f

M

oStnlna plačana v gotovim
Leto X., št. 10.	xvm., st. $6a> f
ponedeljek
Cena 2 Dir
upravmštvo Ljubljana, Kjiafljeva 5
—	TeietoD št 3122. 3123. 3124, 3125. 3126
-seratni oddelek: Ljubljana, Seien-burgova ul — Tel 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
št 11 — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	Telefon št 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru
št 100
Podružnica Novo mesto; Ljubljanska
cesta št. 42 Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja

Ponedeljska izdaja
M
življenje in svet"
Uredništvo:
LJubljana: Knafljeva ulica 5, Telefon St 3122, 3123, 3124. 3125 in 3126-Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznafial-cih dostavljena Din 5.- mesečno.
Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon št 2440.
Celje: Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Brez Izpp
LA NEMČIJA
Skakalna revija v Pianici
dosedanje politike Nemčija ne more vec računati na uspeh v Londona
Berlin. 7 marca. b. Angleško nasprotje ie zavzelo po poslednjih zunanjepolitičnih izjavah v Londonu zelo ostre oblike. Nem ško časopisve. ki v svoji® poročilih in ko mentarjih še vedno posveča izredno pozornost zunanjepolitični razpravi v angleški spodnji in lo<r<!ski zbornici. ne pr kriva svojega nezadovoljstva zaradi neugodnega zasukam ki mednn.ro.1n etra položaja, ki postavlja Nemčijo pred težko alternativo: ali naj vztraja pri svoifh dosedanjih zahtevah in računa s tem že v naprej na odtočen angleški odpor alj naj izprernoni svoj zunanjepolitični kurz in ustreže vsaj minimalnim angleški željam <rlede evropske varnosti? Med te spada kakor je jrz F/i eno vem go-vora. v spolni; zborn'c: razvidno v prv; vr sti sklenitev zapadno.gr> pakta. Spričo dose-danjetra • emške-n odpora proti sklenitvi takega nakta na oni stran1' +er nn d rud strani spričo nič manj očitne Hitileirieve želie da se z Anfflrro sporazume nn tn 'jiejših osnovah. s; v berlinskih političnih kro.g:h nihče r» rvrikrtva fežavnrst.i nemiSke odločitve
Velike nemške skrbi lasradi oboroževanja Anglije
V Nemčiji nikakor ne podcenjujejo odločne volje Baldwinove vlade da izvede do konca n.nitr' esko oborožitev četudi z največjimi fimnnčniim« žrtvami. V Berlinu se prav dobro zavedajo da Nemčija ne bo zmogla arusrlešike oboroževalne konkurence in »e bo moral? zato kmalu odločiti ali da se z vso neco<tovostjo vendarle spust* v to nevarno konkurenco, al; na da izpremeni svoro metodo f-n še pravočasno odloči za sporazum Trenutno se nemško ga«'»pi«»je sicer še tolaži s sklcV itali^nskega velike ca faš'stičriecn sveta, k,i nar" bi bili prv» ita-lrja.n<sk; odgovor na angleško oboroževanje, toda pr; tem so si Nem'*' vendarle na las-
nem da se tudi italijanska sredstva «e dajo primerjati z angleškimi. Niti italiiansko-nemško sodelovanje na znani os-, Berlin— Rim ne more odtehtati premoči obeh demokratičnih velesil nad fašističnima ako iz sedanjega zapletenega mednarodnega položaia ne bo m«goč nofcen drug izhod razen medsebojne oboroževalne konkurence
Neuspeh Htbbentropove misije v Londonu
So pa še drugfi vzroki sedanjega nemškega nezadovoljstva in zaskrbljenosti Rrb-bentropov govor v Lipskem znani nemški zahtevi po v-mitv- nekdanjih ••lem-Skfh kolo rajj ni pripoimoeel do vp^jpgr. uspeha Ede-nov ponovn kategorični »ne!« *e z,nova in to na nedvoumen način potrdi: neu speh Ribben tr opove misije v Londonu Malo verjetno je. da b; moirel Ribhentrop ako se sploh še vr e v London, računat v se dan"em položaju na večje uspehe nP da h? nastopil — pot? v Kanoso.
Iz pisanja nemških listov ie le predobro razvidno da s- Nemci r«e delajo nobenih ilu zjrj <r!ede smernic an«Wce zunanj. '.olitike dsvsi operirajo sto jih londonskih Poro<> liih ■>. izjavam- nekaterih osamljenih anrie Ski.h državnikov in polipov k; se v smislu ang!eške tradicin? zavzemajo za 'K>,;t'ko iizolaeiiie <n nevmešavanja v kontinentalne zade e Na tek izjemah grade Nemci svoje nad« dede zrahljani« sedanjih fcrdnrh vezi. ki spaja :o AnHio s Franoho in narobe Eden jim s svo^m tovorom teh nad gotovo n' notrijil. V resnih krogih so zato bolj in f>ol« oriora* l?en! unoštevat' deians'-s položaj izogiba icč se slehernemu olepševanju dejstev »Frankfvter Zei+tin?" kaže prva to spoznan'e in »■e"!"« presojan?,, položaja. ko ra kratko našteva naslednjih se-
''"tr* ft^nnvn5)'	f>nmitani' oipf'
ke. o katerih pravi, da ne more biti nobenega dvoma !n da ilh je treba zato enostavno priznati kot dejstva, s katerimi bo morala Nemčija v bodočih nogajaniih računati:
Osnovne točke angleške zunanje politike
1. Anglija vztraja na ženevski liniji in na 6voi;ih posebnih zvezali « Franojjo 2. Angelina zagovarja sklenitev zapadnega pakta in se pri tem iz.reka pripravljeno niztecni-ti svoja iamstva tudi na Nemčijo 3. Razen te posebne »lokarnske« sraranfi-e Anglnja ne želi za ^eda prevzeti nobenega drugega oosebneira jamstva i/.ven okvira svojih že nevsk h -ihveznosti 4. Izpremenub' 'ftnev skih obveznost; 'sankeiji se ji v s^-d^njem položaju ne zd: r»o'r<"l>na o Trenutno An-jrlija ne m;sli na razorožitev utecnoio pa se čez čas po Edenovem mnenju noiavit? nove možnost; za razgovor^ o tem vprašan.-u vendar na novi osnovi fi. Vnra.4a.nia vrnitve nemških koloni1 ne ienrlle a.nsrleška v'ada niiri v pretres 7 Faziorožjt-ven- oroblpir re fo-rrn? DN »n nemške koloiv-aJn. za.btevc po mnenn a.rntHp^ke vlade nif" še ^zr^Je' za
m-dTiarodn^ razpravo jn	i>e tr^-h 7,:>.nid;
♦e<ra nrermis+iifn bodočnosti ko se najdejo zna,hit; osnove 7j> »skumno rešite" vseh vj. ■lečih r>rob'em«jv«
Nejasna po mnenju »Fra.nkfurte<? Zei-tumg- a.mrl^ška ?,nn'nia poJitika v nf;h vT^ra.ši.Ti^h 1 Kako si AnH-ja nred stav':a »sVumo re^t^v vseh v'peč:h r»rob> nwf? 2 Kniko s>i An^l^a raimiSIia sHonitev zaipnd-rietra naikta- na	lokam s^e r>n
srodKe ali brez sod^ovania TtaJije? 3 K" ko mrši1' zaščititi n.--odvis-nr- no'oža.; Roloje? 4. Kaikšne kfvp^t; rnričaknv« Anfr"*'1 od sklenitve znrsadnp^ naik+a n'ko v,p sedaj na vsa dru^a viseča vnra^npra n>a kra tko odarova.r-
-IT ti'«O aktnator?
Proračuna ministrstev za pošte in kmetijstvo odobrena Razprava o proračunu ministrstva za socialno politiko En narodno zdravje
vsi kritiziiovali uredbo za likvidacijo kmečkih dolgov in poudarjali potrebo raznih izprememb. Opozicija je zlasti kriti, zirovah ker je proračun ministrstva za kmetijstvo v naši izrazitx Kmetski državi tako majhen, in so naglašali, da bi se moral povečati na račun drugih resorov. Večina govornikov je govorila o potrebi ukrepov, da se popravijo sedanje razme. re, nakar je bil proračun ministrstva za Kmetijstvo ob 7. zjutraj sprejet
Včerajšnja seja
Prihodnja seja seje začela ob 8 zju_ traj tn jo je otvoril predsednik Stevan či-rič. Objavljeno je bilo. da je vlada predložila skupščini uredbo o nadzorstvu nad zavarovalnicami, za katero bo izvoljen poseben odbor. Po nekaterih formalnostih je skupščina prešla na dnevni red, na razpravo o proračunu ministrstva za so. cialno politiko in narodno zdravje. Debata o tem proračunu je trajala ves dan in še pozno v noč, ker se je prijavilo okoli 40 govornikov.
Naša socialna politika
Med drugim je govoril tudi narodni poslanec Ivan Mohorič, ki je poudarjal, da znaša vsakoletni prirastek prebivalstva v naši državi približno 2 odstotka, torej povprečno 280.000 prebivalcev. Ker jih od teh ostane 200.000 na vasi, jih mora 80.000 iskati zaposlitve v drugih gospodarskih panogah ter prihajajo zato v mesta, v industrijo in obrt. Pred vojno in v prvih letih po vojni je Jugoslavija pošiljala višek svojih delovnih moči v inozemstvo. Kakih 25.000 jih je odšlo preko Oceana, okoli 50.000 pa v razne države na evropskem kontinentu. Od 1. 1925 je bilo izseljevanje močno omejeno, od L 1930 pa popolnoma onemogočeno. Zato prihaja ves višek delovnih moči na domači delovni trg ter povzroča nevaren dumping delavcev, ki ponujajo v borbi za svoj obstoj svojo delovno moč za vsako ceno. V preteklem letu se je obrnilo okrog 360.000 delavcev na borze dela za zaposlitev. Borze dela raz-
Beograd 7 marca. p. Narodna skupščina je zasedala vso preteklo noč do 7. zjutraj.
Po sprejetju proračuna ministrstva za prosveto je pričela razpravljati o prora čunu ministrstva za pošte ter je podal ekspoze namestu odstotnega ministra dr. Kaludjerčiča njegov namestnik minister pravde dr, Nikola S-ubotič O proračunu ministrstva za pošte je govorilo sedem poslancev in sicer Ivan Mohorič Djordje Markovič. života Milanovič. Milivoje Izakovič Dušan Antonijevič, Milenko Mišič in Luka Avramovič
Debata o proračunu ministrstva za pošto
Narodni poslanec Iva.n Mohorič je v svojem obširnem govoru poudarjal. da predstavlja ministrstvo za pošte resor, ki izkazuje višek 150 milijonov Din. V tem resoru so potrebne velike investicije, ki bi bile vse izredno rentabilne. Potrebne niso samo nove zgradbe za službene namene, ki jih v mnogih krajih primanjkuje, temveč je v velikem obsegu tudi potrebno da se železne brzojavne in telefonske žice zamenjajo z bakrenimi in sicer predvsem v dravski banovini, kjer so že vedno take razmere, kakršne so bile med vojno V savski dolini in mariborski okolici imamo še vedno železne brzojavne in telefonske žice, ki znatno ovirajo pravilen promet. Kljub temu nI v sedanjem proračunu ministrstva za pošte nobene tozadevne postavke za dravsko banovino. Nadalje je poudarjal nujno potrebo avto. matskeh telefonske centrale v Celju, h kateri bi bila priključena središče hmelj-akega Izvoza Žalec, letovišča Laško, Dobrna. Rogaška Slatina. Industrijski kraj Store ln drugi okoliški kraji. Nadalje Je poudarjal potrebo uvedbe druge telefonske zveze med Beogradom in Ljubljano, ker povzroča pomanjkanje dobrih telefon, skih zvez ogromno škodo gospodarski podjetnosti. Prav tako je priporočal, da bi se tarifna politika v telefonu in brzo-javu prilagodila ukrepom, ki jih podvze-majo tuje poštne uprave. Zatem je za. hteval, naj se za nočno dobo v telefonskem prometu dovolijo posebne olajšave \v okvfeicijski abonmani Govoril je tudi o radiu ter je poudarjal potrebo enotne politike ki naj bi omogočila vsem nacionalnim kulturnim in socialnim orga. nizaciiam sodelovanje pri izvajanju radijskega programa Zahteval je zmanj-šan-fe tarifnih taks za abonemente v pro.
polagajo le z neznatnimi gmotnimi sredstvi, iu omogočajo saino sKiomno enodnevno pomoč, ter ostaja zato vprašanje pre-skioe Drezp^seuiiii nadaije neiešeno. Naši emxgranti-oe.avci so do gospodarskega po-loma pošiijau v comovuio naa z mmjardi Din na leto, sena. pa pošljejo komaj 20!) milijonov Din, torej oljij Kakor desecin<-prejsnjega. Razen tega se znaten del emigrantov, ki so izgubili delo, vrača v državo, s čimei se položaj še bolj poslabšuje. Poslanec Mohorič je naualje zahteval zboljšanje življenjskega standarda delavcev, pripomnil pa je, da se to vprašanje z uredbo o minimalnih mezuah ni rešilo. Za javna dela, ki se sedaj izvršujejo, se trošijo velike vsote denarja, vendar pa je delavstvo pri njih zaposleno samo začasno, Mnogo boljša bi biia trajna zaposlitev, ki sa more doseči le s snovanje gospouarskih podjetij, povzdigo gospodarstva pa je mogoče doseči le z zasebno pobude P031 Mohorič se je izjavil za razširjenje socialnega zavarovanja, treba pa bi bilo prej reorganizirati SUZOR, da bi nove zavarovalne panoge ne izzvale novih velikih obremenitev gospodarstva. Tudi prehrano pasivnih krajev je treba postaviti na drugo podlago. Izdati bi bilo treba uredbo o stavkah, da bi se uredilo postopanje v primera stavk, kakor tudi pravica do stavkanja.
V debati o proračunu ministrstva za socialno politiko je predsednik Stevan Či-rič med govorom posl. Sime Kulišiča ugotovil, da je že tristoti govornik v proračunski debati.
Zelo zanimiv je bil govor poslanca Josipa Svetiča, ki je strokovno obrazložil vprašanja delavcev, mezd, zavarovanja in predložil celo vrsto konkretnih predlogov.
Razprava o proračunu ministrstva za socialno politiko bo trajala še dolgo v noč, nakar bo skupščina pričela razpravljati o proračunu ministrstva za šume in runike. Zatem bo prišel na vrsto prora. čun ministrstva za telesno vzgojo. Jutri bo Narodna skupščina pričela razpravljati o proračunu dohodkov ter finančnem zakonu z amandmani.
Za jutri dopoldne Je napovedana seja finančnega odbora na kateri bo vlada predložila 400 amandmajev raznih vrst, dočim so jih poslanci predložili s svoje strani nad tisoč. O vseh teh amandmanih bo padla odločitev jutri in pojutrišnjem: zaradi česar računajo, da bo debata Narodne skupščine o proračunu končana najkasneje v torek zvečer.
