 vnlkanita ali celulojidn brez bolečin. + Plombira z zlatom itd. x Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin I zobni zdravnik A.Paichcl, ♦ poleg Hradeckega mostu, v I. nadstropji. EPILEPSIJO (božjast) ozdravi indijski zeliAki no k« ki se kot po- sebnost, da kot jedino sredstvo z najboljšim vapehom rabi zoper božjaBt. {218—40) Uožjastni so hitro in srečno ozdravi, ako štirikrat ali petkrat na dan toga Hoka po 15 kapljic na sladkorji zavžije. Celo najstarejša in naj-zlobncjša bolezen se ublaži in naposled popolnem odpravi. Dobiva se flacon po S80 kr. v skoraj vseh lekarnah Avstro-Ogerskc, a v Ljubljani ima ta sok lekarnar g. Julij pl. Trnkoczv, v Jicinu pa prirejevatelj Rudolf Stalil, '■nu r. lekarnar. S pošto se menj kot 2 flacona ne pošilja. \w{ Za zdravljenje v c» jeseni in po zimi. Troti protinu. -ov Fr» ti trganju. untiarthritičoi, antirheumatični kri Čistilni Čaj IT Učinek T T \ izreden. | i Skazan I kot siguren. Vspeh i z bor en. Zakup trgovišča. Na Hrvatskem, ob glavnej cesti Kagreb-Hrežice, dve uri od Zagreba, 1 uro od Brežic, t/i ure od železnično postaje NavHki IHarof, na obljudenem kraji daje se dobro opravljena krčma, potem trgovski prostori, posebno pripravni za kramarsko prndujalnico takoj in prav ceno v najem. Natančneje se izve pri oskrbniŠtvu gospošeine Ladu«';, pošta Savski ftlarof na Hrvatskem. (684—3) Prodaja hrama. V prijetnem mestu Varažd!nu na Hrvaškem, v ži-vabnej, v Varaždinske toplice in Zagreb vodečej „dugej ulici" prodaja se Z dobre volje hram h. št. 215, ki je primeren za vsako obrt ter ima dve sobi, štacuno, kuhinjo, klet, hleve za konje in kravo in posebno dvorišče za živino. K hramu spada čez 1 oral zemlje, kjer jo vrt, cvetnjak, sadovnjak in na pol pluga njiv. Pogoji so ugodni. Natančneje se izve pri lastnici gospej Angeli Tkalci« v Varuždiuu. duga ulica št. 215. (703) Mejnariidiia svetovna razstava 1979. Sidney Hors concurs. Mejnarodna svetovna razstava 1880. Mel-bourn-tika zlata svetinja z diplomo in specijalnim priznanjem. Frana Wilhelm-a, lekarnarja v Neunkircheu-u (N.-Oeat.), rabil se jo uže mnogokrat in z vsestranskim vspe-hom za protin, trganje, zastarane dolgotrajne bolezni, vedno gnoječe se rane, spolne in kožne bolezni, ogrce po životu ali licu, hraste, sifilitično otekline, nabasanje jeter in vrance, hemorojide, zlatico, hude živčne bolečine, mišične ali členske boli, žilodčen krč, zaprtje vetrov in trebušja, težavno uriniranje, polucije, slabosti, belo pri ženskah, škrotelje, bezgavke in druge bolesti. Knjižica o zdravilskih vspehih zadnjih 12 let franco in gratis. Zavitki so razdeljeni v osem ščepcev po 1 gld*; kolek in zavijanje 10 kr.; dobi se pri Fran Hi llu-lm-u. lekarnarji v Neunkirchenu (N.-Oest.) Osiguraj se, da ne kupiš ponarejatve, ter glej na znano znamke, ki so v več državah postavno varovane. Ta čaj pro dajejo: V I > j 111 > 1 j: 111 i : Peter I iiissnib ; v Posiojini: Ant. Leban, lekarnar; v Škof jej Loki: Kari Fabiani, lekarnar; v Kranji: K. Savnik, lekarnar; v Metliki: Fr. Wacha, lekarnar; v Novem Mestu: Dom. Iiizzoli, lekarnar; v Kamniku: Job. Močnik, lekarnar. (656 — 2) Za zdravljenje v spomladi in po leti. Gostilna in kavarna v iiarocluej Čitalnici v Ijjiihijaiii, s steklenim salonom, gostilničnim vrtom, kegljiščem in stanovanjem se od sv. Jurija 1*83 naprej daje v najem. Za to podjetje se je oglasiti pri odboru narodne Čitalnice do konca decembra ihh». (690—3) nXU*X*HUUHKHHHKHHU*HUUHUHHH Usta 11 oa^I j c^n o 1. 1847. J. J. NAGLAS-ova g | tovarna za pohištvo * Auerspergov trg št. 7 in Gospodske ulice (Knežji dvor), sprejema kompletne oprave za balo, stanovanja in hotele od najbolj pri-proste do najfinejše izpeljave po najnižjih fabriHkih cenah z garancijo. "O0f~ Ilustrovani cenilniki gv&tis. "901 (642—9) XXXXXXXXXXX*XXXXXXXXXA*HXXn Ustanovljeno 1858. Na dunajskej svetovnej razstavi 1. 1873. odlikovano z medalijo za napredek in v L.inei s sreberno medalijo 1. 1875. Kraj za naročevanje vezenine od zlata in cerkvenih paramentov. 2W IVeeastiteJ dulioi s rini! Štefan Berlyak, meščan, izdelovalec cerkvenih paramentov, priporoča se za izdelovanje vseh vrst cerkvenih del, kasul, p 1 ovijalo v. baldahi-nov, mrtvaških prtov, oblačil za cerkve-nike in ministrante, cerkvenega perila, kakor tudi duhovenske obleke, abeeskih sukenj, reverend, kosmečkov itd. Karolina Berlvak priporoča se za vozonje od zlata in svile: Kasule. baldahine, mrtvaške prte, stole, bandera, zastave za pevska in veteranska društva. Opazka: Fabri Omat i se voljno sprejemajo za apliclranje. Vezenino, za katero ao daje tudi tvarina, se prevzamejo za montiranje, in bo bodo najskrbneje izvršile; na vsako vprašanje so takoj odgovori. (664—2) WIEN. und Niederlage: Stadt, örünangergasse Nr. 12, vis-Ja-vlM «1er NtaatHMekultlen-Cagge. t : : x ♦ ♦ ♦ x x ♦ ♦ X X X X X X lzdatelj m odgovorni urednik Maksu Amur. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".