Občni zbor Narodne banke
Izpopolnitev upravnega in nadzornega odbora
Markovič, Milan Milic, dr. Igor Rosina, Aiek.
banke Udeležili so se ga mnogoštevilni delnieaTji ter zastopniki vseh važnejših go. spodarskih ustanov v Beogradu. Ministra same ranimn lsks za auuncmcmc v F*"- . __ trgovino ie T^tonal kotn ear DosttaniiL vinci ter zahteval povečanje honorarjev ™ T™*
Beograd, 7. marca. p. Danes je bil v Beogradu 17. občni zbor delničarjev Narodne sander Jovanovič in Vlada" Teokarovič, do-
......čim sta iz nadzorstvenega odbora izpadla
Ljubomir Mihajlovjč in Zafir Stankovi?. Po živahni debati o poslovanju Narodne
oosodbenim poštariem. ki za poštno-hra-nilno in čekovno službo ne prejemajo no. bene odškodnine. Za pogodbene poštarje Izdala država iz celotnega ororačima izdatkov 465 milijonov Din samo 20 milijonov, čeprav nosijo pogodbeni poštarji glaven >nrerne ooštneera orometa
Proračun ministrstva za kmetijstvo
o končani debati je bil proračun ministrstva za pošte odobren, nakar je skupščina prešla v razpravo o proračunu ministrstva za kmetijstvo. Po ekspozeju ministra Stankoviča se je razvila razprava, ki je trajala do 11. zvečer. V de_ <i&ti je govorilo okoli 30 poslancev, ki so
Ko je guverner Narodne banke otvorrl zborovanje im je vladni komisar pozdravil ude_ ležence v imenu vlade, je generalni direktor dr- Proti« prečita! poročilo o delu Narodne banke.
Guverner dr. Radosavljevič je sporočil, da bo od doseženega dobička 24,250 207 dinarjev razdeljenih delničarjem po 400 Din na račun dividende, ostanek pa bo od-kazan v dividendni fond.
Zatem je bilo izžrebanih po § 50 statu_ tov Narodne banke 12 članov upravnega odbora, ki eo izpadli jz uprave dočim sta dva umrla, ter dva clama nadzorstva.
Izžrebani so bil} iz upravnega odbora Miroslav Kulmer, Andrija Radovič, dr. Čin-grija. Toma Popov«, dr. Sumanovič, dr. Kramberger, Damjan Brankov«, dr. Laza
banke, v kater; je odgovarjal guverner dr-Radosavljevič, in po odobritvi bilance so bile izvršene volitve novih članov uprave na m66to izžrebanih-
Izvoljeni so bili v upravni odbor.- za dobo 6 let Miroslav Kulmer (Zagreb), dr. Cingrija (Dubrovnik). Andrija Radovič (Beograd), Toma Popovič (Skoplje). dr Sveti, slav Šumanovič (Zagreb), dr. Ferdinand Kramberger (Beograd), dr Laza Markovič (Beograd). Milan Milič (7agreb), Alekean der Jovanovič (Beograd), Vlada Teokarovič (Beograd). Ljubomir Mihajlovič (Beograd). Ivan Avsenek (Ljubljana), za dobo 3 let Velimir Stojkovič (Beograd) in Kosia Di_ mitrijevič (Banjaluka), v nadzorni odbor Ilija Jukanovrč (iBeograd) in Zalir Stanko-vič (Beoerad).
Na dveh skakalnih tekmah je včeraj startalo skoraj 80 skakačev — V mednarodni tekmi je bil naš Novšak —
drugi
Planih, 7. marca.
Iz Liubljane se j« zadnje dni zelo slabo videlo v Planico in res jph je bilo zelo malo, ki že niso popolnoma obupal,; nad današnjo prvo revirio skaikaiev n« dveh pl.a.njiškiLh skakalnicah. Jug in de-ž. ki 6ta pokrila dolino nista šteddla niti skakalnice jm ilirijan-skega doma prav v naročju Ponce- vse dotlej. da se vodstvo t©kme in naša javnost navsezadnje nista mogla sporazumeti, kaj ie prav za prav z današnjo prireditvijo. Za edino orientacijo al; disorjentacijo ie skrbela. ljubljanska brezžična postaja, ki pr. t.o pot tndi n-, bila na višku bodisi po svoji krivdi al: po krivd; onih ki so jo potrebovali. Dejstvo je da siroč- in davi tVhče ni bil na jasnem ali se bodo prireditve vršile ali ne h< zato ie h'' obisk tud; temu primerno majhen ^ieer pa treba priznati, da :o e vreme za to prireditev res tako zagodlo, da n: nomarah vsa mefeoroloeija in n; mocH reč' nametne besede še tako dol^e' 'Vrroavalec prilik i" tekmovalnih po-ffi>ifv Sinoči oh 0. ip v P'arije' še lido in snežilo Q i? r»ilo iasno in davi j*> to-r>!omer udr^r. zlezel na n stonini ood r;člo nad !>la.n;%wr V/dom na i- sijalo solnce In ♦ako ie naipraviCa smuka, ko so že vsi računali « povodi-i ia Predvsern skri>n= orj-i"ed:t-e!'i k' na vse to n;so vedeM rf>č; dirn-Teo-p kakor da nise ničesar o-lfiovedalj
P-"pa"-a.n^ino o v ifni rvrod«Vp';a b;,1a
nastop *** mladih skakačev
samcih fantov od 9 do 16 let. deloma šolarjev iz Mojstrane Kran-'ske gore in Rateč, deloma pa n'ihovj'h starejših tovarišev, ki so še pred krat.kiur trcral; hlače Po šolskih klor>gh Večkrat smo jih že občudovali te mlade skaka če kako se znano drzno pognati v crlobino. iema.ti predklon, za katerega bi jih lahko zavidal marskateri starejši in mnoffo drucrecra kar je treba Znati pri skokih toda danes, ko je slo zares, pred narvečjjmi sodniki in za lepa darila, ki jiih ie poslal tej na^ cbmejti« mladini sa.m pro-svet-n- minister, dan.es so se lotili težke naloge na 25 m skaka.lniies s prav poseltno vnemo in zagrizenostjo $koda ie. da ie bila tndi organizacija te mladinske stvari dogovorjena šele v zadnjem hipu ker bi bili sicer učitelji pritvaviflj zanjo še vse svečane jše obeležje Tal^o pa je mojstjvrp'ka mladina pod vodstvom svoje \odjiteljice in znan« sportn« celavke gdč. Mince Rabjče-v,p sama zapela »Bože pravde«, nato pa so Se mlad-- tekmovalci začeli spuščati raz mosta. Ri'o lah ie R2 ka/kor bolh, pravijo — veljteh in malih, drug hujši od drugega, drag 'eiši od drugega in zmerom Znova na-graieni s spomtam^im odobravanjem. To bodo paši bodoš Novšaki 'n Priboškj ;n morda celo Birgerii! P'aniška šola je z dana.š-n:im nastoiHvm goren=f?ke miladine prvič jav-n-i f.pTavjčila svoi obstoj, in to z velikhm uspehom in narlepš:Tni nadami za bodočnost.
Tekmovalo se ie v dveh kategorijah, in s!icer osnovnošolski in irvenšoVd obenem r"i trdi nc 7"vodiih skupno.
Podrobni rezultati
mladinske tekme
Posamezno: 1. Mež-k Janez (Rateče) 150 (19. 19.5). 2 Penko Stanko (Mf-jstrana) 141.1, (18 18) 3. Uro vat Janez (Kranjska gora) 141 (17.5, 19). 4. Smotled Miha (Kranjska gora) 139.1. C18.5. 18.5) 5. Mužik Jože (Rateče) 137.4 (17.5. 18). 6. Ozvnld Alojz (Ra.teče) 134.9 7. Podla Jane?. (Mo^rama) 132.8, 3. Zoraian Jože (Mojstrana) 128.6 9. Rožjč Jože (Rateče) 12t7-9. 10. Gorju p I^eopoild (Kranjska s?ora) 126 točk.
Po šolah ie bil vrstn; red nadležnih 1. Osnovna šola Rateče 958-9. 2. osnovna šola Kranjska gora 902.6. 3. osnovna §oia Mojstrana 892.5.
Kot po«ame7jni<k med šoilsiko mladino je bjil najbolj^ Hrovat Janez !z Kranjske gore. ki ie preiiel lepo darilo USP
Sport.no zelo uspela je bila po končanjih mladinskih tekmah
mednarodna skakalna tekma
na 65 m ekakadnici, ki je bila. za to priliko lepo oza>ljšana z nagimi in tujicnij državnimi zastavami. Vse j« bilo prirejeno vzorno in tudi &neg ^ bil ob času skokov kot nalašč; jia naletiu so mu zaradi trdote še nekoliko pomneaiM s soljo.
Izmed prijavlijenilh 19 tekmovalcev jih je Startalo 15. in sicer 4 čla^i HDW n Češkoslovaške, 3 Švicarji 2 Avstrijca in 6 Jugo-slovepov. čudno je učjmilcovalo. da se iz bratsike 0eSkof?lovaSke n-lso odzvali vabilu 81an,- Saveza Ivžaru. Konkurenca številčno res rvi b;la največra toda •kvalitetno so vsa-j tuji tekmovalci z našim Novšaikom vred postavili desetorico skakačev. k; bi s.p lahko pomerili na vsak; mednarodni prireditvi. Med njimi ie postno ugajal zaslužni zmagovalec Pa/Ime. odlično in pravici sta se T>la-sir?ia oba Avstrijca in tudi _ vsi trije Švicarji so se prerinili v prednje vrste. Naša udeležba ie bila precej okrnjena in je vsa teža zastopstva ležala samo na Novšaku ker i? PrtKvšftk bolam Jakopič po — ki je izven konkurence postavil dva lena skoka nad 50 m — pa »trpi« zaradi »j^ho^nfke« nreoovedi.
Otvoritveni skok ie nekoliko po pol 13. izvedel norveški trener Hanssen ki iie prišel na 52 in pol m. Nato &e je zvrstila seri-ia poskusnih skokov vseh tekmovalcev, pri katerih se ie že videlo da smo v gostih dobili zelo močne konkurente. V tej vn&ti skokov so obstali vsa razen Hed°nika.
Po kratkem odmoru bo sodniki odredjii
Prvi skok v konkurenci
Prvj je sel Kaufmann (Švica), k,- je krasno ohstal na 57 m, za niim pa v slabši drži njegov rojak Maurer na 55 m. Tretji ie bil naš Gregor Klančnik, ki je tukaj doma. pa ga je vendar položilo na de&no in na 45 m po tleh. Naslednja ie bil spet naš — Prešeren, neznan; »zvezdnik«, ki se je srečno flbva-ija! po snegu na. 41 m. Zdaj je bil na vrsti češik; Nemec Zenker ki je lepo obstal na 52 m. Potem j« prišel raz most naš He-den-jk s slaib>.a držo in z.elo nesiguren; rezultat je bil 39 m jn padec- Naslednja dva sta b;Ja spet češka Nemca ki sta s<e oba dobro izmotala Kobloch z 51. Sattler pa s .">0 m. Potem smo dobili pred oči prveira Av-srriica Klinglerja ki je v krasnem p.edklo-nu sigurno dosegel znamko 54 m. Potem ie prišel favorit Palme k; ie v krasnem &t,:lu obstal na 56 m. Z»laj so bili n<i vrsti še trije naši. ip sicer Petrin iz Skopija (sicer Celjan). fc je na 44 m padel, potem naša nada Novšak. iti ^ na 55 m postavil celeča moža in s!edmj,jč Zupan z Jesenjc. ki je s prav to daljavo zavalil v snec. Serftio prvih skokov sta zaključila drugi Avstrijec _Rie-
ki je tudi pokazal odlično avstri^fco šo'o «n obstal na 55 m za njim pa Švicar LasseUT: ki ;e vzdržal do 54 m.
Drugo kolo
konkurenčnih skokov je šlo po istem vrstnem redu in skoraj tudi z enakimi usodami za vsakega. Švicar Kaufmann je prišel na 56 m, njegov rojak Maurer v slabšem stilu na 53 m. Popravil se ie Klančnik Gregor, ki je obstal v lepi drž' na 48 m Prešern je ponovil svoj padec na 40 m, Zenker pa se je popravil na 55 m. Petem smo se tresli za Hedenika, ki pa je spet podrsal na 41 m. Oba naslednja češka Nemca sta se rešila z znamkami 54, odnosno 50 m, nato pa se je Avstrijec Klingler pognal na 58 m. (tedaj najdaljši skok dneva). Toda že naslednji češki Nemec Palme, jp dodal še pol metra in dosegel tako najdaljši skok dneva v konkurenci. Nato je prišla spet trojica naših in sicer Petrin in Zupan z obligatnima padcema, Novšak pa v zelo lepem stilu z dvema metroma naskoka na 57 m. Zadnja dva — Rieger in Lasseur — sta dala reprtzo iz prvega kola s 54 odn 53 m.
Za konkurenčnimi skoki se je zvrstila še cela vrsta skakačev izven konkurence, med katerimi je Novšak odnesel lovoriko z daljavo 59 m. Atrakcijo dneva pa sta si privoščila Švicarja Maurer in Lasseur, ki sta kot zaključek izvedla krasen dvojni skok na 50 m. Kakor v filmu . .
Tehnični rezultati skokov
v mednarodni skakalni tekmi so bili naslednji:
7. Palme Heinrich (HDW-ČSR) 152.3, (56. 58.5), 2. Novšak Albin (JZSS) 149.2 (55,
57,),	3. Kaufmann Kristijan (Švica 148.3, (57, 56,), 4. Rieger Rudolf (Avstrija) 146.8, (55, 54.), 5. Klingler Anton (Avstrija) 144.3, (54,
58,),	6. Lauser Jean (Švica) 54, 53,), 7. Zenker Jožef (HDW-ČSR) 138.8, 52, 50,), 8. Maurer F rit z (Švica) 1373, (55, 53,), 9. Sattler Kurt (HDW-ČSR) 155.7, (50, 51,), 10. kobloch Fritz (HDW-ČSR) 134.5, (51, 54,), 11. Klančnik Gregor 76.9, 12. Zupan Ivan 60.3, 13. Hedenik Tine 43.1, 14. Petrin Franc 42.9. 15. Prešern Franc 37.2 (vsi JZSS).
Skoraj ob pol 17. je bila v prostorih Mlekarske zadruge razglasitev rezultatov ln razdelitev daril. Pri tej priliki je zastopnik pokrovitelja prireditve ministra prosvete prosvetni šef dr. Sušnik pozdravil mladino in izročil najboljšim tekmovalcem darila mladinsko štivo. Razen tega je ravnatelj Zveze za tujski promet g. dr. 2ižek Izročil najboljše ocenjeni osnovni šoli — rate-ški—prehodno darilo Zvesse—ličnega smučarja na mramornatem podstavku. Zmagovalci z mednarodne skakalne tekme bodo nagrajeni ob zaključku tedna.
Beseda o organizaciji
Organizacija tehnične strani — zdaj ne mislimo na ono, kar je bilo tako ali tako narobe s 6nočnjo odpovedjo — j 2 bila spet odlična. Stvar je povsem razumljiva, če se ve, da so bili to pot na delu sami stari preizkušeni smučarski organizatorji in sod_ niki, ki eo se zdaj skoraj večinoma pretvorili v velika borce za Planico in njen uspeh. Vsak je bil na mestu in vse je šk». kakor smo bili vajeni v tistih lepih časih iz prvih let obstoja JZSS. Pa se nam je spet zdelo žal. da se j3 JZSS kakorkoli od rekel sodelovanju številnih takšnih delavcev, kakršne ima danes v svojih vrstah planiško udruienje. To ud ru žen j 3 j« zdaj prestalo prvo letošnjo preizkušnjo v slabih vremenskih razmerah, vendarle prav dobro. Mi samo želimo, da bi šla njegova pot, kljub polenom, ki mu jih mačejo pod noge ne samo iz tujine, ampak tudi doma, večino samo in krepko navzgor!
Nemški protest pri Vatikanu
Berlin, 7. marca. b. Nemška vlada je
vložila pri Vatikanu protestno noto proti kardinalu Faulhaberju zaradi njegovih izjav dne 7 februarja, ko je s prižnice v stolnici v Monakovem dolžil nemško vlado kršitve posameznih določb konkordata Nemška vlada poudarja v svoji noti. da ne smatra prižnice za primerno mesto za na pade proti državi in sploh za razmotriva-nje političnih vprašanj. Nemški Škofje imajo čisto drugačne naloge, ne pa. da se vmešavajo v zadeve, ki se smejo urediti samo med pogodbenimi strankami.
»JUTRO« ponedeljek* izdaj*
2
= Ponedeljek. 8. III. 1937.
Za izboljšanje položaja krojaškega stanu
Pobude in zahteve z občnega Zbora Združenja krofačcv, krojačic in sorodnih strok
Ljubi ana, 7. marca. V beli dvorani hotela litniona »o ee davi zhraii krojači krojačjce in mojstri soro=dnr>h oorti k občnemu zboru svojega združena, na kateram so razen delovne bi<ane0 'n preteklega leta pretresali predvsero najnujnejše ukrepe, ki so potrebn, za ohranitev njfho-ve stroke v težki borbi z gospodarsko kri-: bo. Dvorana ie bila zasedena do zadrajega kot?fftka, a razen članov c*gamzaxšje 80 &bo-ivjvanjn prisostvovali tods obrtni referent mestne občine dr. Frelih, zastopnik Zbornica za TOI Kavka. ktHtsfear okrožnega o-i-bora Vrhove 31 zastopnik poBnoeireškesra zbora Gubenšek.
Načelnik Može p« je v svojem otvoritvenem govoru spominjaj na<prei v preteklem letu umrlih tovarišev bivšega dolgo etoega načelnika Kersrjča pod,načelnika Ložarja. Klimaneka. Modic-MarkoHjeve {n Novaka. Krojaški merstri in mojstrice pa njihovi pomočniki in pomočnice so zadnja čas izročeni skorat bednemu vegetiranju, ker ne moreio dobiti dovodi dela, še manj pa dosežejo primernega plačila za svoje izdelke da bi mog£ vsaj skromno izhajati Statistika izkazuje, da imamo zmerom večje število moisfcrov mojstric tn i-zvečbarcega krojaškega osebja, število odjemalcev tw 7jne>pr>m bolj pada. V precejšnji meri ie žalostnega stanja kriva tudi nesolidno« t mod obrtniki, ki prevzemajo delo za vsakršno ceno pri čemer pa znižitiejo plače pomo5n:kom in tako sebf in nlim prizadaiajo veliko škodo. Pogostokrat se čuje da dela kakšen mojster ali mojstrica obleke po tako njteki ceni da n,p. zasluži niti za kritje najfjsJij nuj Trii žrvlicnjKkih potreb vi ueszocrSbnfti obveznosti. Kakor v moški tako vlada v tem poeledu tudi v damsfci strok} ohorpn« neso-Lfdarnost. Smisel rokodelstva obstoji ravno v kakovosti dela, «» če začnemo enkrat to stran zanemarjati. bo nujno sledila poguba obrtniskcera sfca^u.
Zmerom te večje število obrtnikov in vračajo svoje obrtne liste oblastvu. a to sistematično zapuščanje stroke ne pride legalnim mojstrom prav njč v korist, temveč samo v škodo, ker se s tem stalno veča kader Sušmarrev. Sušmarstvo pa zmerom boli pospešuje tudi prevelita zaposlitev v&jenštva. posebno v da laski stroki Ze dežgo ee govori da se pripravlja zaton o pobijanju fu>marstva a vse. kaže da bo ta zakio<n zamudil svoj čas ker bodo mali obrtn®!:: do-tlei že zda vrtaj popolnom*' utfčeon Največji vzrok slabih časov za obrtnika krojaške stroke pa re Sidnstriska veleproizvodn ja. k; >0 r>ri nas predstavlja zlasti trrdka T1-vzir. Tvrdka razpoAayn z ogroartnim kapitalom izdeluje sama b'r.tro za oblake in nastopa z izredno ra.a.%jeno reklamo kar je posameznemu. t«di večjemu obrtniku nemogočo. Da se It&da cbrtngSceea stanu vsaj malo omili, je treba, da b? država industrijsko proizvodnjo komf-ineentJjmJa v tem suni-aiu, da bi ne hrifla v ftkodo mali obrti. Prav tabo bi bilo treba trgovcem prepovedati izvrševanje popravil fn i°manje mere za obleke. Odpraviti pa bi bilo treba tnds doseda-nio prakso da cekatera državna samoupravna in občinska podjetja in razni zasebni zavodi izdeluijeso krojaške izdelke Jn rr-tako na svojem področj« vse etaže vredno nelojalno konkurenco. Na koncu fe predsednik izrekel iskreno zahvalo Zbortšcj za TOI k; jo bila obrtništvu amenam v moralno :n stvarno pomoč Iz podrobnega delovnega poročila ki ga podal tajnik Rus, povzemamo, da je posmrtnim ski fond izplačaj lana evojcem trdi umričh članov 4.500 Din. ŠfcevSSo članov po-smrtnirskesra fonda kj posluje v okviru zadruga. je prece-i ni^ko in daje prav slabo jTprčev-alo stanpvgki zavesti nafte krojaške strake. Lani je M ustanovljen tmdj sklad za primer starosti i<n oueJnosrlosti in rjie-jrova glavnica j«, narasla na dobrih 60.000 Din. V svojih nadaljnih izva-anjiih se je tajnik ponovno dotakni vprašanja no!»jalne konkir-entoe. prevsoke davčne obremenitve in soora v ra-ztreutvi obrtnih pravfc kro-jačev in kro-ačic. Posebne pozornost] je bjfo delo"T;r> s^oromJo da i? I juM nn^k.-i podmž-nica Osrednjega dnrStva OlVačilnih deiav-c?v na slovenskem o^emljiTi že fc>i*fko 'esen Rftvfn D-edlosr, Rai Vrl se m splošno željo n:ien:h (V^nov uredbe delovne razmere v kTTVSk-' obrt- s pos?bno kolektivno posod-bo O tei r^vrvn s.? je vtšl?o v«č sestankov, ki m rodili ttetttovjter da združenje kot. obvezna rrnranizaiMja ne mfrre stepati kolektivne pogodbe r^ffidar pa bo treba čim prej naAt: p::,-ta do ugodne režHve aktual-ne-tra vpraiša^a.
"<tartstsk»	da :e na porlsročm
združenja v rmeftu m rio.jb^V	de-
lovalo oh ' oneu nreteifeVcn lota 21<1 kro-iačev krojpčrc. 42 modistk 21 izdelo-v-a.!eev ivjri^a 10 krsnarfev in 4 i®'ielova,]-ke steznikov t^ko da je organ:zaciia imela v celem Sin nov »n gbnsc. O kri^. ki vrn^-Teim obvladuje delovni tirar priča se-znam v rireteklem 'etu	obrtj- 13
krorč-v. 20	4 mmfrGtikr 1 krznar
rn 1 V/UlnvaVc pori.li na novo le pH-ras'o ,-7v>:a/V>v R krojačic 4 modistke m t k"T\ar Pomn^čnTkov =m p^rr^v - ^ sn po uradrrb pri'avab isnel« krojači 152. kroia-
Čez to in strn.ee
Prerokba generala de Liana
General Qudippo de Liano, ki je zavzel Madrid, je dal dopisnikom inozemskega tiska izjavo, da l>o Madrid padel 2 marca. Na vnraSanje časnikarjev, kako mora to predvideti, je dejal, da so imeli miličniki v zadn e-m času tako ogromne izgube, da se ne bodo več rrtogl up;rat' nacionalisti, čni ofenzivi .. - Takoj po padcu Madrida bo'i o nacionalisti pričei akcijo proti onim deom kamor se bo skrila rdeča vlada v Valencijj.
Končno se izve iz štaba nacionalnega poveljstva da eo vladne č<*te zadnje dni vrgle v borbo dobro (rvežbane rdeče čete, za katere ne vedo kako so prišle na bojišča in kdo jih te pridobil sa rdečo stivar. (»Slovenec«. 24 II.)
Strah ima velike oči
Na.i <^0 m h.ionov vojakov redne vo^sk» Vi	meta ^nvie^ka Rustia Do sedaj
■h i - <?»*•-!? r>fcro? 600.000 »"Slovenski dom-
i. m.)
Vsa»	po vhu izobraženim iudein Ttteg-
ne bitj	znano, da Šteje vea evropska in
azijska	Rusija okrog 150 milijonov prebi-
člco 102. modlstke 10 kranarjd 5. izdelovalci poiiia 2, izdelovalce steOT^kov 1. Na-spnoti predlanskemu letu ee je število nw>5rr?kov zmanjšalo za 29 na noro pa je napravilo pomočnike izpite 24 krojačev, 02 kmiačic. 13 mo»,l;st«k 1 izdelovalec perila in 1 krznar. Vajencev je bik) na področju združenja ob korcu preteklega leta 349. Na krojače y h jo odpadlo 122, krojačice 159, mo-ditske 41, krznarje 18. izdelovalce perila 9. Te številke so za sedanje ra.zme.re brez dvcema previsoke in prav dvomljivo ie kje bo ves ta naraščati po opravljenem ponnoč-ni-škem iz?p:-tu lahko iskal dela. Na koncu je tajnik v imenu z^idržaneca blaarauinika oo<lal še računski zakliuček m novi proračun ki tu je občn--- zlx>r na pred''osr članov nadzornega odbora Lombarja im Rojile soglasno odobrij.
V vrstii resolucij, ki jih je prečita] na-čelnik }e bila najvažnejša naslo^Iiena na Zbornicio za TOI. k? naj s? z vsem svojim vplivom zavzame da ee industrijska proizvodna r-mej.- v korist male obrti: da &p in-dusfcršii prepove P <xHjati »zdelk? na drol> no; da kaznilnice. nobol.jS-:v."]nice f^mostan-sks rn drug; zarodi ne bi izvrševali kro^a-
dri ze fikSo občinetvo; de «
obrtaifku omogoči udeležba na iližavnih, samoupravnih in občinskih dražbenšh dobavah; da se prepreči delavnicam po raznih zavod.h posedanje v obrtoie pravice rotko-delocv; da se trgovinam prepove popravilo oblek in jemanje n>ere; da se šušmarstvo začne zatirati na strožji način kakor dosioj; da be pavšalna pr.dobntna za najšibkejše obrtnike, ki so komaj ]K> en mesec alj kvečjemu po dva meseca v sezc^ii zaposle ni. zni£a; tla se pavšalna prniobnipa razori na vse male obrt; in na vse kraje brez ozira t'.a Število prebivalcev rn da se končno prepreči vsako prirejanje krojnih tWviijcv jn modnih revij, razen po krojačih in krojač;-cah. ki so kot strokovmalcj edirai poklica™ za tfukšne prireditve. Na bansko upravo se. krojači obračajo s prošnjo naj se pomočniki, ki so končali učno doho in vse tri letnike strokovne nadaljevalne šol? ter opra vili pomočniški izpit ko so bil) s*ari 17 let, oprosti nadal.juega Cil^eliovan a nadaljeval ne šole keT te zahteva ni mti v njihovem srmotnem nibi motalnem interesu. Predsedniku mestne občine. d-rek»oriu pošte in upravniku polictie bo združenje predložilo posebne sjx)unenice, v katerih se vse tr; instanco naprošajo naj se omogoči dobava oblek za njihove uslužbence po domačih malb obrtnikih.
Za. delesrate v okrožni odbor o^trtn ikih združenj 60 bili izvoPerri Sefic, Ieriič. Lom-bar. Jelovšek Pučmik Avšč, Mal-s in mojstrice Renčeljeva. Seljaikova m Rozmonova, nato pa je bil izvoljen šp poseben odbor z na!wr» da stopi v stik s pomočniškim zbo-nom in pripravi vse potrebno za s>klenjtev kolektivne pogodbe.
Ljubljanska nedelja
LjubljanaL, 7. marca.
čajanka pri češkoslovaškem konzulu
V zvezi z nedeljsko slavnostno predstav vo Gotovčevega >Era z onega sveta«, ki sta ga Jugostov.-Ceškoslov. liga in gledališka uprava izvolili za proslavo 87 letnice častnega prezidenta ČSR T. G Masaryka, in v čast skladatelju Jakovu Gotovcu sta češkoslovaški konzul g. St Minosky in gospa priredila v soboto popoldne v svojem stanovanju čajanko. To pot so se v salonih odličnega predstavitelja bratske republike zbrali poleg večjega števila uglednih povabljencev predvsem gledališki krogi z intendantom g. Otonom Župančičem na Čehi. Poleg skladatelja g. Gotovca je bil navzoč tudi francoski dirigent g. Rhenč Ba-ton, ki je tako Imel priliko, priti v stike z zastopniki naSega gledališkega in glasbenega življenja. Kakor vse recepcije pri češkoslovaškem konzulu, je tudi ta potekla ob ljubeznivi pozornosti obeh gostiteljev, ki tako nudita predstaviteljem naSega kulturnega življenja pri nas sicer redko priliko, da se sestanejo tn navežejo družabne stike.
Koonemoracijo za pokojnini dr. Jankom Kersnikom
g. Viktor Andrejka, gimnazijski ravnatelj g. dr. Karel Capuder in odvetnik g. dr. Egon Stare in očrtali pokojnikov značaj in njegovo dobro srce. Prisrčna pietetna svečanost bo ostala vsem udeležencem v najlepšem spominu.
Samomor ali nesreča
Dolenjski vlak, ki je prispel popoldne okoli pol 16. ure na dolenjski kolodvor, je imel na kolesih kri in ostanke las. Kakor sodijo, je moral vlak nek e pri Radohovi vasi povoziti neznano osebo. Seveda tudi ne vedo. ali gre za nesrečo ali samomor.
Ponesrečen vlom v lekarno
V Bahovčevo lekarno na Kongresnem 'trgu je bij izvržen vlom v času od snoči na danes, ko je bil lokal zaprt. Vlomilec pa ni imel sreče. Odprl ie nekaj predalov očitno iskajoč denar, a ker nj ničesar dobil, je spet žel. Daktiloskop je posnel odtiske. da bodo skušali dognati. aLi neznanec mor. da ni 13 že znan grešnik.
Ni se dolgo veselil plena
Včeraj je prišel v neko trgovino na Sv. Petra cesti 41 letni, v Nikšiču rojeni, a v Zagrebu bivajoči krošnjar Gjukanovič Vu-kota, da si kupi blago za srajco. Možak pa je v primarnem trenutku ipobasal kos bla-
^ - , ■ - - ---------------------, ga za srajce, ki je obsegal 42 metrov ter
humanistične gimnazije iz 1. 1900. V za- J j0 lepo popihal. Tatvino so še v pravem Cetku je profesor g. Jeraj zaigral na violi- I času opazili in mu sledili, dokler ga niso no »Vsi so prihajali! njega ni blo-r, kar je dobili v Kolodvorski ulici ter izročili straž-navaočne pokojnikove sošolce globoko ga- njku. Gjukanovič j- žq star prijatelj tule niio. Govorili ao generalštabni polkovnik lastnine-
so priredili sinoči v verandi »Uniona« pokojnikovi sošolci — maturanti ljubljanske
Maribor preko nedelje
ee l^itiljuiiks opere Otge Oljddtopovt tn
člana zagrebške opere Anatol Monošev-akega. Oljdekopova je dodala programnim točkam še Krstičevo sNimfo« Monošev. s ki pa pesem o Volgi iz Leh&rjevega »Ca_ reviča«. Oba solista sta mariborsko občinstvo navdušila. Pri klavirju ju je spremljal mariborski klavirski virtuoz dr. Roman Klasinc. Toplega aplavza je bil deležen tudi baletni mojsrter zagrebške opere Froman a svojim tatarskim in kitajskim plesom.
Zbor
podravskih planincev
V Sokolskem domu v Rušah je imela 37. občni zbor najstarejša podružnica SPD. Zgodovino podružnice je podaj ustanovi-velj Davorin Lisjak, O živahnem podruž.
ničnem delu so pe poročali predsednik
inž. Teržan, Albert Koruza in inž. Šolar. V odbor so kooptirani ravnatelj Anton Krejči, inž. Leon Knez. Franjo Lampreht in Leinschitz. Ob velikem navdušenju navzočnih je bil izvoljen za častnega člana dosedanji predsednik Davorin Lisjak, ki mu je odbor podaril umetniško diplomo in krasno sliko Inž. Teržan je ob tej priliki v toplih besedah prikazal za sluge g. Lisjaka za razvoj planinstva.
Smrten strel v sence
Sinoči si je pred hičo svojega tasta na Meliskem hribu pognal strel v sence 30. letni Nicifor Aleksander. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer pa je kmalu izdihnil. Dejanje je izvtbt? ocit.no v tre-netku duševne depresij«.
Maribor. 7. marca.
Občna zbora JNS v Mariboru
Minule dni sta se vršila občna zbora organizacij JNS za I. in IV. mestni okraj. Za prvi okraj je bU občni zbor v četrtek 4. t. m. v strankinih prostorih, za IV. pa 6. t. m. pri Kosiču v Koroščevi ulici. V novem odboru za I mestni okraj so med drugim gg. Mahorčič, Novak, Podgoršek, Križmanič, Bureš, Vahter, Spindler v odboru za IV. mestni okraj pa gg. Veljak, Kejžar, Kosi Batič, Klajnšček, Benko Odbora se bosta konstituirala na prvih sejah. V teku marca bosta še občna zbora okrajnih mestnih organiza. cij JNS za m. in V mestni okraj.
Gasilska župa za Maribor levi breg je zborovala
V hotelu pri »Orlut so se zbrali popoldne zastopniki 17 čet gasilske župe Maribor levi breg na občni zbor, ki mu je prisostvoval tudi podstarešina gasilske zajednice g. Bogdan Pogačnik. Zbor je vo_ dil zaslužni starešina župe g. Srečko Kranjc. Z zborovanja je bila odposlana vdanostna brzojavka Nj. Vis, kraljeviču Tomislavu, pokrovitelju jugoslovenskih gasilcev.
Iz tajniškega poročila g. Ambrožiča je razvidno, da je imelo vseh 17 čet župe 427 izvrševalnih, 112 podpornih in 14
častnih članov, župa ima 7 motornih ln 6 ročnih brizgalo, 7 gasilskih vosov ln 3 avtomobile. Vse njeno premoženje znaša 600.000 Din, vrednost orodja pa 400.000 Din. V preteklem letu je bilo 17 večjih in 12 manjših požarov, ki so povzročili škode za 748.000 Din, a preprečena škoda se ceni na 5 milijonov dinarjev. Blagajniško poročilo je podal g. Fran Vavpotič. Proračun za tekoče leto bo sestavila nova uprava
Pri volitvah je zmagala od g. Kostanj, ška predlagana lista. Nova uprava jp sestavljena pretežno iz dosedanjih funkcio. narjev z agilnim starešino g. Srečkom Kranjcem na čelu. Proti njemu so glasovali samo trije delegati.
Pri slučajnostih so obravnavali razne pereče zadeve, med njimi obvezno nezgodno zavarovanje gasilcev, uvedbo 5_od-stotne gasilske doklaie v občinskih proračunih, znižanje taks za gasilske prire. ditve in drugo.
Zborovalce je pozdravil podstarešina gasilske zaj^dinlce g. Pogačnik, se za-hvaEl upravi za dosedanje delo in Izročil starešini g. Srečku Kranjcu in podstare. šini g. Ernestu Golobu odlikovanji gasilske zveze za njuno požrtvovalno in nese. tečno delo v pomoč bližremu. V izbranih besedah je pohvalil njuno delo tudi gar-nizionar polkovnik g. Maslač.
Ruski večer
je bil sinoči v dvorani Kazine. Na spore, du so bile solistične pevske točke članl-
valcev. Po računih ^Slovenskega doma 2 pri_ de torej na poldrugega prebivalca v Zva-zi sovjetskih republik en rdeč vojak-
Plinska maska in fes
Za vsakega prebivalca posebno plinsko masko bo dala izdelati Turčija. V lovarni> ki se nahaja v neposredni bližini Aukarc, dovrše vsako leto 100 000 mask Najprej bodo preskrbeli prebivalce veiikrh mest, nato pa provjncialce. (»Slovenski dom'. 1. III.)
Ta be> ežka bi bila brez dvoma lahko oetala brez prigovora, ?e ne bj bila nasled. nji dan doživela v istem listu reprize ki je izšla očitno samo zaradi naslednjega duhovitega dostavka: Tnrej bodo podaniki dobili vsa] neka} nadomestila za to, da so jim »«ivieii fes«.
Po vrečah lih boste spoznali
Španski prestolnici, ki je še v rokah Ca-ballerove vlade biiejo menda zadnja ure, Francov voiaki so se že tako približali
tnnstii. dn s" naprnvi?-" Sar?k*Hf> tz vreč (vlntro-j 2. ID.)
Tudi kak laiik v vota»kih zadevat: se bo morda drzni) oporekati, da te vreča niso dobro znamenje ne za eno sne za drago
stran- Vreče so namreč kot eden najbolj j praktičnih načinov strelskaga jarka dobro ' organiziranim armadam Ee od nekdaj priljubljene za obrambo v mestu in na odprtem pod ju
Zdravje maršala Crazlanifa
kalijauek] podkralj Abesinije maršal Gra ziani je za ukazal da se mora prenesti truplo rasa Deeta v Addis Abebo. kjer ga bo. do javno razstavili. S tem hoče italijanska uprava prebivalstvu Abesiraije dopovedali, da je ras, ki je tako dolgo vnenurjal deželo, mrtev, pokazati pa tudj hoče, da so vsi takšni uporniški podvigi, kakršen je bil oni rasa Deste, zaman.
Grazianiju se zdravje obrača na elabSe. V zadnjih dnevih so zdravnik; konstatiraii pri njem pljučno vnetje. (»Jutro:. 2. III.)
Predčasna poplava
Tudj Popovo polje v Hercegovini je po plavijeno. vandar predčasno Preblva'ri ee boje, da bi voda osta a še naprei ter ne
bi mogl: posejati r«ol:a Ce ** lim *ln»n.ie izpolnijo, bo v teh krajih nnPtpjvVj velika lakota (»Slovensk; doin«. 4. III->
Iludo je res, če se poplave ne drže ter- j mina t	1
Prisrčen sprejem
bolgarskih pevcev
Včeraj je prispel v Maribor sofijski pevski zbor
Rodna pesem
Maribor, 7. marca.
Čeprav je bli prihod pevcev in pevk sofijskega pevskega zbora Rodna pesem napovedan za jutri popoldne in je bil snoči nenadoma najavljen za danes ob 15.50, se je vendar zbrala k sprejemu na glavnem kolodvoru številna množica, med njo predstavniki sokolskih in drugih organizacij. Zlasti mnogo je bilo mladine. Ob prihodu vlaka je zaorilo gostom v pozdrav navdušeno vzklikanje množice.
Gostom sta se peljala nasproti tajnik Jugoslovenako-bolgarske lige profesor g. 6edivy in vodja tukajšnjega matičnega koncertnega urada g. Bureš mlajši. Prisrčno dobrodošlico »ta jim izrekla magi-stratni ravnatelj g. Rodošek v imenu mariborske mestne občine in predsednik ma-
tičnega pevskega zbora g. Janko Arnuš. Z iskrenimi besedami se je zahvalil za prisrčni pozdrav predsednik Rodne pesmi univ. profesor TeofiJov. ki je naglasil, da sta obe glasbeni matici, ljubljanska in mariborska, v Bolgariji dobro znani in da predstavljajo južni Slovani štiri telesa, ven dar pa eno srce. Te njegove besede so zbudile živahno odobravanje. Zatem je 80 pevcev in pevk Rodne pesmi ubrano zapelo najprej našo narodno himno Bože pravde, nato pa Rodno pesem. Toplo pozdravljam so se gostje uvrstili v sprevod in skupno z Mariborčani odšli v hotel »Orel t, kjer so se nastanili.
Za njihov jutrišnji koncert vlada v Mariboru veliko zanimanje.
Prej je priznal, zdaj zanika
Dežman s Konjšce spet zanika, da bi bil vrgel Klan-
čilarjevo v Savo
Ljubljana, 7. marca.
V	tukajšnje sodne zapore so privedli 27-letnega Albina Dežmana s Konjšce nad Zagorjem. Orožniki s Polšnika so ga aretirali zaradi suma, da je vrgel v Savo svojo bivšo ljubico Marijo Klančišarjevo iz Zagorja. Dežmana je namreč te dni izdal njegov sedanji svak Dolanc iz iste vasi, s katerim sta prišla nekaj navzkriž.
V	letošnjem predpustu se je Albin Dežman, sin uglednega gospodarja, poročil z Dolančevo Angelo iz iste vasi. Ko je nevestin bmt grabil na jesen listje s svojim bodočim svakom, sta prišla v zaupen pogovor. Takrat je baje Dežman razložil Do-lancu, kako se je pripetil skrivnostni dogodek 7. junija lani na strmi poti, držeči iz Konjšce v Zagorje. Klančišarjeva je prišla takrat obiskat Dežmana, ker je izvedela, da ima razmerje z Dolančevo. Da bi se fant otresel Zagorjanke, ji je obljubil, da bo razmerje z drugo končal. Dežman in Klančišarjeva sta potem šla v Zagorje. Njima sta se pridružili še dve popotnici. Krenili so v dolino peš po silno strmi poti, viseči tik nad Savo. Sredi pota sta se Klančišarjeva in Dežman ustavila tn poslala obe sopotnici naprej z izgovorom, da si bosta oba malo odpočila.
Kaj se je nato zgodilo v samotni steni,
ne ve nihče. Dežman Albin je še izpovedal istega dne orožnikom, da je skočila Marija Klančišarjeva s stene sama v Savo in je Še njega hotela povleči s seboj v smrt. Marijo so našli čez nekaj dni utopljeno v bližini Hrastnika. 2e takrat so se razširile o skrivnostnem dogodku razne govorice. Zdaj pa je izpovedal Dolanc, da mu je rekel Dežman, da je sam pahnil Kiančišar-jevo s stene. Tako da 3e je Dežman iznebil dekleta in dosegel prosto pot do poroke z Dolančevo sestro. Dolanc je doslej molčat Ko pa je nedavno prišel Dežman pijan domov, izzval hišni prepir in nabil tudi svojo ženo Angelo, mu je svak v Jezi očita! tisti dogodek v steni. Polšniškim orožnikom je prišlo to na uho, zato so brž aretirali mladega moža.
Dežman je ob aretiranju svoje dejanje priznal, kakor mu ga je očital njegov svak, v sodni preiskavi pa zanikuje umor in trdi, da ga je ovadil njegov svak le iz maščevanja. Vse se zdaj ranima za razpravo pred ljubljanskim sodiščem, ki naj dožene, kje je resnica. Dolančevi 30 zelo premožni in Dežmanov oče Jakob je ugleden mož.
Dolenjec v Gradcu osumljen komunizma
Preiskava sredi noči pa je dognala, da je le miroljuben
Kranjec
Gradec. 6. marca.
Te dni smo imeli v Gradcu visok obisk. Na uradno inšpekcijo je prišel sam kan. celar dr. Schuschnigg. Večina Štajercev je drugače orientirana kakor dunajska gospoda. Tudi pri nas se močno pozna navdušenost za Flihrerja Hitlerja. Prav zaradi simpatij Štajercev do Hitlerja je imela tukajšnja policija obilo skrbi, ko se je izvedelo, da bo prišel na obisk visoki dunajski gost. Tajni policisti, med katerimi je celo nekaj Rusov in takih, ki so za časa Avstrije službovali tudi v Ljubljani, so stikali za sumljivci vsepovsod. No, zaradi tega je prišel v neprilik:- tudi Dolenjec g. Erjavec, doma iz Ivančne gorice pri Stični, kjer ima fotografski atelje, mehanično delavnico in zastopstvo motorjev. Skoro mesec dni se je mudil v Gradcu, da se je seesnanil z novimi pridobitvami na fotografskem in mehanlškem področju.
Oni dan, malo pred prihodom kancelar. 3». je bil g. Erjavec v družbi z nekaterimi slovenskimi rojaki, ki jih je mnogo v Gradcu. Družba je bila razipane volje ln je seveda govorila slovenski Eden izmed službujočih tajnih policijskih organov Je postal pozoren na stasitega Dolenjca, ki
ima čisto slovanski ijraz, podoben pravcatemu Rusu. Naš policijski organ je takoj prijavil zadevo komisariatu in ovadil g. Erjavca za komunističnega agitatorja.
Družba rojakov se je iz gostilne razšla domov, G. Erjavec je Sel v svoje stanovanje. Ko je pravkar zadremal, ga je pre. budila patrulja treh policijskih organov in mu povedala, da je osumljen zvez s Kominterno in da morajo izvršiti pri njem preiskavo. G. Erjavec je zanikal zvezo s prevratnimi elementi in zatrjeval, da je le po trgovskih poslih v Gradcu. Možje postave pa se niso dali pregovoriti. Pretaknili so vso Erjavčevo prtljago. Izkazalo se jc. da ima mož z ruskim obrazom le privatno in trgovinsko korespondenco. šele po izvršeni preiskavi so se po. licijski organi prepričali, da je izletnik i Dolenjskega miroljuben gost, čeprav njegova postava in poteze kažejo, kakor bi bil v sorodu s samim Stalinom. Ves dogodek je med tukajšnjimi slovenskimi ro_ jaki izzval obilo govoric in tudi dobre volje...
Kupujte domače blago !
špicetj ali reporter
O svojj emoli bo morda vedel kaj ve5 povedatj tudi g. dr. Dinko Puc, ki ee je včeraj ob 11. dopoldne znaSel v gostilni >Derenda< na Rimsk cesti v procej mučnem položaju. Tam je bilo napovedano ne_ kakšno zborovanje, kj se je tudi začelo, pa za nekatere kakor morda za dr. Paca. 13 prezgodaj in prežalosrtno končalo In to za. radi človeka, kj ni bil povabljen, pa ima vseeno dostop na vsake vrsle prireditev. Na tem zborovanju naj bi e! ustanoviia neka »Kmeteka družba«. Ko je vslopil nepovabljeni gost v sobo. so ga sprva mia trati za »svojega* in so lepo nadaljeval-; 1 dnevnim redom, ki mu je z največjo pozornostjo sledilo kakih 20 navzo?n:h. 5?le pozneje ee je g- dr. Pucu zazdelo, da je morda oai človek le malo nevaren. •. Ko so uvideli, da se nepovabljenega gosta ne morejo iznebštj, so sklenih. da se taridejo, toda le na videz. Toda. do»ičnik je irneJ bislro oko in je kmalu opazil, da sa je vsa ta družba začela seliti skoz- drug iz. hod v M; toka' Za»o ie pos.al boli ra-•love ien ;n ie lopo *Jcdil Ko so ga ?boro. j v.ilci opazili, so svoj 'Ugovor o 'Kmetski \ iružbi« tameniali z reko n prisj! eno raz pravo o troSarinah, kj to je bilo tudi kma ln konec, kajti če komu ne gre od srca, |
mu pač ne gre, pa konec. In so se razšli, ne da bi kaj opravili, tia proti kolodvoru. (»Slovenskj dom«, 4. XII-)
Kdo r.ekj j 3 bii ta člorek, >ki n' bjl povabljen, pa ima vseeno dostop na v«k<» vrste prireditev?«
Nož fe prišel iz mode
Živela sta v zakonu 30 let, toda otrok nista imela, čeprav sj ji Luka želel po. tomcev. Bal se je, da bo njegovo veliko premoženje pripadlo po njegovi emrti tujim ljudem. V tem 6trahu je živčno obolel in v takem stanju je zasadil ženi nož v »r. ce, kar je brez dvoma ta današnje čase nenavaden stotin. (»Slov. Narod«. 4 III.)
Samo v Nemčijo nikar
Izmed 43 Nemcev, ki so bjli pred mese-cj aretirani v Moskvi in Leningradu, je bilo te dni po odredbi ljudskega komisarja za notranje zadeve obsojenih na izgon h Rusije 10. Doznava se 6edaj. da se dva teh ne želita več vrniti v Nemčijo. V navzočnosti nemškega poslanika sta oba jzjavHa. •ta hočeta naialje ostati v Rusii' ter eta v '.a naue^ pripravljena prestati vsako, se •ako hudo ' aren za svoja dejanja. (»Slov Narod«, 5- IH.)
—kra.
(Deleohrat v nogetnetu
Nezaslcženo visoki pora* Lfubljane - Surova igra Jugoslavije - Gradjanski vodi dali«
BSK v Splitu porazen
Z večerajšnjo nedeljo smo pričeli spomladanski del državnega nogometnega prvenstva. V borbi za točke je bilo vseh deset ligaških klubov, torej dovoli prilike za nestrpno pričakovanje rezultatov, ki so prav zanimivi. Od Ljubljane nismo pričakovali, da nam bo prinesla domov kako piko. Želeli umo samo, da poraz ne bi bil previsok. Jugoslavija je močan nasprotnik, zlasti na svojem igrišču. Žalibog je Jugoslavija igrala zelo surovo Poraz Ljubljane 0:3 je vsekakor previsoko izražen.
Druga tekma v Beogradu je prinesla zmago Basku, poraz pa Hašku. Bask je s svojo zmago napravil Ljubljani precejšnjo uslugo. Saj je Hašk na spodnjem delu tabele zelo oster konkurent ljubljanskemu moštvu.
Gradjanski si je s svojo visoko zmago celo utrdil vodilno pozicijo in so se njegove šanse za naslov državnega prvaka izboljšale Concordia pa ostane še dalje najresnejši kondidati za izpad iz lige.
Osiješka Slavija je prinesla majhno »senzacijo«. Porazila je sarajevsko Sla-
vijo, s tem vrgla Sarajlije z 11. na IV. mesto, sama pa je skočila z IX. na Vil. mesto.
Zadnja, toda ena najvažnejših je bila tekma v Splitu med Hajdukom in dosedanjim državnim prvakom BSK. Beograjčani so kili poraženi ter zaradi tega padli s HI '""> mesto, Hajduk pa se vzpenjf	'eUi tabele. Prišel
je s IV na I! m
Tudi Jtigosiavi;* e napredovala, in sicer na III mesto, Bask je avanziral na F, dočim je Ljubljana nazadovala za eno mesto ter je sedaj osma Hašk je na predzadnjem mestu pred repkom Concordio. Tablica je sedaj naslednja:
Gradjanski Hajduk Jugoslaviia Slavija (Š) Bask BSK
Slavija (O) Ljubljana Hašk
Concordia
10	7	9	1	27:9	16
10	6	0	4	23.11	12
10	6	0	4	2514	12
10	5	2	3	23:18	12
to	5	2	3	19:17	12
10	4	3	3	21:12	U
10	3	2	5	13:23	8
w	2	3	5	9:17	7
10	2	3	5	12:26	^ 4
10	1	1	8	10:36	3
Jugoslavija t Ljubljana 5:0 (2:0)
Beograd, 7. marca.
Za današnjo prvenstveno tekmo, ki se je odigrala po tekmi Bask : Hašk, je vladalo veliko zanimanje in je prišlo na igrišče okoli 5000 gledalcev. Zalibog je tekma izrodila, m to zaradi surovosti igralcev Jugoslavije, ki so se, kakor se je zdelo, hoteli z nedovoljenimi sred stvi maščevati za poraz, ki so ga doživeli v jesenski sezoni v Ljubljani.
Ljubljana je odigrala danes gotovo svojo najboljšo tekmo, odkar oostoja. Čeprav so bili posamezni igralci Ljubljane po surovi igri domačinov poškodovani, so v drugem polčasu predvedli izredno lepo igro. vendar je sodnik Vasa Stefanovič vsako njihovo akcijo '/. napačnimi odločitvami pokvaril. Gotovo je, da bi neodločen rezultat aH pa k večjemu zmaga Jugoslavije z 1:0 bolj odgovarjal predvedeni igri obeh moštev
Igrači Jugoslavije so hotč naskako-vali ljubljanske igralce, tudi če ti niso imeli žoge Igra je bila zelo hitra. Žoga je šla iz enega polja v drugo. Zečevič jc v 3. mm. izrabil težko situacijo pred golom Ljubljane ter zabil prvi goL To je ljubljanske igralce nekoliko depri-rniralo. V 35. min. je Lojančič dobil žogo v sredini ter jo vodi proti ljubljanskemu golu HasI mu popolnoma pravilno odvzame žogo. toda Lojančič zagreši grob foul nad njim ter ga je poškodoval na trebuhu in na kolenu. Hasla so morali odnesti z igrišča. Vratar Ljubljane Logar, ki je bil danes neverjetno požrtvovalen in dober, zaradi česar je bi) tudi deležen aplavza objektivne beograjske publike, je tekel
proti Lojančiču. Sedaj je prišlo v kazenskem prostoru do hude gneče, skoraj bi rekli do spopada Sodnik Vasa Stefanovič je izključil Lojančiča. tako da sta obe moštvi igrali z 10 možmi. V 40. min. je prišlo zopet do hude gneče pred ljubljanskim golom. Logar je nesrečno zanustil vrata ter padel, pri tem pa docela nehote z nogo poškodoval Sijačiča. Pri tem je padel drugi gol za Jugoslavijo. Zaradi tega je sodnik izključil popolnoma nedolžnega Bertonc-Ija. Šijačiča so odnesli in obe moštvi igrata z 9 ljudmi.
V drugem polčasu se vrne Hasl. Igra je zelo ostra in surova z obeh strani. V 15. min. jc Petrovič zabil tretji gol. V drugem polčasu so Beograjčani v 30. min. poškodovali tudi Ježa, ki je nato samo še statiral. Tekma se je nadaljevala v istem tonu surovosti do konca.
Bask: Hašk t s 1 (0:0)
Hajduk: BSK 4:» (3:0)
Gradjanski: Con«
cordia§:0 (4:0)
Slavija O: Slavija S 2:1 (2:1)
odsaveztio prvenstvo
Zanimive lork v podsavezni ligi — Neredi v Kranju
Ljubljana, 7. marca.
Tudi v podsaveznem prvenstvu je bil spored zelo pester in obširen. Obe skupini I. razreda sta bili v boju, pa tudi 11. razi-ed ni počival Tekme so nudile prav zanimiv šport, žalibog pa je prišlo v Kranju do neredov ter je moral sodnik tekmo predčasno prekiniti. Gotovo to ni dobro znamenje ob začetku sezone in LNP bo moral strogo nastopiti. da se taki incidenti ne bodo ponavljali.
V naslednjem poročila	/
Slovan : Keka 6 : 3 (3 j 1)
Za prvenstveno srečanje med tema kluboma je bilo mnogo zanimanja; sicer jc torišče na Viču skoro vedno dobro obiskano, v trenotni situaciji, ko je Mo za to, da se prvenstvena tablica razčisti, je bil interes seveda še tern bolj povdarjen.
Številnih gledalcev pa moštvi nista mogli navdušiti Polovica prvega dela igre je porekla v popolni mlačnosti. nobene borbenosti ni bilo. nikomur se ni hotelo zaigrati. Sele s trenotkom, ko je Slovan začel beležiti svoje zgoditke, se je borba vsaj v toliko razmahnila, v kolikor so Slovanovci, pod-žgam po svojih uspehih vložili v stvar nekoliko več poleta in truda. Do konca polčasa so si priborili toliko terensko premoč-da so Rečane potisnili povsem v podrejeno vlogo
Po odmoru se s'ika ni mnogo spremenila. Rečani so ponovno pregrupirali svoje moštva. ali Slo\*novci so vztrajno nadaljevali s svojim stilom igre. Nanizali so golov kar tja do 6:2 in šele par sekund pred zadnjim žvižgom se je Rečanom posrečilo postaviti rezultat na kolikor toliko znosno razmerje 6:3 Sicer pa so tudi v drugem polčasu bili vseskozi pasiven partner v partiji.
Slovan je postavil nesporno boljše moštvo v polje. Razpolagal je z boljšim napadom in z boljšo srednjo vrsto. Tudi branilca sta bila v primeri z reškima zanesljivejša Vratarja sta igrala na efekt, kar je bilo za reško moštvo ki je bito izpostavljeno trajnejšemu pritisku bolj usodno kot zh Slovanovo. v katerem viatar m ime! prilike da bi povzročil večjo nesrečo Zelo je uifajala 'nnadalna troika >d kri' pa je bil !-bjrM"!< "-(»kakor boljši d*s» » začetku ni noge1 prav znajdi Keravec ;e napravi! \ vseh devetdesetih minutah samo eno pa- , metno in uspešno notezo. ko 'e lovandviču j
opravil pripravljalno delo za četrti gol; v ostalem pa je bil najšibkejši od vse napadalne pctorice. Dobra sta biia, vsaj defenzivno, oba stranska krilca, srednji ni vzdržal do konca; dokler pa je Bil pri močeh, je bil boljši srednji krilec v polju.
Vičan? so povsem razočarali. Nič jim ni šlo od rok. Zatajil je predvsem Kokoj na mestu srednjega krilca, sicer steber v moštvu. Preko njega se je raztegnila šibkost po vsej srednji vrsti, in ko je še v ožji obrambi edini Brvar postavil pol moža, je seveda bilo vse polno vrzeli, skozi katere je Slovanov napad vedno našel po kako priliko ra uspeh. Poglavje zase je bil vratar M ar kič, ki mu je bil očividno edini cilj, da se z nepotrebnimi paradami pred golom producira. Ob neki priliki bi si bil skoro zlomil tilnik, ob dveh treh drugih pa je po njegovi »zaslugi« našla žoga pot v mrežo. Tudi napad je bil zelo pestro sestavljen, po svoji učinkovitosti pa ni bil dorasel nobeni drugorazredni obrambi.
Do 27. min. je ostalo 0:0. Tedaj je prišlo po kotu proti Rek? do nesporazuma med akterji reške obrambe in žoga je pasirala črto. Takoj zatem jc Slovan zopet v napadu in Jančigar pošlje krasen strel pod
[)redko, najlepši gol dneva; sicer mu je ma-o pomagal Markič. Deset minut pozneje, v 38. min. je bila zopet nerodna situacija pred reškimi vrati i« tokrat je Repovž potisnil usnje preko črte. Par minut pred koncem ej podaljša! Legat prost stre! in premaga! Gašpariča, torej 3:1.
Prve minute po odmoru je Slovan zopet v lepem poletu in postavi v 5. min. po Jova-noviču, v 9. pa po Hudjeku na 5:1. Sledi potem po možnosti še šibkejša igra, kot je bila doslej. V 24. min. pobegne Slanina SIo-vanovi obrambi in zniža na 5:2, pa se mu kmalu revanžira Hudjek, ki v 27. min. postavi na 6:2. Skoro bi bil ta rezultat ostal, ali šc v poslednjih izdihljajih igre utegne Slanina znižati na 6:3.
Sodil je g. Kušar.
Kranj s Hermes d : e
Kranj, 7. marca.
Današnja podsavezna prvenstvena tekma le žalibog prinesla incident ki ga je treba najstrožje obsojati Sodnik je moral v 27 min prvega polčasa prekiniri -gro Kranjča ni so I« of sidc pozicije zabili gol, ki ga sodnik Kos ni priznal. Igralci Kranja so tedaj
J obkolili sodnika, reditelji in funkcionarji, pa ] tudi občinstvo je vdrlo na igrišče, tako da je bd sodnik prisiljen k svoji odločitvi Prišlo je do neugodnih scen, pri katerih sta bila tudi dva stražnika s kamenjem ranjena.
Hcrmcžansko moštvo so morali stražniki spremiti na kolodvor.
Olimp : Amater 3 * 2 (3 :1)
Celje, 7. marca
Na Olimpovem igrišču se je danes vršila pred 200 gledalci prvenstvena tekma med Olimpom in trboveljskim Amaterjem Moštvi sta v splošnem nudili enakovredno igro z dobrimi kombinacijami. Napada pa sta bila premalo povezana
Tekma ie bila živahna in napeta. Gostje so začeli takoj diktirati hiter tempo in prešli v lahko premoč V 12. min prevzame Abram žogo volley in zabije prvi gol za Amaterja. Trboveijčani krepko pritisnejo. V 24. min. pade Amaterjevemu vratarju žogo iz rok, Flis je na mestu in izenači. Olimp se končno znajde in igra je izenačena. V 31. min. poviša Čater na 2:1 za Olimp, v 40. min. pa z enajstmetrovko pa na 3:1.
Po odmoru pritiskata obe moštvi. Kljub temu ima Olimp v prvih 30. min. nekoliko več od igre. Končno se Amater otrese nasprotnika in začne krepko napadati. Izmed mnogib šans pa izrabi samo eno ko je Jordan v 41. min. znižal na 3:2.
Sodi! je g. Hobacher strogo in objektivno.
Železničar : Atletiki 4 : 3 (* * 2)
Na igrišču pri Skalni kleti je tej prvenstveni tekmi prisostvovalo okoli 400 gledalcev.
Gostje so razočarali. Predvedli so sicer dobro tehnično in kombinatorno igro, napad pa je bil vse premalo odločen in pre-cej raztrgan.
Atletiki so tehnično zelo zaostajali za gosti, igrali pa so z voljo in požrtvovalnostjo. Imeli so celo več od igre, vendar pa niso znali izrabiti ugodnih šans.
Tekma je bila do konca živahna. Po lepem napadu Atletikov je Schuh že v 4. min. zabil vodilni gol. V 8. min. je Golinar izenačil. Dve min. kasneje pa je Turk zvišal na 2:1 za Železničarja V 41. min. je Schnci-der po krepki akciji Atletikov izenačil
Po odmoru gostje pritisnejo in že v 3. min. pošlje Pavlin lahko obranljivo žogo v mrežo domačinov. Atletiki se ne dajo ugnati. Napadi se menjavajo. V 20. min. prevzame Koželj žogo iz kota volley in izenači. V 28. min. izrabi Habig gnečo pred golom Atletikov in poviša na 4:3. Atletiki popuščajo, Železničar preide v premoč, rezultat pa se zaradi dobre obrambe domačinov ne menja.
Sodil je g. Relnprecht točno in objektivno.
Maribor : Rapid 4 :1 (1:1)
Maribor, 7. marca.
Na Rapidovem igrišču se je danes popoldne odigral tako imenovani mariborski »derby«. Toda od nekdaj tako popularnih srečanj med obema starima tivaloma je ostalo še ime, kajti na igrišču se je kljub pomenu današnje tekme in lepemu vremenu zbralo le okoli 200 gledalcev.
Maribor je nastopil z isto postavo kot preteklo nedeljo proti ČSK. Svojo zmago si je priboril šele po zelo težki borbi. Posebno jc ugajala napadalna vrsta, v kateri sta zopet briljirala Miloš in Tičar, ki sta s svojo odločnostjo priborila Mariboru dve dragoceni točki. K lepemu uspehu pa je znatno pripomogla tudi ožja obramba, ki jc imela mnogo in težkega posla. V tej formaciji sta se zlasti odlikovala vratar Koren in branilec Kramberger. Pa tudi krilska vrsta je v drugem polčasu izdatno podpirala napad, pri tem pa uspešno pomagala obrambi Uspeh, ki ga je danes dosegel Maribor, je tem lepši, ker je Maribor moral igrati skoraj vso tekmo samo i 10 igralci. Vodja napada Stare je bil že takoj v začetku težje poškodovan.
Rapid ni tako slabo igral, kakor se da morda sklepati iz rezultata. Napad je uprizarjal lepe akcije, toda nima moža, ki bi I znal realizirati zrele pozicije. Seveda je bila na drugi strani obramba Maribora prehuda ovira, tako da so se ves akcije običajno končale že na kazenski črti. Najboljšo moč je ime! Rapid v krilski vrsti dočim obramba ni bila na višini ter igrala zlasti taktično ze!o slabo. V napadu je imel Rapid 5 ljudi, ki so igrali vsak po svoje. Zaradi tega sicer dobro izpeljane akcije niso imele uspeha- ker napad ni bi! homogena cclo-ta. Tako se je zgodilo, da je bi! Rapid tudi danes poražen, dasi poraz ni bil neobhodno potreben.
Igra ssma je bila izrazita borba za točke, žalibog pa je čestokrat prestopila meje dovoljenega, kar gre na rovaš sodnika g. Nem ca, ki ni znal /atreti surove igre.
Goli so padali v 10. min. po Tičarju iz prostega strela z daljave 25 m, v 18. min. je Krajner prav tako iz prostega strela s kazenske črte izenačil. V drugem polčasu je bil v 12. min. Miloš uspešen, minuto kasneje je Tičar povišal na 3:1 in v 36. min. je Miloš postavil končni rezultat 4:1.
V predtekmi je rezerva Rapida porazila rezervo Maribora s 5:1 (1:0).
ČSK : Celje t: 2 (j s X)
Cako\-ec, 7. marca.
Za današnjo prvenstveno tekmo je vladalo izredno veliko zanimanje, to zlasti zaradi tega, ker je bil ČSK v jesenski sezoni poražen v Celju z 0:6.
Celje je danes predvedlo odlično igro ter izsililo na tujem igrišču neodločen rezultat, kar samo po sebi predstavlja lep uspeh. V vrstah Celja sta se danes odlikovala sred-H krilec Slamič ter vratar
Domačini sn bili v prvi polovici prvega polčasa v lahki premoči in je v 27. min. Vamplin dosegel prvi gol. lati igralec je v |
30. min. zvišal n« 2:0 m iele sedaj te j« moštvo Celja znašlo ter uprizarjalo lepe napadalne akcije, ki so imele tudi uspeha. V 32. min. je desno krilo gostov znižal rezultat na 2:1 in v 35. mm. je Celje iz kor-nerja izenačilo.
V drugem polčasu sta se oba nasprotnika prizadevala, da bi dosegla zmago, vendar je rezultat ostal neizpremenjen.
Tekma je bila od začetka do konca zanimiva. vendar jc ostala v mejah dovoljene igre.
Prav dobro je sodil g. Camernik *
LJUBLJANSKI DRUGI RAZRED-Mars : Svoboda 4:1 (1:1), Mladika : Grafika 1:1 (1:1), Jadran : Korotan 6:2 (2:1), Moste : Slavija 2:0.
II.	RAZRED DOMŽALE KAMNIK: Domžale : Zalog 11:0 (4:0),
Disk : Mengeš 3:2 (3:1). Prva tekma je bila v Domžalah, druga pa v Mengšu.
Ostale nogometne tekme
PRAGA: Prvenstvo. Slavija : Plzen 6:1, Kladno : Sparta 1:0!, Viktorija Žižkov : Prostcjov 1:!. Bratislava : Nachod 3:1. Moravska Slavija : Viktorija Plzen 4:2. Ži-denice : Rusv 1:1.
DUNAJ: Prvenstvo. FAC : FC \Vien 2:1, Admira : Vicnna 2:2. Rapid : Favoritner AC 6:0, Austria : \Vackcr 4:2, Postsport : Hakoah 2:1, Sportklub • Libertas 1:1.
RIM: Prvenstvo. Ambrosiana : Fiorenti-na 2:2. Genova : Juventus 1:1, Bari : Roma 1:0, Napoli : Luchesc 4:2, Torino : Bologna 3:3, Lazio : Novara 1:0, Triestina : Milano 0:0, Aiesandria : Sampierdarena 1:0.
BUDIMPEŠTA: Prvenstvo. Hungaria :
III.	okraj 8:2, Budai : Bocskai 2:1, Elektro-mos : Ferencvaros 2:1, Szeged : Nemzeti 1:1. Ujpest : Budafok 7:0, Phobus : Haladas 4:1.
AMSTERDAM: Nizozemska : Švica 2:1.
Smučarske tekme
Slalom kluba 34
Slalom klub 34 je priredil včeraj na Gor-jušah medklubske tekme za seniorje. juni-orje in mladino, in sicer za seniorje in ju-niorje na 10 km, za mladino pa na 5 km. Start je bil ob 9. pri koči S!a!om-k!uba 34. odkoder je šla daljša proga proti Hribarici po precej dolgem vzponu na Spodnje Gor-juse deloma v smuku, deloma po ravnini, nato proti Kranjski dolini v složnem vzponu in proti cilju v močnem smuku. Mladinska proga pa je preje zavila proti Kranjski dolini.
Snežne razmere so bile še dovolj ugodne, ker je ponoči padlo 5 cm novega snega, ki pa se je med tekmovanjem malo ojužil. tako da je bilo le težko pogoditi pravo žo. Tehnično je bila proga zelo lepa in težka. Vsi tekmovalci so jc presmučali brez nezgode, le dva sta zlomila smuči. Starter-ju se je javilo na startu 7 seniorjev in 15 naraščajnikov. in sicer člani Bratstva, Reke. Mojstrane, Ilirije, Poljan in Slalom kluba 34. Tehnični rezultati so bili:
Seniorji in juniorji: 1. Smo!ej Fran (Bratstvo) 40:02, 2. Magister Stane (Poljane) 46:10, 3. Stopar Brane (Ilirija) 46:16. 4. Bcr-Iot Bogdan (Reka) 55:54, 6. Hvale Maks (Re ka) 55:54, 7. Zuccato Vinko (Reka) 1:01.10.
Mladina- 1. Pogačnik Tone (Bratstvo) 22:01, 2. Razinger Tone (Bratstvo) 22:33, 3.
Lichtencger Ferdo (Mojstrana) 22:40, 4. Strumbel Tone (Mojstrana) 25:09, 5. Jure j Fran (Slalom) 27:20, 6. Abram Fran (Slalom) 29:08, 7. Ciuha Albin (Reka) 29:15, 8. Magister Rado (Slalom) 30.05, 9. Galc Viljem (Rreka) 30:11.
Postani in ostani član Vodnikove dražbe!
Francosko oboroževalno
posojilo
Ministrski predsednik Blum je pojasnil vladne sklepe za ureditev finančnega in valutnega vprašanja
Pariz, 7. marca AA. Min. predsednik Leon Blum ie fciei snoč,- po radi« govor, v katerem je pojasnil nekatere točke komunikeja o sklepih zadnje seje ministrskega sveta, kj se tičejo franceske finančne politike.
I con Blum je predvsem nnglasil popolno solidarnost vlade v fcrn vjmiiatij-u in izrazil svoje zaupaiije tinaneneom ministru Vm-cent-u Anriol«. ki ie prav za prav dal pobudo za v»e ukrepe, za katere ee je francoska vlada odločila.
Naloga teh ukrefiov ki da se uredi sedanji položaj tako da bo ta ureditev trajna. PoJožai slika*) sedaj v Francija in izven v temnih barvah. NaeLiišajo rKujresnerišo skrb in poudarjajo da bi zagrešili veliko napako, če ne bi takoj izvršili najnujnejših ukrepov. Vlada je bila in je Se prepričana, da bo gospodarska obnova države, da bo vlada preko proračuna prisiljena poiskati konsolidacija erospodareke^ra življenja izzvala kot prjrodni učinek tudi finančno obnovo države. V zadnjih tednih so težave izzvale Deko vmemirjenost jc tadf že prav nevarne govorice. če<k da ie nastaio vprašanje, ali bo vlada lahko očuva,!a frank e rkmrozno kontrolo nad denarnim tr&iščem. Postavljeno je l>i3o tudi vprašanje. aJi ne bo novjh virov in morda skleniti nova posoja, predlagati nove davčne obremenitve, ae po-sluSt-j inflacije ali že čeparkoll
Deistvo ie. da so vajntaa vprašanja testno vezana s finančnim problemom. Vladna »k-cija bo raradi tesra uspešna le v primeru, če se uredita obe strani teca vprašanja. Kar se t-iče finančnih vprašanj poudarja vlada, da se v 1. 1937 nikakor ne bo znašla pred kak^r-o neroojočo n^loeo. Potrebe državne bla^aine so proračunane na 36 m^jard ki jim je treba dati fe 4 milijarde london»ke;ra /^'e^Skefra posojila torej skupaij 40 milijard. Od teh je treba odatet^ 8 milijard ki so bile že Iračane od 1 januarja t. I. do danes, ftfedc ostaMi 32 mitHatrd pa sodi vlada. da jčJi bo lahko p primemo Stednjo mižala na 26 otfijarrL Že na podlnpi jakuše-nj iz časov najtežie kme lahko vjail«. računa t normalnimi operaeijami na tržišču, to je s kratkoročnem; posojj34. fci bi biia vse-k-i-kor zadostna. Toda mi smo botelj utrditi položaj državnih finamr, n* način, ki bo akrn-rerv. stalen i« neuničljiv. Ker so izredni kredit; namenjeni predvsem za oboroževanj* smo sklenili kriti te kredite z velikim posojilom za narodno obrambo. Končno smo
svojimi odredbami zavarovali državno Wn ffafno proti vsaJkemn rznenadef&ju,' posebno m proti povečanju proračunskega deficita. Zahtevo nasproti državni bd »trajni niso tofce. da bi lahko aprančeno povzročale kakšn« vzne*n«feTiost glede na naš valu ton pobožaj.
Min. predsednic je nate podčrtsl. & bodo imdi podpisniki posojila zajamčeno pravico. do izplačiJa v erotovtoi v vseh državah ki ph veže lanski monetarni sporazum, torej v Franciji, Ancij^ in Zedinjenih tavali. Posojilo bo zajamčeno proli vsem da na.šn.him ali bodočim rizikom, ki bi se mopli pojaviti. Vlada hoče obeoem omogočiti vrai-tev kapitala, k; je odšel v {noaecnstr« v kakršnikoli obliki, zaradi osebnega {"teresa ali vznemirjenosti. Poleg tega ie vlada pristala na posebne olajšave ca trvo* |n za tr-crovjno z zlatom. O tem se je sporazumela s Francosko banko«, ki jo vodijo ljudje, ki uživajo v Franciji j preko »jenih mej največji in -najbolj upravičen ugied.
Nato je ministrski predsednik Blum ie krat. katejrorično naglasi, da hoče viada ostatj zvesta besedi in duhu trojnega vaiot-neara sporaraima, kar pomeni da noče izvajati nikake posege kontrole. Temu njenemu »tališču se je priključi tudi guverner Francoske banke.
Nato je podrobno rastravliai o ® mSSjard-neni prihranku Ln nagiasil. da nikakor ne gre za črtanje proračunskih kreditov, nego za izdatke izven proračuna. Neka dela. na področju železnic in pošte se lahko odgodi-jn alj razdeie na dsAjfio dobo. Zaradi tega ne ho zaprta nobena delavnica !Ji se bodo nadalievala važna javna dela, posebno za. dovršitev priprav za svetovno razstavo-Opravičeval je jamstva, ki ee nudijo sa po-soiUo Naglasil je. da odtok kapitala ;z Fran-oiH© ni koristen da pa ne bo vlada Izdala ukrepov v okvira posebnega kontrolnega sistema ali sankcli, ker smatra, da so taki ukrepi neprimerni že glede na mednarodno
politiko.
V zaključnem delu 6vorega govora je on*e-nil delo, ki ga je viada doslej oprav ja. Reforme, ki iih je parlament izgiasovai. j ostanejo v veljavi. Sli lahko jdedamo brez ! vsake skrbi ju n i-ugodja na pot. ki smo jo i dnsedaj i?vrnili- Orspodarskrt obnova v ' in gre sedaj /a to. da to delo rrad:djn-jerao in stabiliziramo.
Obide prezidenta Beneša v Jugoslaviji
Praga* 7. marca. Državni obisk predsednika CSR dr. BeneSa 5. in 6. aprila se bo izvrSil z največjo svečanostjo. Predsednik Benes bo bržkone potoval v Beograd preko Maribora in Zagreba ter mu bodo ob vsej ! progi prirejeni slavnostni pozdravi. Kakor javljajo is Bukarešte, je verjetno, da se bo povodom dr. BeneSevega obiska vršil v Turn-Severinu sestanek prezidenta dr. Beneša, kneza Pavla in kralja Karola. Ta sestanek bo tvoril nadaljevanje svoječasne bu i kareštanske konference poglavarjev Male I antante.
Francoski minister za poste v Beogradu
Su&ak, 7. marca. p. Ob 11. dopoldne sta prispela na Sušak francoski minister za j pošte Jardillier in naš minister za pošte dr. I Kaludjerčič. Popoldne ob 3.30 sta odpoto-| vala z brzim vlakom v Zagreb, kjer bosta i ostala le nekaj časa ter bosta nadaljevala pot v Beograd.
Prekomasacije občin
Beograd, 7. marca. Z uredbo notranjega ministra se je po § 10 z. o občinah občina Tabor v celjskem srezu, prekrstila v občino Sv. Jurij ob Taboru. Iz občine Begunje v logaškem srezu so se izločili kraji Osredek, Zala, Čohovo, Sv. Vid, Korošec, Rudolfovo, Zahrib, Ravne, Tavžlje, Go^ič, Lešnjaki, Hruekanje, Bečajc, Hribljane, Pir-mane, Slugovo, Kremenca, Ponikve, Krušče, .Milava, Strukljeva vas, Ščurkovo, Jaršiče, Košake in Carnarji ter se iz njih sestavi nova občina Sv. Vid nad Cerknico.
Iz prosvetne službe
Beograd, 1. marca. p. Prof. Pavel Lokovšek in Josip Mainar na II. realni ™'oma-zS(ji ▼ Ljubljani sta napredovala v po-!oža>;oo skupimo 3/II. j Na lastno prošnjo so premeščeni učrte-! Hica Frančiška Mraz-Grjiic fz Rogatca v Tr-1 liovJie, Kristiino Tereščenko iz Maverlena nt* Črnomlja v Indijo pri Rumi. Vojteh Hren ir. Seimoe v Crešnjevec (Maribor), Siva ^vanc z Drerwvecu griča v Log-ZapJasnn I..iubljaqa - akoijca) Aleksander rVorrcTvTk
Iktfenje Nemtške vaee v Tržič.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 8.: aaprto. Torek, 9.: aaprto.
Sreda, 10.: Simfonija 1997. Red Sreda, četrtek, 11.: Zadnji signal. Premierskl abonma.
*
Prihodnji novosti v ljubljanski drami bosta Iva Brnčiča izvirna drama j Med Štirimi stenami«, ki riše rodbinsko kata_ strofo v ljubljanskem meščanskem krogu. Predstavo pripravlja inž. Stupica. Drug« premiera bo Fodorjeva »Matura«, Iti so jc igrali pred nedavnim na Dunaju z največjim uspehom. Dejanje igre se dogaja na dekliški šoli. V igri nastopajo zanimivo orisani vzgojitelji mladine in učenke. To uprizoritev pripravlja Ciril Debevec. OPERA Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 8.: zaprto. Torek, 9.: Pikova dama. Red A. Sreda, 10.« Baletni večer. Rer B. četrtek, 11.: Hoffmannove pripovedke. Red četrtek.
Teden dni filma
Sloveča nemška filmska zvezdnika Uršula Grabley ln Willy Birgel. Slika ju predstavlja v prizoru iz Ufinega filma »Ritt in die Freiheit«, ki se je v Zagrebu predvajal pod naslovom »Zakletva i ljubav« (Prisega in ljubezen). Snov filma je vzeta iz zgodovine poljskih bojev za svobodo v začetku preteklega stoletja. Režiral je delo Kari Hartl.
Štirje dobri filmi
Nemška filmska industrija je v zadnjem času delala v glavnem vesele filme, zdaj pa je prišla spet k resnim, ker se je občinstvo komedij očitno že nasitilo. Značilno je, da med štirimi filmi, ki so zadnje dni dosegli v Nemčiji velike uspehee, ni nobene komedije.
Prvi izmed filmskih šlagerjev je »Basker-villski pes« po romanu Conana Doylea. ki ga imamo pod naslovom »Boj v megli« že tudi v slovenščini v Rihteršičevem prevoda. Svoje čase so napravili že Angleži nem film, toda govoreči je po igri in režiji visoko nad njim. Zlasti fotografija, je odlična. Glavne vloge imajo Peter Voss, Fried-neh Kayss'er in Fritz Rasp, — sami resnični umetniki. Sherlocka Holmesa igra Bruno Giittner.
Film »Večna krinka« je iz zdravniškega sveta. Obravnava vse težave in vsa nasprot-stva, ki čakajo izumitelje novih zdravil. Glavne vloge imajo Olga Čehova, Mathias Wieman in Peter Petersen Film je bil narejen po romanu švicarskega pisatelja Leona Lapairea, režiral pa ga je Werner Hoch-baum.
Tudi film »Za moje življenje gre« je kriminalen. Režijsko je prava mojstrovina, saj ga je delal Richard Eichberg Glavno vlogo ima Kari Ludwig Diehl, njegova partnerica pa je Kitty Jantzen.
Film »Suzana v kopeli« se doga'a ob Severnem morju v umetniških krogih Glavne vloge imajo Manja Behrensova. Max Giil-storff in Hans Brausewetter. ki je začel po daljšem odmoru spet nastopati v filmih.
Žena v sod
svetu
Pomen nove bolnišnice za slovensko
Nedavno so Masaryku poklonili v Pragi državno socialno šolo (za higieno in otroško zaščito). Šola se imenuje Masarvkova šola in bo »vzgajališče k socialnemu delu in socialnemu duhu«, kakor se je izrazil eden izmed češkoslovaških ministrov pri otvoritveni slavnosti. Pri prizadevanju za ustanovitev te šele imajo velik delež če_ škoslovaške žene. saj se zavedajo, da bo koristila predvsem ženskami, bodisj kot poklicno vzgajališee socialnih delavk, bodisi kot zavod, kj bo nudi] pomoč zlasti siromašnim plastem češkoslovaških držav, ijank.
Tudi pri nas se kaže potreba po socialni ustanovi, ki pa je še mnogo nujnejša kakor omenjena socialna šola v Pragi. To je nova bolnišniea. ki pomenja danes najbolj pereč slovenski problem. Potreba po novj bolnišnici je tako velika, da bi jo morala dr žavna uprava že davno sama po>?!aviM, ko so strokovnjaki začeli opozarjati na obupne razmere, ki vladajo v njej. Ker pa je danes t raba za vsako dobro reč mnogo boia in dokazovanja so se zbrali pred letom zastopniki vseh slojev slovenskega naroda na zborovanju jn zahtevali v krepkih be_ sedah, podprtih z otipljivimi dokazi, t.ovo bolnišnico v Ljubljani- To manifestacija!«)
zborovanje ie bilo hkratu ustanovni obon zbor društva Akcije za razširjenje ljub ljanske bolnišnice- Razmere, o ka'eri'n so vsi govorili in se nad niimi zgražal so opisane v posebn- brošuri, ki je v znatni me ri pripomogla da so se zganil, rudi tisti, ki se še niso zavedli, kako tudi la Um.iljni kamen civilizacije propada
Med prvimi, ki so se zavede j te naše kulturna sramote, je bilo naše žensivo, ki je v posebni manifestaciji, ki ;o je o:-ire_ dila ženska zveza, izrazilo svo;o zahtevo po novi bolnišnici in napravilo razpoloženja med ženskim svetom. Da je zahteva |>o noVi bolnišnici našla odmeva zlasti med ženskami, je povsem razumlj vo kajti kdo več trpi zavoljo sedanjih .azin-ar v bolnišnici, kakor ženske?
Čedalje bolj ee množi število tistih žansk. kj so v primerih bolezni navezane na bolnišnico in to ne samo za čas poroda, ampak tudi ob drugih oooVnjih. Mnogo jih je, ki nimajo nikogar, Ja bi jim postregel. niti sredstav. da bj plačala tujo osel>o-Bolnišnica ie njihovo edino zatočišče. Toda ali se naša bolnišnica more rmenova ti? Če mora hudo bolna ženska leči k d:u-gi bolnici na že tako ozko posteljo, ali je mogoča, da bi si vsaj odpočila, kaj šele
ozdravela: Nedavne je nekdo obiskal znan. ko v bolnišnici, a se ga je zavoljo slabega zraka polotila tolikšna omotična slabost, da je moral pobegniti. Tako je pri nas v stoletju higiane.
Toda tudi žena, ki ima dom in družino, ima dovolj vzroka, da se zaveda, kakšnega pomena je primerna, higienskim zahtevam ustrezajoča bolnica. Saj tudi večina poro_ čenih žen ni v takih razmerah, da bi se mogla prj resnejši bolezni zdraviti doma. Ce so bolna drugi člani družine, tedaj še nekako gre in je gospodinja tu. ki vse neguje- Toda če ona zbali, je V6e narobe in nj nikogar, ki bj se ji za dalje časa mogel žrtvovati. Marsikje je tako, da je še dobro, če družinski člana sami sebe odpravljajo, saj so bili vajeni, da jim ie mati vse oskrbovala. Deloma iz tega vzroka, de_ loma pa tudi zato, ker so navadno vsi Čla-nj družine v šali in v 6lužbi odnosno pri delu, materi često ne preostane drugo ka-
kor bolnišnica. Toda ali ni žalostno, da ženska, ki vse življenje gara za druge, ki rodi narodu in državi otroke, ob času bolezni nima mesta, kjer bi počivala in se zdravila?
Najhujše pa zadene našo mater, kadar mora poslati svoja otroke v bolnišnico. Če ne pri misli nase, če ne pri pogledu na druge odrasile bolnike, pri misij na svojega otroka se mora pridružiti vsem. ki zahtevajo novo bolnišnico. Danes imamo Unijo za varstvo otroka, naša usta so prepolna lepih besedi o »bodočnosti naroda< toda pravo dobo naše bodočnosti vidimo v otroških oddelkih naše bolnišnice, prenatr-pane postelje, otroci laže po tleh, premalo strežnic... sicer pa se je že dovolj pisalo o tem-
Morda je to naiža!o?tmejše poglavje nase bolnišnice prav zato. ker zadeva naše otroke!
krat mesečno in posamezna številka velja. 60 pf.
»Der Kjno-Amateur« (Phototkano-Veriag; Beriin S 42. Oranieii6tr. 139) je posvetii svojo zadnjo številko izključno nov, barvni kinematografiji. ki prevrača vse stare delovne načine uu postavita amaterja pred tako nove tehnične in oblikovne probleme da se tudi stari praktiki ne počutijo več sigurne. V tem kritičnem trenutku prihaja tudi »Kmo-Amateur« z mnogima nasveti ki jih bo dobro upoštevati. V drugih člajnkih so bavi s prSipooiočki Za zvoen; film in poroča o novostih v kinematografiji, ki so &e pojavile na lapskemi veiesejmu
F O T O A
Tehnika Soto-graSskega snemanja
nI nobena višja matematika, če upoštevaš štiri temeljne pogoje: 1. pravilno izbero negativnega materiala, 2. pravilno rabo svetlobnega sita (filtra), 3. pravilno ustanovitev, 4. pravilno osvetlitev.
K prvi točki
Razumen človek uporablja danes le pan-kromatsko, dovolj občutljivo, drobnozrna-to, brezobstretno tvorivo. Nobeno drugo ne daje pod istimi pogoji tolikšnega bogastva srednjih tonov in ne prevede barv v sivo tonsko lestvico tako dobro. Za posebne namene (reprodukcije) bi uporabljali še barvno neobčutljivo tvorivo. za prav posebne tudi plasti za infrardeče žarke, ortokromatski material pa je zastarel.
Seveda so med pankromatskimi plastmi razlike. V glavnem imamo tri tipe: a) manj občutljive plasti (8 do 13 desetrn dinske stopnje), malo občutljive za rdeče tone, dobro za zelene, silno drobnozrnate. delajo pa rade trdo; b) srednje občutljive (14 do 17 desetin dinske stopnje), nekaj bolj občutljive za rdeče barve, nekatere pravilno občutljive za zeleno, nekaj manj drobnozrnate (v pravem razvijalcu zelo drobno zrno), delajo briljantno. pa ne pretirano; c) emulzije 18 desetin dinske stopnje in več, preobčutljive za rdeče žarke pogostoma zelo malo za zelene, glede zrna dajejo zadovoljiv rezultat v posebnih iaz-vijalcin, delajo rade premehko. če jih ne razvijemo previdno. Tip a samo za izredne naloge, tip c za delo v svetlobi z mnogo rdeče-rumenih žarkov, ki mu zelo zvišujejo splošno občutljivost, tip b pa bomo zahtevali povsod in za vsa dela. Pri tem bomo pazili, da bo občutljiv tudi za zeleno barvo in da bo imel dvojno svetločutko plast, zgoraj bolj občutljivo, spo-laj manj, ker s --kšnim materialom izenačimo tudi hude preosvetlitve.
K jSraigi to&ki
Ce delaš načelno s pankromatskim tvo-rivom, spravi stare rumenice v muzej. Pomen imajo za ortokromatske plasti, kveč-emu za pankromatske tipa b.
Za pankromatsko tvorivo uporabljaj le zelenice (dnevna svetloba), modrice (umet na luč), oranžna in rdeča sita (kot kontrastna sita in za snemanje daljnih, rahlo zamegljenih pokrajinskih motivov). Posebno temno rdeče sito (»črni filter«) uporabljamo le za snemanje z infrardečimi (toplotnimi) žarki. Ultravioletni filter uničuje ultravioletne žarke, ki bi v visokem gorovju ali širnih vodnih pokrajinah izrazito modro nebo podali presvetlo. Sicer je raba fitrov v normalnih okoliščinah pri modemih pankromatskih emulzijah ki že same na sebi ni30 preobčutljive za modre žarke, odveč — kvečjemu če ne nameravamo posebnih učinkov.
Za te učinke vedeti že v naprej, ni težko. Zelenice poudarjajo seveda zeleno barvo v predmetih (jo delajo v pozi ti vu svetlejšo). Ce je zelenica rumenkasta (uporabna tudi za ortokromatski material), bo slabila rdeče žarke, poudarjala rumene in zelene, zadrževala modre. Ce je modro zelena, bo še bolj oslabila rdeče barve, malo tudi oranžne in rumene, poudarjala zelene in nekoliko tudi modre. Nevtralno zeleni filtri zadržujejo v enaki meri rdeče in modre žarke. Modrice naravno zadržujejo rdeče-oranžne žarke, poudarjajo modre, oranžni filtri uničujejo skoraj vse modre žarke, poudarjajo rdeče ter rumene, rdeči filtri zadržujejo končno vse modre in zelene žarke, pretiravajo pa rdeče in rumene. In sedaj, če vemo, kakšne lastnosti ima naša emulzija glede občutljivosti do poedi-
MATE
nih barv, si lahko točno izračunamo vpliv poedinih filtrov nanjo in si izberemo za določen učinek določeno sito Bodimo si namreč na jasnem, da imajo filtri danes malo drugačne naloge nego v lepih časih ortokromatske fotografije, ko so nam spravljali večinoma le oblake na nebu do veljave in sončne pege z obrazov. Takšne stvari zmore današnja pankromazija brez vsakega filtra. Danes poudarjamo ali oslabimo s filtrom le to ali drugo barvo v predmetu, spravljamo v sliko nekaj kontrasta tja, kjer ga hočemo imeti. Primer: zagorel obraz proti nebu Emulzija bo podala obraz sivo v svetlo sivem nebu (orto-kromatska emulzija črno v zelo svetlem nebu). Kontrast nas ne zadovoljuje. Z rumeno zelenico dobimo obraz svetlejši, nebo temnejše. Tako bo prav.
Menda ni treba posebe poudarjati, da zahteva skoraj vsak filter vsega upoštevanja vredno podaljšanje osvetlitve? Znesek tega podaljšanja (filterski faktor) zvemo iz tovarniških navodil in z nekoliko poskusnimi posnetki v raznih svetlobnih okoliščinah. Prav tako ve danes vsak ?,o-larček, da je nnihol-ip uporabljati v m&si barvane, na vsak način pa piano paralelno brušene filtre Drugačni filtri utegnejo povzročati neostrine, posebno pri malih formatih Ali so pravilno brušeni, ugotovimo takoj: tisk. ki ga gledamo skozi filter se nf <;me kriviti ne sme »plesati«, če zapleše filter v naši roki paralelno nad njim
Iz amaterskega glbaaja
Fotoklub Ljubliana: V torek zvetei v klu/hs em lokalu welava inž. Michelj o tehniki povečavanja. v petek zvečer slikovna kritika Vabljeni tudi nečlani Pripravlja nov kinem i-tografeki večer z najnovejšimi barvnimi film; iB fotografski tečaj za zavetnike
Za amaterjevo knjižnico
»Gaierija«, a. št. objavlja med svojimi krasnimi velikimi sliko vujimj prilogami; zopet dve jugosiovenskj deli, dr. Sievana Se-kelja motiv iz delavskega življenja »Pri kuhi« in Maksa Glihe (FKL) »Poaniaid«. motiv, kakršne ste v naravi že neštetokrat prezrli ker sii s svojima ne izvežbanimi očmi niste mogli misliti da bi vam lahko dali učinkovito sliko. Odv^č bi bilo po av-Ijati da je takšna vsafcomesečna mednarodna zbirka najodličnejšiih fot-g/afskih del za amaterja najbolje šola, in to tem bodi ker skrbi uredništvo za tehnične podatke in smotrne razlage v vsak,- sliki. V fcekstaem delu vas bo zelo zanimaj članek pionirja angleške slikovite fotografije Wh,iteheada o tean. kako nastajajo njegova dela i/z dveh, treh različnih slik, ki bi same za&e nič. ne pomenile. Nadalje ki daljši članek vas pouči o skrivnostih novih plasti za snemanje v naravnjih barvah. »Tehnika razsvetljave za portrete«, »Fotografija spomladi«, »Zoper sive povečave« so naslovi nekaterfh drugih člankov, kj jih bo lxral vsak začetnik in mojster z zanimanjem Mesečnik s? narrča na naslov; »D;>p Galerie« Wien VI., Linke Wienzei'le 48 in na zahtevo vam proti pri-ložitv,- znamk v vredino&ti 0.58 avstr. šilingov pošljejo eno številiko na ogiled.
»Photographlie fur Alle« poroča v 5. štev. o fotografskih novostih na lipskem velesejmu k-er fotografska industrija vsako leto prvjč razkazuje svoje nove izdelke. V drugih prispevkih se list bavj z amatersko reprodukcijsko prakso z mikroskopsk-imii posnetki brez nujikroskoipa^ g snemamjem pod vodo z izdelavo cenene priprave za strojno razvijanje filmov in še z maT&ičem. Filmska priloga se bavi s trikovnam, posnetki, med tekstom ie mnogo lepih zlasti zimskih in nočnih slik. List Se naroča na naslov; Union Deutsche Veriagsgeselj^baft. Berlin SW 68, Aiexandrine(nstJ. 108, izhaja dva-
Iz akvaristove torbe
O ribici, ki stane 75 dolarjev
Da nasprotujeta mraz in tema življenju, spoznamo najbolje na dejstvu, da je okoli zemskih tečajev le malo živih bitij, proti jugu pa se čedalje bolj veča število rodov in vrst živalstva in rastlinstva in doseže v tropskih in subtropskih krajih svoj vt-j hunec. Sundsko in Antilsko otočje, indijska polotoka, ravniški pas Afrike in Brazilija nas presenečajo še dandanes z novimi, doslej še neznanimi vrstami vodnih prebivalcev.
Tako smo dobili nedavno iz Brazilije lepo ribo, ki se po obliki približuje krogu. Imenuje se Symphysodon discus in ki je gotovo najlepši zastopnik rodu cihlidov. Prečnik odrasle ribe je 16 cm. Počezne pege so razporejene kakor pri pramenastem jadraču, sicer je pa trup okrašen z modrimi, zebrastimi risbami. Za časa svatbe se po mlečniku razlije še temnoreleča bleščeča se barva: ikrnico pa krasi na hrbtu zlat lesket. Dan p~ed svatbo se prikaže pri ikrnici tik izmetne odprtine kratka cev naslednjega ine se pa žival zne'o; iker, ki jih nalepi na podvodne liste, a mlečnik jih sproti oplodi. Po preteku 48 ur se pri toploti 30 do 35« iz ežejo mladiči
V akvariju je namestiti parčku za odlaganje iker ploščo Skrilavca v poševni -e-gi. Ker se parček loteva iker in mladičev, ne sme biti v akvariju. Namesto parčka pa premestimo brez nevarnosti lan k o tudi ikre v drugo posodo kjer mora delovati p -ez-a^eva-nik noč in dan. Mladiči zahtevajo močnike in pri ustrezajoči hrani so v petem mesecu že tako veliki kakor odrasel p ram ena.st i jadrač.
Značilno ie. da so te ribe me-is^bojno često prav nestrpne, nasproti diugim ribam pa prizanesljive in sr celo mladiči pritlikavih zobokrapovcev pred niimi po-poinoma varni. Gobčke imaio pr^v majhne, kar zadaja goj'tel-|em mnogo skrbi, če začno mladiči po preteku enega tedna plavati in iskati hrano Z najfinejšo planktonsko mrežo jim je treba naloviti najdrobnejših močelk, sicer poginejo Celo papu-čice so za njih gobčke že prevelike. Po nemškem akvarističnem tedniku se mladiči po drsti v začetku maja dobnr razvijejo, mladiči poznejše drsti pa pogrnejo, ker takrat bržkone nimajo dovolj mikroplankto-na. Ko preteče prvi mesec, so mladiči že varni, ker jih je lahko hraniti, kajti kmalu se spravijo tudi na mladiče vodnih bolh in samookov.
Po Inne-su, ki je opisal te ribice v mesečniku »The aquarium« leta 1935., je bila cena za poedine ribe 75 dolarjev za nai Evropce vsekakor previsoko, vendar je upa ti, da bodo kmalu cenejše. Riba je tako lepa, da se bodo mnogi posvetili od goji mladičev, kar bo znižalo cene.
Objave
Sokol v Tržiču priredi drevi ob 20 v svojem domu predavanja o prezidentu Osvo_ hodfteHu Masarvku. Predaval bo od ZKD g. Bučar Vekoslav.
JABOLKA
Čarovnik pride na kmete in razkazuje svoje čarovnije, toda pra\> nerodno. Med predstavo se obrne k občinstvu in reče: »Zdaj bi vam pa rad pokazal še čudež, kakršnega še niste videli... Potrebujem samo eno jabolko. Ali ga ima kdo izmed vas pri sebi?«
Pa se oglasi nekdo iz ozadja: »Če bi bilo kaj jabolk, bi že davno priletela na oder.«
Službo dobi
Be»e<i» i Oia. 1»Tek 8 Pm ta Šifro tli lajanj« oaaiova
{ Din. Naimanjii zneeek 17 Din.
Zastopnika
za prodaijo srečk Državne razredne loteirrj« Seemo — pod ugodnimi pog-.ijt -Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod »86«.
3JI7-1
•s-.*-- A- ■■ -i	:..•'■
mrnAtiu
?
Znamke in romantika, to sta dva pojma, ki ju težko ločimo. Ze zgodovina tetja, kako je prav za prav prišlo do uvedbe pisemskih znamk, nam to dokazuje. Ko je leta 1833. angleški poštni reformator sir Rowland Hill potoval po Angliji in prišel v neko gostilno, je prinesel poštni sel mladi natakarici pismo, za katero je zahteval dva šilinga poštnine. Natakarica je pismo nekai časa ogledovala od vseh strani, potem pa mu ga je vrnila, češ da je poštnina predraga.
Pozneje je priznalo dekle presenečenemu Angležu, da se je dogovorila s svojim prijateljem za nekakšno skrivno pisavo z znamenji. Ta znamenja so bila napisana na ovitku in so ji prinesla zaželeno sporočilo ne da bi ji bilo treba plačati poštnino Zato je odklonila sprejem pisma.
Po tej izkušnji je prišel Hill do prepričanja da je neumnost zahtevati previsoko poštnino. Dve leti potem so na Angleškem uvedli plačevanja poštnine v naprej in enotno poštnino v znesku enega pennyja *
Lepo zgodbico pripovedujejo zbiralci o neki poštni znamki, ki je dobila ime »ljubezenska znamka«. Leta 1918 je dala švedska poštna uprava izjemoma pretisniti neka vrst znamk višje cene z nižjo vrednostjo. Med temi znamkami je bila tudi rdeče oranžna
11
po 25 oerov, ki je bila pretisnjena s številko 12. Na neznanem številu pol, najbrž samo na eni ali dveh. je bil ta pretisk po nesreči narobe obrnjen. Vsekako je našla taka pola znamk pot v Guhnksberg. majhno pošto na severnem Švedskem Tam je bil mlad kmečki sin obljubil svoji nevesti vsak dan pismo; pridno ji je pisa' in nekega dne je prišlo na dan. da ima mlada nevesta nič manj kakor trideset pisem, ki so imela vsa znamko z obrnjenim pretiskom NJeki filatelist je to odkril se hitro odpeljal v Gu-liksberg in ponudil za vsako tako znamko 200 kron fokoli 2500 dmarjev sedanje vrednosti) Tako je mlada nevesta dobila za svoje znamke 6000 kron. ir to ji je pomagalo k skorajšnji poroki in udob.iemu domu.
+
Na tragičen dogodek iz svetovne vojne nas spominja francoska dobrodelna znamka iz leta 1917.. ki kaže »streisk; larok 7. baioneti« Tu gre za epizuuo il časov ob leganja Verduna na majhnem kosu fronte med Thiaumontom in Dou-anrMitom Na tem ozemlju je bilo okoli '00 mož 137 francoskega polka pešcev Streiski jarki so bili zaradi dolgotrajnega dežja vsi razmočeni in 12. junija 1916.. ko so bile francoske čete pripravljene za napad je nastala katastrofa Iznenada se je jarek zasul in vso posad-
ko — kakor so videli francoski letalci — živo zakopal. Samo nekaj konic bajonetov je gledalo iz zemlje. Temu skupnemu grobu neznanih vojakov, nad katerim se danes dvigajo kameniti spomeniki, velja omenjena francoska znamka.
♦
Romantično vlogo v ameriški politiki je imela neka znamka iz Nicarague. Ko so leta 1902. v severno ameriškem senatu in kondgresu sklepali o kopanju prekopa med obema Amerikama, je nastalo vprašanje, ali naj se odločijo za prekop skozi Panamo ali skozi Nicaraguo Politiki so se razdelili v dve sovražni skupini Tedaj je izbruhnil j 14. maja ogn senik M^motombo. ki stoji v Vicaragui blizu kraja, kjer nai bi bili kopali prekop isr■ ognjenik je rarisan na znamkah Nicarague iz leta 1900 Ta do godek so izrabili tisti politiki, ki so se boril za prekop skozi Panamo, zlasti pa francoski inženjer — Bonau-Varilla, ki je bil kupi' v neki trgovini znamk 96 znamk ome njene izdaje in poslal vsakemu senatorju po eno Uspeh je bil presenetljiv ta uradna slika nevarnosti je prepričala tudi doslej najgorsriv govornike prekopa skozi Nicaraguo da ie panamska smer boljša, in odlofilno glasovanje ie dak> ogromno veči no za kopa ne prekopa skozi Panamo V pomembnem gospodarskopoliti^nem vpraša nju je trej ena sama pisemska znamka izgovorila poslednjo besedo LETALSKE ZNAMKE SO 2E SKORAJ RAZPRODANE
Kakor smo izvedeli, bo letalskih znamk kmalu zmanjkalo, ker nekaterih vrednot ni
več niti v glavnem depoju znamk. Napovedane so v kratkem nove, hkratu pa bomo dobili tudi na novih strojih tiskane fran-kovne znamke. Zato priporočamo vsem zbiralcem, da si zagotove za menjavanje dovolj starih letalskih in tudi frankovnih znamk.
Nove znamke
Nemčija: Prvega marca so izšle tri znamke, in sicer po 3, 6 in 12 pfenigov. Določene so kot propaganda za obrambo proti napadom iz zraka. — Baje izidejo 20 aprila, za obletnico, kar je Hitler nemški kance-lar. posebne nove znamke.
Angleške kolonije Za kronanje kralja Jurija VI bodo izšle v vseh 45 angleških kolonijah po 3 spominske znamke Na njih bo slika kralja in kraljice, dan kronanja v zgornjem kotu. spodaj pa naziv kolonije. Znamke bodo prišle v premet 12. maja in se bodo prodajale do 31 decembra 1937.
Združene države: Napovedana je posebna letalska znamka v spomin na otvoritev letalske zveze med Združenimi državami in Kitajsko.
Grčija. Žalne znamke s sliko Konstantina so bile vzete iz prometa 13 januarja. — Za rdeči križ sta bili izdani dve znamki po 10 in 15 lept. Na navadnih znamkah ie natisnjen rdeč križ, spodaj pa napis. Znamk za 10 lept je izšlo 5 milijonov, znamk za 50 lept pa 17 milijonov.
Guatemala: Za spomin na guatemalsko
industrijsko in poljedelsko razstavo je dobila olivna znamka po 1 c. iz leta 1927. pretisk »FERIA NACIONAL 1936«. Znamk je izšlo samo 50.000.
Rusija: Ruska filatelistična zveza objavlja naklade posebnih znamk v spomin na najnovejše moskovske zgradbe. Celotna serija, ki smo jo že pred kratkem napovedali, bo izšla v nakladi 6 milijonov. Iz istega vira smo zvedeli tudi naklade Puškinovih spominskih znamk. Znamk po 10 kopejk je izšlo 25 milijonov, po 20 kopejk 50 milijonov, po 40 kopejk 25 milijonov, po 50 kopejk 10 milijonov, po 80 kopejk 10 milij., po 1 rubelj pa 5 milijonov. Osnutek za te znamke, ki jih je prinesla zadnja številka »Življenja in sveta«, je napravil ruski umet nik Sa v jalov.
Češkoslovaška: Letos misli Češkoslovaška izdati celo vrsto novih znam£. Najprej bo izšla znamka po 50 vinarjev s sliko predsednika Beneša. Potem bomo dobili znamke po 5. 10. 20, 25 in 30 vinarjev z novo sliko grba. Za Malo antanto bosta izšli 2 znamki po 2 kroni in 2.50. Potem izide trikotna znamka po 50 vinarjev, ki bo nekakšno doplačilo, da se bodo pisma izročala le osebno naslovnikom in nikomur drugemu. Dobili bom tudi najmanj 3 dobrodelne in spominske serije. Za pomoč otroka bodo izšle znamke po 50 vinarjev. 1 in 2 kroni, s pribitkom 50 vinarjev. Za 20-letnico bitke pri Zborovu bosta izdani znamki po 50 vinarjev in 1 krono, isti vrednosti pa bo imela tudi spominska serija za bratislavsko razstavo znamk v oktobru. Naposled bo izšlo tudi 12 novih časopisnih znamk.
CJrejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzordi »Jutra« Adoli Ribnlkar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Pran Jeran. — Za tnseratnl del te odgovoren Alojz Novak — Vat t Ljubljani